Jezikovna svetovalnica je spletno mesto, ki omogoča postavljanje vprašanj o temah, na katere v jezikovnih priročnikih ne dobimo odgovora. Na vprašanja odgovarjajo jezikoslovci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zato imajo njihovi napotki velik vpliv na knjižnojezikovno rabo. Odgovor, da je bila raba podčrtaja "sprva prisotna predvsem znotraj transspolne skupnosti, vendar je v zadnjem času postala splošnejša", bo torej vplival na prihodnjo rabo ločil in prepričal tudi tiste, ki so prej razmišljali drugače. Ali pa si bo kdo o tem upal podvomiti?

Jaz sem si upala in o odgovoru 27. 3. 2018 objavila prispevek na forumu Slovlit (vir). Slovlit beremo jezikoslovci, literarni zgodovinarji in slovenisti, zato sem bila prepričana, da bo tema pritegnila še koga in da bo stekla javna razprava. Kaže, da sem se zmotila, kajti doslej so bili vsi odzivi kolegov izrečeni zasebno. Prejela sem tudi čestitke za pogum in spoznala, da si poznavalci o podčrtaju ne upajo govoriti, nepoznavalci pa novosti niti ne poznajo.

Razlogi za uvajanje podčrtaja

V Jezikovni svetovalnici (vir) izvemo, da imamo pri pomanjkanju prostora za krajšanje zapisa ženske oblike ob moški več možnosti:

a) poševnica in vezaj (avtor/-ica)

b) poševnica (zaposlen/a),

c) oklepaj in vezaj (rojen(-a)),

č) oklepaj (rojen(a)),

d) vezaj (stanujoč-a).

Kot kažejo zgledi, so take oblike pogoste v uradovalnih besedilih, ko izpolnjujemo obrazce, novo ločilo pa naj bi potrebovali za preseganje binarnega spolnega sistema in vključevanje tudi nebinarnih spolnih identitet:

Vseh pet zgoraj navedenih možnosti zapisa (a–d) predvideva obstoj izključno moške ali ženske spolne identitete, torej identitete znotraj binarnega spolnega sistema. Obstajajo pa tudi osebe, ki se ne identificirajo (izključno) z moškim ali ženskim spolom in katerih spolna identifikacija presega binarni spolni sistem. V zadnjih nekaj letih se tako za vključitev tudi nebinarnih spolnih identitet med oblikama za moški in ženski spol uveljavlja podčrtaj (v nekaterih okoljih poimenovan tudi "podvezaj", kar se nam zdi slabša možnost):

• Obiskovalke_ci so se udeležile_i izleta.

• Povabili_e so ga_jo k sodelovanju.

V odgovoru prepoznamo dikcijo Priročnika za medijsko poročanje o transspolnosti (vir), ki ga je izdal Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija:

"Podčrtaj uporabljamo pri spolno zaznamovanih slovničnih oblikah, z namenom vključevanja vseh spolov, tudi tistih, ki presegajo spolni binarizem 'ženska_moški'."

Nekritično prevzemanje stališča ene od aktivističnih skupin brez navedbe vira je v odgovoru Jezikovne svetovalnice nesprejemljivo. Pri presojanju novosti (knjižnega jezika) moramo jezikoslovci upoštevati jezikovno rabo, jezikovni sistem, izročilo in gospodarnost, ne pa postati glasniki aktivistične skupine:

"Med zapisom s poševnico, oklepaji in podčrtaji je bistvena pomenska razlika: poševnice in oklepaji predvidevajo le dve spolni identiteti (ali moško ali žensko), s podčrtajem pa pisci zajamejo cel spekter različnih spolnih identitet.
V slovenščini je možnost zapisa s podčrtaji sicer novost, vendar ni razloga, da bi jo že vnaprej označili za nesprejemljivo. Po mnenju tistih, ki novi izrazni način uveljavljajo, gre za edini način, ki vključuje celotno družbo."

Komentar trditev Jezikovne svetovalnice o podčrtaju

(1) Pojav ni značilen le za slovenščino, ampak za več jezikov, v katerih je spol veliko bolj izražen kot npr. v angleščini – to so med drugim nemščina in slovanski jeziki. Je pa ta način omejen le na pisno sporazumevanje.

O podčrtaju sem govorila s kolegi, ki se ukvarjajo s spolom v slovanskih jezikih in so tudi rojeni govorci teh jezikov. Nobeden ni potrdil zgoraj navedene trditve, da naj bi bil namreč podčrtaj "značilen" tudi za druge slovanske jezike. Tematika izražanja spola v slovanskih jezikih je zapletena in je uvajanje novega ločila ne rešuje.

V nemških besedilih bomo podčrtaj res našli tudi za izražanje spolne nebinarnosti, vendar pa to ni edina možnost. Kot so namreč skupine transspolnih oseb različne (v New Yorku je uradno 31 spolov), je različno tudi njihovo izražanje v jeziku. Ko torej govorimo o nemščini, podčrtaj nikakor ni edina možnost, ampak se za izražanje spolne nebinarnosti uporablja vsaj še zvezdica, npr. ein*e gut ausgebildete*r Akademiker*in (dobesedni prevod: en*a dobro izobražen*a akademik*inja).

Ker komentiram odgovor Jezikovne svetovalnice, ki daje nasvete o rabi knjižnega jezika, tj. jezika, ki se ga otroci učijo v šoli, opozarjam na stališče nemškega Sveta za pravopis. Vprašanja v zvezi z izražanjem spola – poleg podčrtaja in zvezdice je v nemščini razširjen tudi veliki I sredi besede, npr. StudentInnen – tudi leta 2018 niso del pravopisnih pravil (vir).

Za nemščino bomo na spletu našli različna priporočila za rabo spolno nevtralnega jezika, vendar pa pravopis teh možnosti ne sprejema niti ne prepoveduje. Rabi velikega I Svet za pravopis pripiše stilistične značilnosti in opozarja, da je taka raba omejena na določena področja nemškega jezika in ni tako splošno razširjena, da bi jo morali sprejeti v pravopis.  

(2) Raba oblik s podčrtaji je bila sprva prisotna predvsem znotraj transspolne skupnosti, vendar je v zadnjem času postala splošnejša: oblike s podčrtaji uporabljajo med drugim v uvodniku časopisa Kralji ulice, v zavodu Pekarna Magdalenske mreže, društvu ZaŽivali itd. Kot ste opazili, jih dosledno uporabljajo tudi v monografiji Znanost (brez) mladih (urednica Ana Hofman), kjer pa gre pri navajanju recenzentov verjetno za spregled, pri navedbi urednice pa je bila najbrž upoštevana uredničina spolna identiteta. O novem izraznem načinu so se izrekle tudi članice skupine FemA, ki opažajo, da je zlasti v intelektualnih okoljih spolno občutljiv jezik postal "znamenje kultiviranosti okolja".

Uvodnik (!) Kraljev ulice, zavod in društvo ne morejo biti dokaz za splošnejšo rabo. Kot sem napisala zgoraj, pri presojanju novosti upoštevamo jezikovno rabo, jezikovni sistem, izročilo in gospodarnost, ne pa izbranih in širši javnosti precej neznanih publikacij oziroma spletnih strani. Ob omembi Kraljev ulice v vnemi reformatorjev jezika opozarjam na to, da je naslov revije izključevalen in potrebuje nujno spremembo v Kralji_ce ulice.  

Kot najtehtnejši dokaz splošnejše rabe ostaja znanstvena monografija Znanost (brez) mladih: Zgodnje stopnje znanstvene kariere v Sloveniji skozi perspektivo spola, ki jo je uredila Ana Hofman, izdala pa Založba ZRC, ZRC SAZU (vir). Ker gre za znanstveno monografijo, v kateri so sodelovali različni avtorji, me je zanimalo, ali je bila raba podčrtaja odločitev uredništva in ali je obstajala možnost objave članka brez podčrtaja. Urednici sem vprašanje poslala 3. 4. 2018, odgovora pa do danes, tj. 11. 4. 2018, nisem dobila.

Podčrtaj v znanstveni monografiji Znanost (brez) mladih. Skopirano s spletai (vir).

Na neenotnosti pri zapisovanju podčrtaja v monografiji je opozoril že avtor vprašanja Jezikovni svetovalnici. Opozarja na obliko avtorice_ji, ki ji sledi navedba samo enega moškega imena, za recenzenta pa je uporabljen generični moški spol, kajti sledita po eno žensko in eno moško ime. Jezikovna svetovalnica za obliko recenzenta ugotavlja, da gre "verjetno za spregled", ki pa se je zgodil kljub dvema jezikovnima pregledoma. Običajnemu jezikovnemu pregledu, ki je posebnost slovenskega prostora – v tujini namreč za jezikovni pregled poskrbi avtor, so v monografiji dodali še jezikovni pregled spolno občutljivega jezika.

Avtor vprašanja Jezikovni svetovalnici sprašuje, ali ni zgornji odlomek "zgled, da je taka raba 'neživljenjska'". Z njim se strinjam, kajti niti uvedba novega delovnega mesta za pregledovanje spolno občutljivega jezika napak ni preprečila, hkrati pa je povzročila vsebinske nejasnosti. V 2. opombi monografije namreč kategorijo spola razumejo "izključno kot družbeno konstruirano", nato pa v preglednicah navajajo podatke za število žensk in moških dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija idr.

Ker se je raba podčrtaja kljub zapletenosti in nedorečenosti – tak način je omejen samo na pisno sporazumevanje – razširila tudi na področje znanstvenih publikacij, me skrbi, da bomo v prihodnje prisiljeni uporabljati tak jezik: Povabili_e so ga_jo k sodelovanju. Menim namreč, da tak jezik ne vključuje celotne družbe, kot nas prepričuje Jezikovna svetovalnica in tisti, ki novi izrazni način uveljavljajo, ampak odvrača od branja, še bolj pa od pisanja.

Dr. Saška Štumberger je profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, oddelek za slovenistiko.