Razkrivamo

Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"?

Julija 2017 sta Boris Kern in Helena Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU objavila članek o podčrtaju, katerega raba je bila "sprva prisotna predvsem znotraj transspolne skupnosti, vendar je v zadnjem času postala splošnejša". Profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani Saška Štumberger je za portal+ napisala prispevek, v katerem opozarja na vse razsežnosti uvajanja podčrtaja v slovenski jezik za izražanje "spolne nebinarnosti". Posebej zaskrbljujoče je to, da ob aktivističnih poskusih uvedbe počrtaja naša strokovna javnost in raziskovalci previdno molčijo.

12.04.2018 21:30
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Saška Štumberger   transspolnost   pravopis   spol   Jezikovna svetovalnica   Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU   transspolne osebe   podčrtaj

Foto: Youtube

Uporaba podčrtaja kot znak upoštevanja transseksualne spolne identitete naj bi bila v intelektualnih okoljih nekakšno znamenje kultiviranosti okolja, pravijo slovenski aktivisti. 

Jezikovna svetovalnica je spletno mesto, ki omogoča postavljanje vprašanj o temah, na katere v jezikovnih priročnikih ne dobimo odgovora. Na vprašanja odgovarjajo jezikoslovci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zato imajo njihovi napotki velik vpliv na knjižnojezikovno rabo. Odgovor, da je bila raba podčrtaja "sprva prisotna predvsem znotraj transspolne skupnosti, vendar je v zadnjem času postala splošnejša", bo torej vplival na prihodnjo rabo ločil in prepričal tudi tiste, ki so prej razmišljali drugače. Ali pa si bo kdo o tem upal podvomiti?

 

Jaz sem si upala in o odgovoru 27. 3. 2018 objavila prispevek na forumu Slovlit (vir). Slovlit beremo jezikoslovci, literarni zgodovinarji in slovenisti, zato sem bila prepričana, da bo tema pritegnila še koga in da bo stekla javna razprava. Kaže, da sem se zmotila, kajti doslej so bili vsi odzivi kolegov izrečeni zasebno. Prejela sem tudi čestitke za pogum in spoznala, da si poznavalci o podčrtaju ne upajo govoriti, nepoznavalci pa novosti niti ne poznajo.

 

 

Razlogi za uvajanje podčrtaja

 

V Jezikovni svetovalnici (vir) izvemo, da imamo pri pomanjkanju prostora za krajšanje zapisa ženske oblike ob moški več možnosti:

 

a) poševnica in vezaj (avtor/-ica)

b) poševnica (zaposlen/a),

c) oklepaj in vezaj (rojen(-a)),

č) oklepaj (rojen(a)),

d) vezaj (stanujoč-a).

 

Kot kažejo zgledi, so take oblike pogoste v uradovalnih besedilih, ko izpolnjujemo obrazce, novo ločilo pa naj bi potrebovali za preseganje binarnega spolnega sistema in vključevanje tudi nebinarnih spolnih identitet:

 

Vseh pet zgoraj navedenih možnosti zapisa (a–d) predvideva obstoj izključno moške ali ženske spolne identitete, torej identitete znotraj binarnega spolnega sistema. Obstajajo pa tudi osebe, ki se ne identificirajo (izključno) z moškim ali ženskim spolom in katerih spolna identifikacija presega binarni spolni sistem. V zadnjih nekaj letih se tako za vključitev tudi nebinarnih spolnih identitet med oblikama za moški in ženski spol uveljavlja podčrtaj (v nekaterih okoljih poimenovan tudi "podvezaj", kar se nam zdi slabša možnost):

 

  • Obiskovalke_ci so se udeležile_i izleta.

  • Povabili_e so ga_jo k sodelovanju.

 

V odgovoru prepoznamo dikcijo Priročnika za medijsko poročanje o transspolnosti (vir), ki ga je izdal Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija:

 

"Podčrtaj uporabljamo pri spolno zaznamovanih slovničnih oblikah, z namenom vključevanja vseh spolov, tudi tistih, ki presegajo spolni binarizem 'ženska_moški'."

 

Nekritično prevzemanje stališča ene od aktivističnih skupin brez navedbe vira je v odgovoru Jezikovne svetovalnice nesprejemljivo. Pri presojanju novosti (knjižnega jezika) moramo jezikoslovci upoštevati jezikovno rabo, jezikovni sistem, izročilo in gospodarnost, ne pa postati glasniki aktivistične skupine:

 

"Med zapisom s poševnico, oklepaji in podčrtaji je bistvena pomenska razlika: poševnice in oklepaji predvidevajo le dve spolni identiteti (ali moško ali žensko), s podčrtajem pa pisci zajamejo cel spekter različnih spolnih identitet.
V slovenščini je možnost zapisa s podčrtaji sicer novost, vendar ni razloga, da bi jo že vnaprej označili za nesprejemljivo. Po mnenju tistih, ki novi izrazni način uveljavljajo, gre za edini način, ki vključuje celotno družbo."

 

 

Komentar trditev Jezikovne svetovalnice o podčrtaju

 

(1) Pojav ni značilen le za slovenščino, ampak za več jezikov, v katerih je spol veliko bolj izražen kot npr. v angleščini – to so med drugim nemščina in slovanski jeziki. Je pa ta način omejen le na pisno sporazumevanje.

 

O podčrtaju sem govorila s kolegi, ki se ukvarjajo s spolom v slovanskih jezikih in so tudi rojeni govorci teh jezikov. Nobeden ni potrdil zgoraj navedene trditve, da naj bi bil namreč podčrtaj "značilen" tudi za druge slovanske jezike. Tematika izražanja spola v slovanskih jezikih je zapletena in je uvajanje novega ločila ne rešuje.

 

V nemških besedilih bomo podčrtaj res našli tudi za izražanje spolne nebinarnosti, vendar pa to ni edina možnost. Kot so namreč skupine transspolnih oseb različne (v New Yorku je uradno 31 spolov), je različno tudi njihovo izražanje v jeziku. Ko torej govorimo o nemščini, podčrtaj nikakor ni edina možnost, ampak se za izražanje spolne nebinarnosti uporablja vsaj še zvezdica, npr. ein*e gut ausgebildete*r Akademiker*in (dobesedni prevod: en*a dobro izobražen*a akademik*inja).

 

Ker komentiram odgovor Jezikovne svetovalnice, ki daje nasvete o rabi knjižnega jezika, tj. jezika, ki se ga otroci učijo v šoli, opozarjam na stališče nemškega Sveta za pravopis. Vprašanja v zvezi z izražanjem spola – poleg podčrtaja in zvezdice je v nemščini razširjen tudi veliki I sredi besede, npr. StudentInnen – tudi leta 2018 niso del pravopisnih pravil (vir).

 

Za nemščino bomo na spletu našli različna priporočila za rabo spolno nevtralnega jezika, vendar pa pravopis teh možnosti ne sprejema niti ne prepoveduje. Rabi velikega I Svet za pravopis pripiše stilistične značilnosti in opozarja, da je taka raba omejena na določena področja nemškega jezika in ni tako splošno razširjena, da bi jo morali sprejeti v pravopis.  

 

 

(2) Raba oblik s podčrtaji je bila sprva prisotna predvsem znotraj transspolne skupnosti, vendar je v zadnjem času postala splošnejša: oblike s podčrtaji uporabljajo med drugim v uvodniku časopisa Kralji ulice, v zavodu Pekarna Magdalenske mreže, društvu ZaŽivali itd. Kot ste opazili, jih dosledno uporabljajo tudi v monografiji Znanost (brez) mladih (urednica Ana Hofman), kjer pa gre pri navajanju recenzentov verjetno za spregled, pri navedbi urednice pa je bila najbrž upoštevana uredničina spolna identiteta. O novem izraznem načinu so se izrekle tudi članice skupine FemA, ki opažajo, da je zlasti v intelektualnih okoljih spolno občutljiv jezik postal "znamenje kultiviranosti okolja".

 

Uvodnik (!) Kraljev ulice, zavod in društvo ne morejo biti dokaz za splošnejšo rabo. Kot sem napisala zgoraj, pri presojanju novosti upoštevamo jezikovno rabo, jezikovni sistem, izročilo in gospodarnost, ne pa izbranih in širši javnosti precej neznanih publikacij oziroma spletnih strani. Ob omembi Kraljev ulice v vnemi reformatorjev jezika opozarjam na to, da je naslov revije izključevalen in potrebuje nujno spremembo v Kralji_ce ulice.  

 

Kot najtehtnejši dokaz splošnejše rabe ostaja znanstvena monografija Znanost (brez) mladih: Zgodnje stopnje znanstvene kariere v Sloveniji skozi perspektivo spola, ki jo je uredila Ana Hofman, izdala pa Založba ZRC, ZRC SAZU (vir). Ker gre za znanstveno monografijo, v kateri so sodelovali različni avtorji, me je zanimalo, ali je bila raba podčrtaja odločitev uredništva in ali je obstajala možnost objave članka brez podčrtaja. Urednici sem vprašanje poslala 3. 4. 2018, odgovora pa do danes, tj. 11. 4. 2018, nisem dobila.

 

 

Podčrtaj v znanstveni monografiji Znanost (brez) mladih. Skopirano s spletai (vir).

 

 

Na neenotnosti pri zapisovanju podčrtaja v monografiji je opozoril že avtor vprašanja Jezikovni svetovalnici. Opozarja na obliko avtorice_ji, ki ji sledi navedba samo enega moškega imena, za recenzenta pa je uporabljen generični moški spol, kajti sledita po eno žensko in eno moško ime. Jezikovna svetovalnica za obliko recenzenta ugotavlja, da gre "verjetno za spregled", ki pa se je zgodil kljub dvema jezikovnima pregledoma. Običajnemu jezikovnemu pregledu, ki je posebnost slovenskega prostora – v tujini namreč za jezikovni pregled poskrbi avtor, so v monografiji dodali še jezikovni pregled spolno občutljivega jezika.

 

Avtor vprašanja Jezikovni svetovalnici sprašuje, ali ni zgornji odlomek "zgled, da je taka raba 'neživljenjska'". Z njim se strinjam, kajti niti uvedba novega delovnega mesta za pregledovanje spolno občutljivega jezika napak ni preprečila, hkrati pa je povzročila vsebinske nejasnosti. V 2. opombi monografije namreč kategorijo spola razumejo "izključno kot družbeno konstruirano", nato pa v preglednicah navajajo podatke za število žensk in moških dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija idr.

 

Ker se je raba podčrtaja kljub zapletenosti in nedorečenosti – tak način je omejen samo na pisno sporazumevanje – razširila tudi na področje znanstvenih publikacij, me skrbi, da bomo v prihodnje prisiljeni uporabljati tak jezik: Povabili_e so ga_jo k sodelovanju. Menim namreč, da tak jezik ne vključuje celotne družbe, kot nas prepričuje Jezikovna svetovalnica in tisti, ki novi izrazni način uveljavljajo, ampak odvrača od branja, še bolj pa od pisanja.

 

 

Dr. Saška Štumberger je profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, oddelek za slovenistiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,082
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,520
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,339
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,317
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,437
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,282
07/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,932
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,343
09/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 577
10/
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
Dragan Živadinov
Ogledov: 517