Razkrivamo

Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"?

Julija 2017 sta Boris Kern in Helena Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU objavila članek o podčrtaju, katerega raba je bila "sprva prisotna predvsem znotraj transspolne skupnosti, vendar je v zadnjem času postala splošnejša". Profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani Saška Štumberger je za portal+ napisala prispevek, v katerem opozarja na vse razsežnosti uvajanja podčrtaja v slovenski jezik za izražanje "spolne nebinarnosti". Posebej zaskrbljujoče je to, da ob aktivističnih poskusih uvedbe počrtaja naša strokovna javnost in raziskovalci previdno molčijo.

12.04.2018 21:30
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Saška Štumberger   transspolnost   pravopis   spol   Jezikovna svetovalnica   Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU   transspolne osebe   podčrtaj

Foto: Youtube

Uporaba podčrtaja kot znak upoštevanja transseksualne spolne identitete naj bi bila v intelektualnih okoljih nekakšno znamenje kultiviranosti okolja, pravijo slovenski aktivisti. 

Jezikovna svetovalnica je spletno mesto, ki omogoča postavljanje vprašanj o temah, na katere v jezikovnih priročnikih ne dobimo odgovora. Na vprašanja odgovarjajo jezikoslovci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zato imajo njihovi napotki velik vpliv na knjižnojezikovno rabo. Odgovor, da je bila raba podčrtaja "sprva prisotna predvsem znotraj transspolne skupnosti, vendar je v zadnjem času postala splošnejša", bo torej vplival na prihodnjo rabo ločil in prepričal tudi tiste, ki so prej razmišljali drugače. Ali pa si bo kdo o tem upal podvomiti?

 

Jaz sem si upala in o odgovoru 27. 3. 2018 objavila prispevek na forumu Slovlit (vir). Slovlit beremo jezikoslovci, literarni zgodovinarji in slovenisti, zato sem bila prepričana, da bo tema pritegnila še koga in da bo stekla javna razprava. Kaže, da sem se zmotila, kajti doslej so bili vsi odzivi kolegov izrečeni zasebno. Prejela sem tudi čestitke za pogum in spoznala, da si poznavalci o podčrtaju ne upajo govoriti, nepoznavalci pa novosti niti ne poznajo.

 

 

Razlogi za uvajanje podčrtaja

 

V Jezikovni svetovalnici (vir) izvemo, da imamo pri pomanjkanju prostora za krajšanje zapisa ženske oblike ob moški več možnosti:

 

a) poševnica in vezaj (avtor/-ica)

b) poševnica (zaposlen/a),

c) oklepaj in vezaj (rojen(-a)),

č) oklepaj (rojen(a)),

d) vezaj (stanujoč-a).

 

Kot kažejo zgledi, so take oblike pogoste v uradovalnih besedilih, ko izpolnjujemo obrazce, novo ločilo pa naj bi potrebovali za preseganje binarnega spolnega sistema in vključevanje tudi nebinarnih spolnih identitet:

 

Vseh pet zgoraj navedenih možnosti zapisa (a–d) predvideva obstoj izključno moške ali ženske spolne identitete, torej identitete znotraj binarnega spolnega sistema. Obstajajo pa tudi osebe, ki se ne identificirajo (izključno) z moškim ali ženskim spolom in katerih spolna identifikacija presega binarni spolni sistem. V zadnjih nekaj letih se tako za vključitev tudi nebinarnih spolnih identitet med oblikama za moški in ženski spol uveljavlja podčrtaj (v nekaterih okoljih poimenovan tudi "podvezaj", kar se nam zdi slabša možnost):

 

  • Obiskovalke_ci so se udeležile_i izleta.

  • Povabili_e so ga_jo k sodelovanju.

 

V odgovoru prepoznamo dikcijo Priročnika za medijsko poročanje o transspolnosti (vir), ki ga je izdal Zavod Transfeministična Iniciativa TransAkcija:

 

"Podčrtaj uporabljamo pri spolno zaznamovanih slovničnih oblikah, z namenom vključevanja vseh spolov, tudi tistih, ki presegajo spolni binarizem 'ženska_moški'."

 

Nekritično prevzemanje stališča ene od aktivističnih skupin brez navedbe vira je v odgovoru Jezikovne svetovalnice nesprejemljivo. Pri presojanju novosti (knjižnega jezika) moramo jezikoslovci upoštevati jezikovno rabo, jezikovni sistem, izročilo in gospodarnost, ne pa postati glasniki aktivistične skupine:

 

"Med zapisom s poševnico, oklepaji in podčrtaji je bistvena pomenska razlika: poševnice in oklepaji predvidevajo le dve spolni identiteti (ali moško ali žensko), s podčrtajem pa pisci zajamejo cel spekter različnih spolnih identitet.
V slovenščini je možnost zapisa s podčrtaji sicer novost, vendar ni razloga, da bi jo že vnaprej označili za nesprejemljivo. Po mnenju tistih, ki novi izrazni način uveljavljajo, gre za edini način, ki vključuje celotno družbo."

 

 

Komentar trditev Jezikovne svetovalnice o podčrtaju

 

(1) Pojav ni značilen le za slovenščino, ampak za več jezikov, v katerih je spol veliko bolj izražen kot npr. v angleščini – to so med drugim nemščina in slovanski jeziki. Je pa ta način omejen le na pisno sporazumevanje.

 

O podčrtaju sem govorila s kolegi, ki se ukvarjajo s spolom v slovanskih jezikih in so tudi rojeni govorci teh jezikov. Nobeden ni potrdil zgoraj navedene trditve, da naj bi bil namreč podčrtaj "značilen" tudi za druge slovanske jezike. Tematika izražanja spola v slovanskih jezikih je zapletena in je uvajanje novega ločila ne rešuje.

 

V nemških besedilih bomo podčrtaj res našli tudi za izražanje spolne nebinarnosti, vendar pa to ni edina možnost. Kot so namreč skupine transspolnih oseb različne (v New Yorku je uradno 31 spolov), je različno tudi njihovo izražanje v jeziku. Ko torej govorimo o nemščini, podčrtaj nikakor ni edina možnost, ampak se za izražanje spolne nebinarnosti uporablja vsaj še zvezdica, npr. ein*e gut ausgebildete*r Akademiker*in (dobesedni prevod: en*a dobro izobražen*a akademik*inja).

 

Ker komentiram odgovor Jezikovne svetovalnice, ki daje nasvete o rabi knjižnega jezika, tj. jezika, ki se ga otroci učijo v šoli, opozarjam na stališče nemškega Sveta za pravopis. Vprašanja v zvezi z izražanjem spola – poleg podčrtaja in zvezdice je v nemščini razširjen tudi veliki I sredi besede, npr. StudentInnen – tudi leta 2018 niso del pravopisnih pravil (vir).

 

Za nemščino bomo na spletu našli različna priporočila za rabo spolno nevtralnega jezika, vendar pa pravopis teh možnosti ne sprejema niti ne prepoveduje. Rabi velikega I Svet za pravopis pripiše stilistične značilnosti in opozarja, da je taka raba omejena na določena področja nemškega jezika in ni tako splošno razširjena, da bi jo morali sprejeti v pravopis.  

 

 

(2) Raba oblik s podčrtaji je bila sprva prisotna predvsem znotraj transspolne skupnosti, vendar je v zadnjem času postala splošnejša: oblike s podčrtaji uporabljajo med drugim v uvodniku časopisa Kralji ulice, v zavodu Pekarna Magdalenske mreže, društvu ZaŽivali itd. Kot ste opazili, jih dosledno uporabljajo tudi v monografiji Znanost (brez) mladih (urednica Ana Hofman), kjer pa gre pri navajanju recenzentov verjetno za spregled, pri navedbi urednice pa je bila najbrž upoštevana uredničina spolna identiteta. O novem izraznem načinu so se izrekle tudi članice skupine FemA, ki opažajo, da je zlasti v intelektualnih okoljih spolno občutljiv jezik postal "znamenje kultiviranosti okolja".

 

Uvodnik (!) Kraljev ulice, zavod in društvo ne morejo biti dokaz za splošnejšo rabo. Kot sem napisala zgoraj, pri presojanju novosti upoštevamo jezikovno rabo, jezikovni sistem, izročilo in gospodarnost, ne pa izbranih in širši javnosti precej neznanih publikacij oziroma spletnih strani. Ob omembi Kraljev ulice v vnemi reformatorjev jezika opozarjam na to, da je naslov revije izključevalen in potrebuje nujno spremembo v Kralji_ce ulice.  

 

Kot najtehtnejši dokaz splošnejše rabe ostaja znanstvena monografija Znanost (brez) mladih: Zgodnje stopnje znanstvene kariere v Sloveniji skozi perspektivo spola, ki jo je uredila Ana Hofman, izdala pa Založba ZRC, ZRC SAZU (vir). Ker gre za znanstveno monografijo, v kateri so sodelovali različni avtorji, me je zanimalo, ali je bila raba podčrtaja odločitev uredništva in ali je obstajala možnost objave članka brez podčrtaja. Urednici sem vprašanje poslala 3. 4. 2018, odgovora pa do danes, tj. 11. 4. 2018, nisem dobila.

 

 

Podčrtaj v znanstveni monografiji Znanost (brez) mladih. Skopirano s spletai (vir).

 

 

Na neenotnosti pri zapisovanju podčrtaja v monografiji je opozoril že avtor vprašanja Jezikovni svetovalnici. Opozarja na obliko avtorice_ji, ki ji sledi navedba samo enega moškega imena, za recenzenta pa je uporabljen generični moški spol, kajti sledita po eno žensko in eno moško ime. Jezikovna svetovalnica za obliko recenzenta ugotavlja, da gre "verjetno za spregled", ki pa se je zgodil kljub dvema jezikovnima pregledoma. Običajnemu jezikovnemu pregledu, ki je posebnost slovenskega prostora – v tujini namreč za jezikovni pregled poskrbi avtor, so v monografiji dodali še jezikovni pregled spolno občutljivega jezika.

 

Avtor vprašanja Jezikovni svetovalnici sprašuje, ali ni zgornji odlomek "zgled, da je taka raba 'neživljenjska'". Z njim se strinjam, kajti niti uvedba novega delovnega mesta za pregledovanje spolno občutljivega jezika napak ni preprečila, hkrati pa je povzročila vsebinske nejasnosti. V 2. opombi monografije namreč kategorijo spola razumejo "izključno kot družbeno konstruirano", nato pa v preglednicah navajajo podatke za število žensk in moških dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija idr.

 

Ker se je raba podčrtaja kljub zapletenosti in nedorečenosti – tak način je omejen samo na pisno sporazumevanje – razširila tudi na področje znanstvenih publikacij, me skrbi, da bomo v prihodnje prisiljeni uporabljati tak jezik: Povabili_e so ga_jo k sodelovanju. Menim namreč, da tak jezik ne vključuje celotne družbe, kot nas prepričuje Jezikovna svetovalnica in tisti, ki novi izrazni način uveljavljajo, ampak odvrača od branja, še bolj pa od pisanja.

 

 

Dr. Saška Štumberger je profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, oddelek za slovenistiko.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.610
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.312
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.911
04/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.721
05/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.876
06/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.606
07/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.545
08/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.057
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.316
10/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.699