Komentar

Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki

Politični hedonizem temelji na "konceptu" takojšnje zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca in verodostojnost. Ni se po naključju eden pomembnih hedonističnih predsednikov javno norčeval iz zaslug za postavitev neodvisne in samostojne slovenske države. Kot rečeno: Uživaj zdaj, plačaj pozneje! Ob tem je treba reči, da hedonisti praviloma pozabljajo na svoje dolgove in uživajo v prepričanju, da so pozabljivi tudi drugi.

11.04.2018 23:24
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Ivan Cankar   Jugoslavija   partija   Jože Pučnik   Demos   Janez Drnovšek   hedonizem   potrpežljivost   stranke   Janez Šušteršič   socialni demokrati

Za hedonistične stranke je značilno, da nimajo povsem jasnih ciljev in jih tudi ne nameravajo uresničevati. Njihov načrt je preprost: doseči želijo dober rezultat na volitvah, po možnosti priti na oblast, postaviti na različna pomembna funkcionarska mesta prijatelje ali ljudi po svoji podobi.

V mladosti, to se pravi, mnogo let nazaj, je v domači hiši pisca teh vrstic veljalo pravilo, da nagrada sledi primernemu prizadevanju oz. rezultatu takšnega prizadevanja. Tega pravila niso upoštevali le za Miklavža in za božič, ampak praktično vsak dan. Vsakokrat, kadar sem - po mučnih pogajanjih - pristal na obisk zobozdravnika, mi je oče kupil sladoled. Neprimernemu vedenju je načeloma sledila kazen; vendar se, ko preštevam primere njene uporabe, komaj spomnim kakšnega primera. Spominjam se kaznovanja v šoli oz. svoje sramote, ko me je učiteljica, da bi se spokoril za postopek, ki se ga ne spominjam, poslala stat v kot šolskega razreda višjega letnika. V gimnaziji sem se posebej trudil pri slovenščini, za kar sem bil nagrajen z odličnimi ocenami. Nekoč je veljalo: Najprej trud, potem nagrada. Z drugimi besedami: Najprej plačaj, nato boš užival!

 

Davnega leta 1971 sem se, čeprav sem bil vpisan na (bostonski) univerzi Brandeis - po zaslugi Rudija Rizmana, ki je takrat študiral na (bostonski) univerzi Harvard - vrinil med študente, ki so poslušali predavanja znamenitega avtorja Konca ideologije (1960) Daniela Bella. Predavanja, pri katerih sem bil navzoč, so pozneje, leta 1976 izšla v knjigi Kulturna protislovja kapitalizma. Lucidna Bellova predavanja na Harvardu so - nemara še bolj kot fenomenološki program na Brandeisu - razsula praktično vso vsebino nahrbtnika slovenske socialistične sociologije. Bell je med drugimi pojavi pešanja protestantovske etike, ki jo imamo za podlago zahodnega političnega in gospodarskega sistema, navedel tudi bančne inovacije, ki so v tistem času osvojile ameriško denarno oz. finančno življenje. Kreditne kartice, je menil Bell, pomenijo naval hedonizma, kot ga izraža - recimo - stavek: Uživaj zdaj, plačaj pozneje!

 

Nekoč je veljalo, da bo trud nagrajen, še več, da bo nagrada v skladu s količino truda. Vzgajali so nas - če poenostavim - k marljivosti. Marljivost, lahko bi uporabil še kakšno drugo besedo, npr. vestnost, samoobvladovanje, disciplina ... pomeni odlaganje ali odmikanje potešitve. Nekega dne sem se potem zavedel, da - glede na moderno miselnost - ravnam narobe. Znašel sem se v nekakšnem trajnem gibanju (perpetuum mobile) k premičnemu cilju.

 

Recimo, da gre za hrepenenje, o katerem je pisal Ivan Cankar, za (dolgo)trajno nezadovoljstvo, večno uporništvo ... pravzaprav za neutrudljivost. Gotovo nisem edini, ki si pred zahtevno nalogo reče: To še opravim, potem bom imel mir. Najbrž tudi niso redki ljudje, ki po izvršeni nalogi ugotovijo, da jih čaka nova naloga, nakar si rečejo: No, pa storimo še tole, potem bomo počivali. In najbrž ni napačna domneva, da je življenje pri marsikomu, npr. pri piscu teh vrstic sestavljeno iz novih in novih nalog, iz ciljev, ki jim namesto počitka in užitka sledijo novi cilji, o katerih že spet mislimo, da so naloge, onstran katerih čakajo nagrade in užitki ... vendar ni tako. Iz tega bi človek sklepal, da nikoli ni pravega časa za užitek in počitnice.

 

Večinoma si cilji sledijo v obvladljivih razdaljah: ko diplomiramo, se npr. lotimo magistrskega ali doktorskega dela, nato se potegujemo za štipendije, raziskovalne naloge, univerzitetne položaje ... Večkrat pa se cilji množijo in se pojavljajo v skupinah, se drenjajo in si segajo v besedo: ob doktoratu si ustvarjamo družino, kupujemo stanovanje itn. Avtorji knjig ali člankov imajo lahko načrt za naslednjo knjigo in za naslednji članek, pogosto pa imajo več zamisli ali naročil obenem, da izbirajo med njimi, delajo prednostne sezname itn. To so navsezadnje običajne življenjske situacije in le redko si postavimo vprašanje, kaj potem, ko bomo rešili vse naloge? Ali bomo imeli čas in možnost za počitek in užitek, ali pa nam bo zmanjkalo časa in bo naše življenje - gledano v vzvratnem zrcalu - dolga vrsta ciljev, načrtov, nalog in truda, in bomo odšli s tega sveta, ne da bi se spočili ali uživali nagrado za opravljeno delo?

 

Seveda se spominjam kazni, ki me je doletela leta 1973 med služenjem vojaškega roka, komaj sem se vrnil iz Amerike. To je bil čas vsesplošne panike in lova na čarovnice v vsej Jugoslaviji. Kasarniška izključitev iz Partije, ki mi je sicer nekaj let povzročala veliko neprijetnosti in poklicnih težav, navsezadnje ni bila poraz, ampak spodbuda za moje politično prizadevanje, ki se je končalo z ustanovitvijo neodvisne slovenske države. Navsezadnje se je podobno godilo vsem oporečnikom socialističnih dežel. Jože Pučnik je moral za zmago leta 1991 pretrpeti mnogo več težav. Praviloma politične zmage sledijo krajšemu ali daljšemu čakanju v opoziciji, težavam in neuspehom v boju proti vladajočim strukturam. To je veljalo za Demos leta 1990, za zmago Zbora za republiko in za Janševo vlado leta 2004, medtem ko je Janez Drnovšek vešče kombiniral tradicionalno vladajoče in opozicijske strukture, s čimer je do neke mere zameglil razliko med hedonizmom in potrpežljivostjo, med zmagovalci in poraženci. Takšne kombinacije so značilne za t.i. konsenzualne vladne sisteme, recimo za Švico, pa za vlade "velike koalicije", ki so se zadnja leta uveljavile v Nemčiji.

 

 

Roberto Bompiani: Rimska požrtija (Il Parassita, 1875)

 

 

Stranke, ki se pojavljajo v slovenski politiki, bi nemara lahko razdelili na uživaške/hedonistične in potrpežljive. Za hedonistične stranke je značilno, da nimajo povsem jasnih ciljev in jih tudi ne nameravajo uresničevati. Njihov načrt je preprost: doseči želijo dober rezultat na volitvah, po možnosti priti na oblast, postaviti na različna pomembna funkcionarska mesta prijatelje ali ljudi po svoji podobi. Če gre za ljudi, ki se v preteklosti niso odlikovali s pomembnimi dosežki in niso premožni, je zanje politična služba čas in mesto oddiha, uživanja, sproščanja nagonov itn.

 

V nedavnem intervjuju za nacionalno televizijo je bivši finančni minister Janez Šušteršič ugotovil, da je Miru Cerarju za preobrazbo k prevzetnosti in samozadovoljstvu, ki sta značilna za neizkušene in nestanovitne ljudi, ki se znajdejo na političnem položaju, zadostovalo pol leta. Podobno samozadovoljstvo bomo našli pri vseh hedonističnih strankah: pri LDS Katarine Kresal, pri Državljanski listi Gregorja Viranta (kjer je bil izjema morda ravno Šušteršič), pri Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića, pri Zavezništvu Alenke Bratušek, pri Stranki Mira Cerarja (ki se je neprepričljivo preimenovala v "stranko modernega centra") in pri Listi Marjana Šarca. Za vse te stranke je značilno, da nimajo zgodovine, da ni povsem jasno, kaj so njihovi ljudje počeli pred vstopom v politiko, za kaj se zavzemajo, od kod prihajajo njihove ideje, koga predstavljajo ... Gre za nove obraze.

 

Poseben primer so Socialni demokrati, katerih zgodovina, kariere, ideologija in klienti so bolj ali manj splošno znani. Socialni demokrati so se nekoč imenovali Zveza komunistov Jugoslavije / Slovenije in so bili del establišmenta propadle jugoslovanske države. Čeprav se na prvi pogled zdi, da ne gre za hedonistično stranko, s sklepi ne smemo hiteti. Slovenski komunisti so se najprej preimenovali v SDP - Stranko demokratične prenove in smo jih imenovali Prenovitelji; nato so se preimenovali v Združeno listo socialnih demokratov, ki jo je pokojni Janez Drnovšek šaljivo imenoval "listki". Navsezadnje so postali socialni demokrati, s čimer so želeli izbrisati zgodovino, ki bi jim v nasprotnem primeru omogočila oznako nehedonistične, tj. potrpežljive stranke.

 

Politični hedonizem kot rečeno temelji na "konceptu" takojšnje (ekspresne, instantne, bliskovite) zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca, verodostojnost ... navsezadnje pa tudi dosežki in zasluge. Ni se po naključju eden pomembnih hedonističnih predsednikov javno norčeval iz zaslug za postavitev neodvisne in samostojne slovenske države, ki jih je imenoval "zaslugarstvo". Kot rečeno: Uživaj zdaj, plačaj pozneje! Ob tem je treba reči, da hedonisti praviloma pozabljajo na svoje dolgove in uživajo v prepričanju, da so pozabljivi tudi drugi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,065
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,719
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,503
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,105
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,536
06/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,736
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,259
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,331
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990