Komentar

Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki

Politični hedonizem temelji na "konceptu" takojšnje zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca in verodostojnost. Ni se po naključju eden pomembnih hedonističnih predsednikov javno norčeval iz zaslug za postavitev neodvisne in samostojne slovenske države. Kot rečeno: Uživaj zdaj, plačaj pozneje! Ob tem je treba reči, da hedonisti praviloma pozabljajo na svoje dolgove in uživajo v prepričanju, da so pozabljivi tudi drugi.

11.04.2018 23:24
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Ivan Cankar   Jugoslavija   partija   Jože Pučnik   Demos   Janez Drnovšek   hedonizem   potrpežljivost   stranke   Janez Šušteršič   socialni demokrati

Za hedonistične stranke je značilno, da nimajo povsem jasnih ciljev in jih tudi ne nameravajo uresničevati. Njihov načrt je preprost: doseči želijo dober rezultat na volitvah, po možnosti priti na oblast, postaviti na različna pomembna funkcionarska mesta prijatelje ali ljudi po svoji podobi.

V mladosti, to se pravi, mnogo let nazaj, je v domači hiši pisca teh vrstic veljalo pravilo, da nagrada sledi primernemu prizadevanju oz. rezultatu takšnega prizadevanja. Tega pravila niso upoštevali le za Miklavža in za božič, ampak praktično vsak dan. Vsakokrat, kadar sem - po mučnih pogajanjih - pristal na obisk zobozdravnika, mi je oče kupil sladoled. Neprimernemu vedenju je načeloma sledila kazen; vendar se, ko preštevam primere njene uporabe, komaj spomnim kakšnega primera. Spominjam se kaznovanja v šoli oz. svoje sramote, ko me je učiteljica, da bi se spokoril za postopek, ki se ga ne spominjam, poslala stat v kot šolskega razreda višjega letnika. V gimnaziji sem se posebej trudil pri slovenščini, za kar sem bil nagrajen z odličnimi ocenami. Nekoč je veljalo: Najprej trud, potem nagrada. Z drugimi besedami: Najprej plačaj, nato boš užival!

 

Davnega leta 1971 sem se, čeprav sem bil vpisan na (bostonski) univerzi Brandeis - po zaslugi Rudija Rizmana, ki je takrat študiral na (bostonski) univerzi Harvard - vrinil med študente, ki so poslušali predavanja znamenitega avtorja Konca ideologije (1960) Daniela Bella. Predavanja, pri katerih sem bil navzoč, so pozneje, leta 1976 izšla v knjigi Kulturna protislovja kapitalizma. Lucidna Bellova predavanja na Harvardu so - nemara še bolj kot fenomenološki program na Brandeisu - razsula praktično vso vsebino nahrbtnika slovenske socialistične sociologije. Bell je med drugimi pojavi pešanja protestantovske etike, ki jo imamo za podlago zahodnega političnega in gospodarskega sistema, navedel tudi bančne inovacije, ki so v tistem času osvojile ameriško denarno oz. finančno življenje. Kreditne kartice, je menil Bell, pomenijo naval hedonizma, kot ga izraža - recimo - stavek: Uživaj zdaj, plačaj pozneje!

 

Nekoč je veljalo, da bo trud nagrajen, še več, da bo nagrada v skladu s količino truda. Vzgajali so nas - če poenostavim - k marljivosti. Marljivost, lahko bi uporabil še kakšno drugo besedo, npr. vestnost, samoobvladovanje, disciplina ... pomeni odlaganje ali odmikanje potešitve. Nekega dne sem se potem zavedel, da - glede na moderno miselnost - ravnam narobe. Znašel sem se v nekakšnem trajnem gibanju (perpetuum mobile) k premičnemu cilju.

 

Recimo, da gre za hrepenenje, o katerem je pisal Ivan Cankar, za (dolgo)trajno nezadovoljstvo, večno uporništvo ... pravzaprav za neutrudljivost. Gotovo nisem edini, ki si pred zahtevno nalogo reče: To še opravim, potem bom imel mir. Najbrž tudi niso redki ljudje, ki po izvršeni nalogi ugotovijo, da jih čaka nova naloga, nakar si rečejo: No, pa storimo še tole, potem bomo počivali. In najbrž ni napačna domneva, da je življenje pri marsikomu, npr. pri piscu teh vrstic sestavljeno iz novih in novih nalog, iz ciljev, ki jim namesto počitka in užitka sledijo novi cilji, o katerih že spet mislimo, da so naloge, onstran katerih čakajo nagrade in užitki ... vendar ni tako. Iz tega bi človek sklepal, da nikoli ni pravega časa za užitek in počitnice.

 

Večinoma si cilji sledijo v obvladljivih razdaljah: ko diplomiramo, se npr. lotimo magistrskega ali doktorskega dela, nato se potegujemo za štipendije, raziskovalne naloge, univerzitetne položaje ... Večkrat pa se cilji množijo in se pojavljajo v skupinah, se drenjajo in si segajo v besedo: ob doktoratu si ustvarjamo družino, kupujemo stanovanje itn. Avtorji knjig ali člankov imajo lahko načrt za naslednjo knjigo in za naslednji članek, pogosto pa imajo več zamisli ali naročil obenem, da izbirajo med njimi, delajo prednostne sezname itn. To so navsezadnje običajne življenjske situacije in le redko si postavimo vprašanje, kaj potem, ko bomo rešili vse naloge? Ali bomo imeli čas in možnost za počitek in užitek, ali pa nam bo zmanjkalo časa in bo naše življenje - gledano v vzvratnem zrcalu - dolga vrsta ciljev, načrtov, nalog in truda, in bomo odšli s tega sveta, ne da bi se spočili ali uživali nagrado za opravljeno delo?

 

Seveda se spominjam kazni, ki me je doletela leta 1973 med služenjem vojaškega roka, komaj sem se vrnil iz Amerike. To je bil čas vsesplošne panike in lova na čarovnice v vsej Jugoslaviji. Kasarniška izključitev iz Partije, ki mi je sicer nekaj let povzročala veliko neprijetnosti in poklicnih težav, navsezadnje ni bila poraz, ampak spodbuda za moje politično prizadevanje, ki se je končalo z ustanovitvijo neodvisne slovenske države. Navsezadnje se je podobno godilo vsem oporečnikom socialističnih dežel. Jože Pučnik je moral za zmago leta 1991 pretrpeti mnogo več težav. Praviloma politične zmage sledijo krajšemu ali daljšemu čakanju v opoziciji, težavam in neuspehom v boju proti vladajočim strukturam. To je veljalo za Demos leta 1990, za zmago Zbora za republiko in za Janševo vlado leta 2004, medtem ko je Janez Drnovšek vešče kombiniral tradicionalno vladajoče in opozicijske strukture, s čimer je do neke mere zameglil razliko med hedonizmom in potrpežljivostjo, med zmagovalci in poraženci. Takšne kombinacije so značilne za t.i. konsenzualne vladne sisteme, recimo za Švico, pa za vlade "velike koalicije", ki so se zadnja leta uveljavile v Nemčiji.

 

 

Roberto Bompiani: Rimska požrtija (Il Parassita, 1875)

 

 

Stranke, ki se pojavljajo v slovenski politiki, bi nemara lahko razdelili na uživaške/hedonistične in potrpežljive. Za hedonistične stranke je značilno, da nimajo povsem jasnih ciljev in jih tudi ne nameravajo uresničevati. Njihov načrt je preprost: doseči želijo dober rezultat na volitvah, po možnosti priti na oblast, postaviti na različna pomembna funkcionarska mesta prijatelje ali ljudi po svoji podobi. Če gre za ljudi, ki se v preteklosti niso odlikovali s pomembnimi dosežki in niso premožni, je zanje politična služba čas in mesto oddiha, uživanja, sproščanja nagonov itn.

 

V nedavnem intervjuju za nacionalno televizijo je bivši finančni minister Janez Šušteršič ugotovil, da je Miru Cerarju za preobrazbo k prevzetnosti in samozadovoljstvu, ki sta značilna za neizkušene in nestanovitne ljudi, ki se znajdejo na političnem položaju, zadostovalo pol leta. Podobno samozadovoljstvo bomo našli pri vseh hedonističnih strankah: pri LDS Katarine Kresal, pri Državljanski listi Gregorja Viranta (kjer je bil izjema morda ravno Šušteršič), pri Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića, pri Zavezništvu Alenke Bratušek, pri Stranki Mira Cerarja (ki se je neprepričljivo preimenovala v "stranko modernega centra") in pri Listi Marjana Šarca. Za vse te stranke je značilno, da nimajo zgodovine, da ni povsem jasno, kaj so njihovi ljudje počeli pred vstopom v politiko, za kaj se zavzemajo, od kod prihajajo njihove ideje, koga predstavljajo ... Gre za nove obraze.

 

Poseben primer so Socialni demokrati, katerih zgodovina, kariere, ideologija in klienti so bolj ali manj splošno znani. Socialni demokrati so se nekoč imenovali Zveza komunistov Jugoslavije / Slovenije in so bili del establišmenta propadle jugoslovanske države. Čeprav se na prvi pogled zdi, da ne gre za hedonistično stranko, s sklepi ne smemo hiteti. Slovenski komunisti so se najprej preimenovali v SDP - Stranko demokratične prenove in smo jih imenovali Prenovitelji; nato so se preimenovali v Združeno listo socialnih demokratov, ki jo je pokojni Janez Drnovšek šaljivo imenoval "listki". Navsezadnje so postali socialni demokrati, s čimer so želeli izbrisati zgodovino, ki bi jim v nasprotnem primeru omogočila oznako nehedonistične, tj. potrpežljive stranke.

 

Politični hedonizem kot rečeno temelji na "konceptu" takojšnje (ekspresne, instantne, bliskovite) zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca, verodostojnost ... navsezadnje pa tudi dosežki in zasluge. Ni se po naključju eden pomembnih hedonističnih predsednikov javno norčeval iz zaslug za postavitev neodvisne in samostojne slovenske države, ki jih je imenoval "zaslugarstvo". Kot rečeno: Uživaj zdaj, plačaj pozneje! Ob tem je treba reči, da hedonisti praviloma pozabljajo na svoje dolgove in uživajo v prepričanju, da so pozabljivi tudi drugi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
21
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.343
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.496
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.463
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.537
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.142
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.188
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.688
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 769
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.750
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.815