Komentar

Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki

Politični hedonizem temelji na "konceptu" takojšnje zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca in verodostojnost. Ni se po naključju eden pomembnih hedonističnih predsednikov javno norčeval iz zaslug za postavitev neodvisne in samostojne slovenske države. Kot rečeno: Uživaj zdaj, plačaj pozneje! Ob tem je treba reči, da hedonisti praviloma pozabljajo na svoje dolgove in uživajo v prepričanju, da so pozabljivi tudi drugi.

11.04.2018 23:24
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Ivan Cankar   Jugoslavija   partija   Jože Pučnik   Demos   Janez Drnovšek   hedonizem   potrpežljivost   stranke   Janez Šušteršič   socialni demokrati

Za hedonistične stranke je značilno, da nimajo povsem jasnih ciljev in jih tudi ne nameravajo uresničevati. Njihov načrt je preprost: doseči želijo dober rezultat na volitvah, po možnosti priti na oblast, postaviti na različna pomembna funkcionarska mesta prijatelje ali ljudi po svoji podobi.

V mladosti, to se pravi, mnogo let nazaj, je v domači hiši pisca teh vrstic veljalo pravilo, da nagrada sledi primernemu prizadevanju oz. rezultatu takšnega prizadevanja. Tega pravila niso upoštevali le za Miklavža in za božič, ampak praktično vsak dan. Vsakokrat, kadar sem - po mučnih pogajanjih - pristal na obisk zobozdravnika, mi je oče kupil sladoled. Neprimernemu vedenju je načeloma sledila kazen; vendar se, ko preštevam primere njene uporabe, komaj spomnim kakšnega primera. Spominjam se kaznovanja v šoli oz. svoje sramote, ko me je učiteljica, da bi se spokoril za postopek, ki se ga ne spominjam, poslala stat v kot šolskega razreda višjega letnika. V gimnaziji sem se posebej trudil pri slovenščini, za kar sem bil nagrajen z odličnimi ocenami. Nekoč je veljalo: Najprej trud, potem nagrada. Z drugimi besedami: Najprej plačaj, nato boš užival!

 

Davnega leta 1971 sem se, čeprav sem bil vpisan na (bostonski) univerzi Brandeis - po zaslugi Rudija Rizmana, ki je takrat študiral na (bostonski) univerzi Harvard - vrinil med študente, ki so poslušali predavanja znamenitega avtorja Konca ideologije (1960) Daniela Bella. Predavanja, pri katerih sem bil navzoč, so pozneje, leta 1976 izšla v knjigi Kulturna protislovja kapitalizma. Lucidna Bellova predavanja na Harvardu so - nemara še bolj kot fenomenološki program na Brandeisu - razsula praktično vso vsebino nahrbtnika slovenske socialistične sociologije. Bell je med drugimi pojavi pešanja protestantovske etike, ki jo imamo za podlago zahodnega političnega in gospodarskega sistema, navedel tudi bančne inovacije, ki so v tistem času osvojile ameriško denarno oz. finančno življenje. Kreditne kartice, je menil Bell, pomenijo naval hedonizma, kot ga izraža - recimo - stavek: Uživaj zdaj, plačaj pozneje!

 

Nekoč je veljalo, da bo trud nagrajen, še več, da bo nagrada v skladu s količino truda. Vzgajali so nas - če poenostavim - k marljivosti. Marljivost, lahko bi uporabil še kakšno drugo besedo, npr. vestnost, samoobvladovanje, disciplina ... pomeni odlaganje ali odmikanje potešitve. Nekega dne sem se potem zavedel, da - glede na moderno miselnost - ravnam narobe. Znašel sem se v nekakšnem trajnem gibanju (perpetuum mobile) k premičnemu cilju.

 

Recimo, da gre za hrepenenje, o katerem je pisal Ivan Cankar, za (dolgo)trajno nezadovoljstvo, večno uporništvo ... pravzaprav za neutrudljivost. Gotovo nisem edini, ki si pred zahtevno nalogo reče: To še opravim, potem bom imel mir. Najbrž tudi niso redki ljudje, ki po izvršeni nalogi ugotovijo, da jih čaka nova naloga, nakar si rečejo: No, pa storimo še tole, potem bomo počivali. In najbrž ni napačna domneva, da je življenje pri marsikomu, npr. pri piscu teh vrstic sestavljeno iz novih in novih nalog, iz ciljev, ki jim namesto počitka in užitka sledijo novi cilji, o katerih že spet mislimo, da so naloge, onstran katerih čakajo nagrade in užitki ... vendar ni tako. Iz tega bi človek sklepal, da nikoli ni pravega časa za užitek in počitnice.

 

Večinoma si cilji sledijo v obvladljivih razdaljah: ko diplomiramo, se npr. lotimo magistrskega ali doktorskega dela, nato se potegujemo za štipendije, raziskovalne naloge, univerzitetne položaje ... Večkrat pa se cilji množijo in se pojavljajo v skupinah, se drenjajo in si segajo v besedo: ob doktoratu si ustvarjamo družino, kupujemo stanovanje itn. Avtorji knjig ali člankov imajo lahko načrt za naslednjo knjigo in za naslednji članek, pogosto pa imajo več zamisli ali naročil obenem, da izbirajo med njimi, delajo prednostne sezname itn. To so navsezadnje običajne življenjske situacije in le redko si postavimo vprašanje, kaj potem, ko bomo rešili vse naloge? Ali bomo imeli čas in možnost za počitek in užitek, ali pa nam bo zmanjkalo časa in bo naše življenje - gledano v vzvratnem zrcalu - dolga vrsta ciljev, načrtov, nalog in truda, in bomo odšli s tega sveta, ne da bi se spočili ali uživali nagrado za opravljeno delo?

 

Seveda se spominjam kazni, ki me je doletela leta 1973 med služenjem vojaškega roka, komaj sem se vrnil iz Amerike. To je bil čas vsesplošne panike in lova na čarovnice v vsej Jugoslaviji. Kasarniška izključitev iz Partije, ki mi je sicer nekaj let povzročala veliko neprijetnosti in poklicnih težav, navsezadnje ni bila poraz, ampak spodbuda za moje politično prizadevanje, ki se je končalo z ustanovitvijo neodvisne slovenske države. Navsezadnje se je podobno godilo vsem oporečnikom socialističnih dežel. Jože Pučnik je moral za zmago leta 1991 pretrpeti mnogo več težav. Praviloma politične zmage sledijo krajšemu ali daljšemu čakanju v opoziciji, težavam in neuspehom v boju proti vladajočim strukturam. To je veljalo za Demos leta 1990, za zmago Zbora za republiko in za Janševo vlado leta 2004, medtem ko je Janez Drnovšek vešče kombiniral tradicionalno vladajoče in opozicijske strukture, s čimer je do neke mere zameglil razliko med hedonizmom in potrpežljivostjo, med zmagovalci in poraženci. Takšne kombinacije so značilne za t.i. konsenzualne vladne sisteme, recimo za Švico, pa za vlade "velike koalicije", ki so se zadnja leta uveljavile v Nemčiji.

 

 

Roberto Bompiani: Rimska požrtija (Il Parassita, 1875)

 

 

Stranke, ki se pojavljajo v slovenski politiki, bi nemara lahko razdelili na uživaške/hedonistične in potrpežljive. Za hedonistične stranke je značilno, da nimajo povsem jasnih ciljev in jih tudi ne nameravajo uresničevati. Njihov načrt je preprost: doseči želijo dober rezultat na volitvah, po možnosti priti na oblast, postaviti na različna pomembna funkcionarska mesta prijatelje ali ljudi po svoji podobi. Če gre za ljudi, ki se v preteklosti niso odlikovali s pomembnimi dosežki in niso premožni, je zanje politična služba čas in mesto oddiha, uživanja, sproščanja nagonov itn.

 

V nedavnem intervjuju za nacionalno televizijo je bivši finančni minister Janez Šušteršič ugotovil, da je Miru Cerarju za preobrazbo k prevzetnosti in samozadovoljstvu, ki sta značilna za neizkušene in nestanovitne ljudi, ki se znajdejo na političnem položaju, zadostovalo pol leta. Podobno samozadovoljstvo bomo našli pri vseh hedonističnih strankah: pri LDS Katarine Kresal, pri Državljanski listi Gregorja Viranta (kjer je bil izjema morda ravno Šušteršič), pri Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića, pri Zavezništvu Alenke Bratušek, pri Stranki Mira Cerarja (ki se je neprepričljivo preimenovala v "stranko modernega centra") in pri Listi Marjana Šarca. Za vse te stranke je značilno, da nimajo zgodovine, da ni povsem jasno, kaj so njihovi ljudje počeli pred vstopom v politiko, za kaj se zavzemajo, od kod prihajajo njihove ideje, koga predstavljajo ... Gre za nove obraze.

 

Poseben primer so Socialni demokrati, katerih zgodovina, kariere, ideologija in klienti so bolj ali manj splošno znani. Socialni demokrati so se nekoč imenovali Zveza komunistov Jugoslavije / Slovenije in so bili del establišmenta propadle jugoslovanske države. Čeprav se na prvi pogled zdi, da ne gre za hedonistično stranko, s sklepi ne smemo hiteti. Slovenski komunisti so se najprej preimenovali v SDP - Stranko demokratične prenove in smo jih imenovali Prenovitelji; nato so se preimenovali v Združeno listo socialnih demokratov, ki jo je pokojni Janez Drnovšek šaljivo imenoval "listki". Navsezadnje so postali socialni demokrati, s čimer so želeli izbrisati zgodovino, ki bi jim v nasprotnem primeru omogočila oznako nehedonistične, tj. potrpežljive stranke.

 

Politični hedonizem kot rečeno temelji na "konceptu" takojšnje (ekspresne, instantne, bliskovite) zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca, verodostojnost ... navsezadnje pa tudi dosežki in zasluge. Ni se po naključju eden pomembnih hedonističnih predsednikov javno norčeval iz zaslug za postavitev neodvisne in samostojne slovenske države, ki jih je imenoval "zaslugarstvo". Kot rečeno: Uživaj zdaj, plačaj pozneje! Ob tem je treba reči, da hedonisti praviloma pozabljajo na svoje dolgove in uživajo v prepričanju, da so pozabljivi tudi drugi.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
17
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
7
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
13
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
4
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
19
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,606
02/
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,320
03/
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
Tino Mamić
Ogledov: 2,728
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,512
05/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 2,026
06/
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
Anuša Gaši
Ogledov: 1,960
07/
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
Uredništvo
Ogledov: 1,287
08/
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
Igor Kovač
Ogledov: 1,119
09/
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
Shane Quinn
Ogledov: 741
10/
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
Božo Cerar
Ogledov: 595