Komentar

Ko konservativci klatijo medijske zvezde z neba

Kolumno smo napisali že v času novoletnih praznikov (končna verzija 2. 1. 2014), a je potem nismo objavili, ker smo bili mnenja, da javno komentiranje odločitev novinarskih kolegov predvsem ni olikano. A poleg stanovske solidarnosti obstaja tudi solidarnost do treh izjemnih posameznikov, ki si zaslužijo "hommage" in če upoštevamo še znano načelo "ljub mi je Platon, a ljubša resnica", potem je nujno, da medijskima institucijama ponudimo ogledalo – četudi nekoliko pozno. S tem, da "resnica" tako ali tako "nima roka trajanja".

21.07.2014 23:07
Piše: Innocenti

Si potemtakem lahko dovolimo trpko, otožno misel, da je konservativizem slovenskega medijskega prostora – bodisi levega ali liberalnega – pač le odsev slovenskega političnega konservativizma? Vir: www.wikipedia

V medijskem svetu, posebno tako majhnem, kot je slovenski, je do znamke še posebej težko priti in je lahko le plod dolgoletnega trdega dela posameznikov.

Znamke (angl. "brands"), tudi tiste lokalnega pomena, so sorazmerno redke, saj mora biti za njihov nastanek izpolnjenih kar nekaj pogojev. V medijskem svetu, posebno tako majhnem, kot je slovenski, je do znamke še posebej težko priti in je lahko le plod dolgoletnega trdega dela posameznikov. Zato bi pričakovali, da bodo dosežki izjemnih novinarjev standard, ki si ga naj postavljamo in mu sledimo ostali. Nekoliko presenetljivo je, da smo v Sloveniji jeseni 2013 ostali kar brez dveh tovrstnih standardov. 

 

 

Kazus prvi

 

Avtorja Pogledov Slovenije sta v vizualne medije vpeljala provokativno, s solidno argumentacijo podprto raziskovalno novinarstvo, ki je v slovenskem prostoru velika redkost. Ni bilo malo političnih in drugih "hohštaplerjev", ki se ne bi potili, vrteli in zvijali skozi 90 minut njune oddaje.

 

Slovenski družbi je to prijalo, pa mislimo, da ne toliko v smislu zadoščenja ob pogledu na borne kreature veljakov, kot v tem, da sta avtorja na vsenacionalni ravni odkrivala nova obzorja. In preko 200.000 gledalcev je njun trud nagradilo z zvestim spremljanjem oddaje: Uroš Slak in Bojan Traven sta postala "brand". 

 

Ko smo prvič slišali, da RTV Slovenija razmišlja o ukinitvi njune oddaje, smo pomislili, da se je kot v Asteriksovem stripu, vodstvo odločilo, da v javnem zavodu ne bodo več dihali. Ko otročarijam vodstva le ni bilo videti konca, so pričenjali spominjati na podjetje, ki je proizvajalo visokotehnološki proizvod, recimo zdravilo z visoko dodano vrednostjo, katerega stroški prizvodnje so bili razmeroma visoki; potem so se čez noč odločili, da je visoka dodana vrednost zdravila nepomembna, da so visoki stroški proizvodnje nesprejemljivi in da ga bodo nadomestili s cenejšim in manj učinkovitim zdravilom. In ko so prišli na trg, za njihov drugorazredni proizvod ni bilo zanimanja. In so bili presenečeni le v vodstvu.

 

 

Kazus drugi

 

Če je od nacionalke kot levo konservativnega medija še mogoče pričakovati takšen suicidalni nonsens, pa bi od prominentnega (neo)liberalnega dnevnika v tuji lasti pričakovali boljše umevanje tržnih mehanizmov.

 

Avtor tiste četrtkove kolumne Public Enemy je 10 let s filigransko natančnostjo in prvimi principi ekonomske znanosti seciral patologijo slovenske mikro in makroekonomije. In "following" ni izostal: kolumno je vsak teden prebralo nekaj 10.000 bralcev elektronske izdaje ob približno dobrih 10.000 bralcih tiskane izdaje. In Stanislav Kovač je postal "brand".

 

Če uporabimo enako metaforo kot v prvem kazusu, je tudi v tem podjetju imelo zdravilo visoko dodano vrednost, s tem da so bili poleg tega stroški proizvodnje izjemno nizki. Kolumna Public Enemy je imela tako vse značilnosti "blockbuster" zdravil in pričakovali bi, da bo menedžment vsaj vzdrževal svojo "molzno kravo". Pa očitno tudi v tem primeru menedžment raje ne bi dihal: od zunaj je videti, da se jim sploh ni zdelo vredno proizvajati, ne glede na vrtoglavo dodano vrednost končnega proizvoda.

 

Manjšo napako v ovojnini zdravila* so izkoristili, da so umaknili zdravilo s trga in ga zamenjali s po njihovem mnenju terapevtsko enakovrednimi nadomestki. Trg ni delil njihovih kriterijev o terapevtski enakovrednosti in podobno kot v prvem primeru, so bili edino v menedžmentu presenečeni, ker njihova nadomestna zdravila niso imela bralcev.

 

 

Sklep

 

"Brand" je po svoji percepciji progresiven: pomislimo samo na McDonald's in Coca Colo, skrajno konservativni znamki zdravju škodljivega hitrega prehranjevanja in sladkih pijač, ki ju je svet vseeno dojemal kot prinašalca demokracije in visokocivilizacijskih vrednot v dežele v razvoju.

 

Uroš Slak, Bojan Traven in Stanislav Kovač so v nasprotju z omenjenima globalnima znamkama progresivci tudi v vsebinskem pogledu, zato ni presenetljivo, da jih je slovensko medijsko konservativno okolje potisnilo na obrobje. Si potemtakem lahko dovolimo trpko, otožno misel, da je konservativizem slovenskega medijskega prostora – bodisi levega ali liberalnega – pač le odsev slovenskega političnega konservativizma? In čeprav ne moremo storiti prav veliko, se vsaj lahko izognemo dobro znani kritiki nedolžnega opazovalca.

 

 

*Primer "manjše napake v ovojnini zdravila" je poučen, zato ga nekoliko podrobneje komentirajmo: v spornem naslovu zadnje kolumne Public Enemy "Veleškodljivca Jožeta Mencingerja pred sodišče!" bi lahko uredništvo časnika Finance recimo postavilo besedo sodišče v navednice in se izognilo hrupu za nič. V odgovoru na kolumno je profesor Mencinger povlekel paralelo s predvojno nacistično Nemčijo, a žal takšna hiperbolična samoprimerjava z žrtvami holokavsta nujno trivializira nepredstavljivo človeško trpljenje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
24
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,085
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,414
03/
1939 - 2019
Igor Bavčar
Ogledov: 2,237
04/
Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,576
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,771
06/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,708
07/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,531
08/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,444
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,515
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 812