Komentar

Ko konservativci klatijo medijske zvezde z neba

Kolumno smo napisali že v času novoletnih praznikov (končna verzija 2. 1. 2014), a je potem nismo objavili, ker smo bili mnenja, da javno komentiranje odločitev novinarskih kolegov predvsem ni olikano. A poleg stanovske solidarnosti obstaja tudi solidarnost do treh izjemnih posameznikov, ki si zaslužijo "hommage" in če upoštevamo še znano načelo "ljub mi je Platon, a ljubša resnica", potem je nujno, da medijskima institucijama ponudimo ogledalo – četudi nekoliko pozno. S tem, da "resnica" tako ali tako "nima roka trajanja".

21.07.2014 23:07
Piše: Innocenti

Si potemtakem lahko dovolimo trpko, otožno misel, da je konservativizem slovenskega medijskega prostora – bodisi levega ali liberalnega – pač le odsev slovenskega političnega konservativizma? Vir: www.wikipedia

V medijskem svetu, posebno tako majhnem, kot je slovenski, je do znamke še posebej težko priti in je lahko le plod dolgoletnega trdega dela posameznikov.

Znamke (angl. "brands"), tudi tiste lokalnega pomena, so sorazmerno redke, saj mora biti za njihov nastanek izpolnjenih kar nekaj pogojev. V medijskem svetu, posebno tako majhnem, kot je slovenski, je do znamke še posebej težko priti in je lahko le plod dolgoletnega trdega dela posameznikov. Zato bi pričakovali, da bodo dosežki izjemnih novinarjev standard, ki si ga naj postavljamo in mu sledimo ostali. Nekoliko presenetljivo je, da smo v Sloveniji jeseni 2013 ostali kar brez dveh tovrstnih standardov. 

 

 

Kazus prvi

 

Avtorja Pogledov Slovenije sta v vizualne medije vpeljala provokativno, s solidno argumentacijo podprto raziskovalno novinarstvo, ki je v slovenskem prostoru velika redkost. Ni bilo malo političnih in drugih "hohštaplerjev", ki se ne bi potili, vrteli in zvijali skozi 90 minut njune oddaje.

 

Slovenski družbi je to prijalo, pa mislimo, da ne toliko v smislu zadoščenja ob pogledu na borne kreature veljakov, kot v tem, da sta avtorja na vsenacionalni ravni odkrivala nova obzorja. In preko 200.000 gledalcev je njun trud nagradilo z zvestim spremljanjem oddaje: Uroš Slak in Bojan Traven sta postala "brand". 

 

Ko smo prvič slišali, da RTV Slovenija razmišlja o ukinitvi njune oddaje, smo pomislili, da se je kot v Asteriksovem stripu, vodstvo odločilo, da v javnem zavodu ne bodo več dihali. Ko otročarijam vodstva le ni bilo videti konca, so pričenjali spominjati na podjetje, ki je proizvajalo visokotehnološki proizvod, recimo zdravilo z visoko dodano vrednostjo, katerega stroški prizvodnje so bili razmeroma visoki; potem so se čez noč odločili, da je visoka dodana vrednost zdravila nepomembna, da so visoki stroški proizvodnje nesprejemljivi in da ga bodo nadomestili s cenejšim in manj učinkovitim zdravilom. In ko so prišli na trg, za njihov drugorazredni proizvod ni bilo zanimanja. In so bili presenečeni le v vodstvu.

 

 

Kazus drugi

 

Če je od nacionalke kot levo konservativnega medija še mogoče pričakovati takšen suicidalni nonsens, pa bi od prominentnega (neo)liberalnega dnevnika v tuji lasti pričakovali boljše umevanje tržnih mehanizmov.

 

Avtor tiste četrtkove kolumne Public Enemy je 10 let s filigransko natančnostjo in prvimi principi ekonomske znanosti seciral patologijo slovenske mikro in makroekonomije. In "following" ni izostal: kolumno je vsak teden prebralo nekaj 10.000 bralcev elektronske izdaje ob približno dobrih 10.000 bralcih tiskane izdaje. In Stanislav Kovač je postal "brand".

 

Če uporabimo enako metaforo kot v prvem kazusu, je tudi v tem podjetju imelo zdravilo visoko dodano vrednost, s tem da so bili poleg tega stroški proizvodnje izjemno nizki. Kolumna Public Enemy je imela tako vse značilnosti "blockbuster" zdravil in pričakovali bi, da bo menedžment vsaj vzdrževal svojo "molzno kravo". Pa očitno tudi v tem primeru menedžment raje ne bi dihal: od zunaj je videti, da se jim sploh ni zdelo vredno proizvajati, ne glede na vrtoglavo dodano vrednost končnega proizvoda.

 

Manjšo napako v ovojnini zdravila* so izkoristili, da so umaknili zdravilo s trga in ga zamenjali s po njihovem mnenju terapevtsko enakovrednimi nadomestki. Trg ni delil njihovih kriterijev o terapevtski enakovrednosti in podobno kot v prvem primeru, so bili edino v menedžmentu presenečeni, ker njihova nadomestna zdravila niso imela bralcev.

 

 

Sklep

 

"Brand" je po svoji percepciji progresiven: pomislimo samo na McDonald's in Coca Colo, skrajno konservativni znamki zdravju škodljivega hitrega prehranjevanja in sladkih pijač, ki ju je svet vseeno dojemal kot prinašalca demokracije in visokocivilizacijskih vrednot v dežele v razvoju.

 

Uroš Slak, Bojan Traven in Stanislav Kovač so v nasprotju z omenjenima globalnima znamkama progresivci tudi v vsebinskem pogledu, zato ni presenetljivo, da jih je slovensko medijsko konservativno okolje potisnilo na obrobje. Si potemtakem lahko dovolimo trpko, otožno misel, da je konservativizem slovenskega medijskega prostora – bodisi levega ali liberalnega – pač le odsev slovenskega političnega konservativizma? In čeprav ne moremo storiti prav veliko, se vsaj lahko izognemo dobro znani kritiki nedolžnega opazovalca.

 

 

*Primer "manjše napake v ovojnini zdravila" je poučen, zato ga nekoliko podrobneje komentirajmo: v spornem naslovu zadnje kolumne Public Enemy "Veleškodljivca Jožeta Mencingerja pred sodišče!" bi lahko uredništvo časnika Finance recimo postavilo besedo sodišče v navednice in se izognilo hrupu za nič. V odgovoru na kolumno je profesor Mencinger povlekel paralelo s predvojno nacistično Nemčijo, a žal takšna hiperbolična samoprimerjava z žrtvami holokavsta nujno trivializira nepredstavljivo človeško trpljenje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako pomagati Belorusom v boju za demokracijo, svobodne volitve in vladavino prava?
11
23.08.2020 22:15
Idealno bi bilo, če bi pot iz nastale situacije našlo belorusko ljudstvo samo. Da bi torej prišlo do dogovora o miroljubnem ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.675
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.640
03/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.038
04/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.696
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.346
06/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.101
07/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.146
08/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.195
09/
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
Bine Kordež
Ogledov: 1.190
10/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.099