Komentar

Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne

Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. Možnost za to namreč obstaja, čeprav je na srečo še vedno relativno majhna in tudi zadnje bombardiranje "kemičnega Asada" je pretežno le predstava za javnost. Ne glede na to pa status Slovenije v globalnem geostrateškem dogajanju še vedno vzbuja nelagodje; po eni strani bi moralo Slovencem na glavo pasti nebo, da bi dvignili glave in se ozrli po svetu, po drugi pa slovenska vlada nima pojma, kako bi geopolitično umestila državo. Bili bi malo v zvezi NATO, malce pa koketirali z Rusijo. Smo prijatelji z Izraelci, ki so nam 1991. pošiljali orožje, obenem pa bi priznali Palestino. Nasprotujemo vojaškemu reševanju konfliktov po svetu, hkrati pa premier Miro Cerar tvita o tem, kako da Slovenija podpira vojaško operacijo proti Asadu. Kaj če bi premier govoril le v svojem lastnem imenu ali pa - kar bi bilo še bolje, predvsem pa diplomatsko - izkoristil priložnost in bil enkrat za spremembo tiho?

15.04.2018 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Sirija   vojna   Miro Cerar   zunanja politika   NATO   Evropska unija   vojska   referendum   Rusija

Biti član zveze NATO? Zgolj insamo za interese gre, vse drugo je prazno besedičenje. 

Preden me desničarji spet obtožite herezije, se mi zdi nujno opozoriti na nekaj objektivnih dejstev, okoli katerih se, verjemem, bržkone vsi prebivalci te države strinjamo. Najprej o tem, da so nacionalni interes Slovenije varnost, ekonomsko in socialno blagostanje ter zadovoljstvo državljanov. Prav tako se verjetno vsi strinjamo, da je zunanja politika pomemben instrument za zagotavljanje takšne varnosti, blagostanja in sreče ljudi. Glede na stanje v Slovenski vojski pravzaprav nimamo druge kot to, da stavimo na diplomacijo in upamo, da se nikoli več ne bomo zapletli v vojaški spopad. No, hkrati domnevam, da ne bi smelo biti težko doseči soglasja tudi glede tega, da zunanja politika temelji izključno na interesih (Italijani imajo še lepšo besedo za to - il sacro egoismo) in da sta etika in morala pri tem žal že dolgo mrtvi črki na papirju. Kajti kot je zapisal že Friedrich Nietzsche, milost je privilegij močnejšega. V globalni politiki so (trenutno) najmočnejši Američani, sledijo jim Rusi, v ekonomskem smislu pa jih bodo počasi prehiteli Kitajci. Če torej izhajamo iz predpostavke, da zunanja politika Slovenije temelji izključno na interesih, potem se lahko vprašamo, ali se nam bolj splača "igrati" z Američani ali Rusi. Kdo je za nas boljša izbira? Oziroma - ali smo se z odločitvijo za Evropsko unijo in zvezo NATO morebiti napačno odločili?

 

 

Zadnjih šest let je slovenska zunanja politika konfuzna. Še vedno smo v EU in NATO, a hkrati med najvišjimi predstavniki Slovenije in Združenih držav Amerike takorekoč že leta ni uradnih bilateralnih srečanj (nedavni obisk obrambne ministrice pri Jamesu Mattisu v Pentagonu je bil zaradi tega skorajda "zgodovinski"). Na drugi strani jih je nešteto z Rusi. Simpatij do Putinovega establishmenta je v Ljubljani veliko. Rusofili praznujejo, anglofili se počutijo kot Nagodetova skupina leta 1946. Slovenija praviloma ne sodeluje v zahodnih "operacijah" proti Moskvi in zato iz Ljubljane ni bil prisiljen oditi niti en ruski diplomat, čeprav jih je v slovenski prestolnici najmanj 12, za katere kosi na žlebu čivkajo, da so kvečjemu "diplomati". Brez dvoma imajo "diplomate" pri nas tudi Američani, vendar je ruski vpliv postal prevladujoč. Da bi Cerar to "nevtraliziral", je poskušal Američane prepričati, da bi bil smiseln nakup najmočnejše komercialne televizije POP TV, češ da bi tako lahko kontrirali Rusom ...

 

Ves ta trud se vrti okoli javnega mnenja, ki je v Sloveniji po skoraj petnajstih letih članstva v EU in nekaj let manj v Severnoatlantskem zavezništvu izrazito vznemirjeno okoli teh vprašanj. Ko gre za NATO, je postalo že zrevoltirano. Ne pretiravam, če zapišem, da bi bil eventuelni referendum o izstopu iz te vojaške zveze skoraj gotovo poguben za slovensko članstvo, ker bi najmanj 60 % volivcev glasovalo za izstop. Kritična distanca do Evropske unije je sicer precej manjša, vendar je tudi ta opazna in nadaljevanje politične, institucionalne in "schengenske" krize bo nezaupanje do Unije le še okrepilo.

 

Ne glede na razpoloženje med ljudmi, ki je pri nas ta hip brez dvoma bolj naklonjeno Rusiji kot je bilo nekoč v Jugoslaviji privrženo Sovjetski zvezi, pa dejansko nimamo veliko manevrskega prostora za kakršne koli "korekcije" zunanje politike. Razen seveda v primeru radikalnih potez, s katerimi bi prvič v zgodovini zveze NATO pošteno zatresli njeno enotnost; mislim na izstop, ki lahko postane tema predvolilne kampanje. Zakaj pa ne? Levica in celotna sredina nimata nobenih vsebinskih pomislekov, na roke jim gre tudi blamaža Zahoda v primeru Skripal ter fiasko z bombardiranjem "kemičnega" Asada v Siriji. Če se rejting Evropske unije pri nas še nekako drži nad petdesetimi odstotki, je glede Severnoatlantskega zavezništva porazen. Slovenska politika mimo tega ne more in ne sme iti. To sicer ne pomeni, da bi morali izstopiti iz NATO, res pa je, da bo potreben določen nacionalni konsenz glede argumentacije, zaradi katere smo se sploh včlanili, smo danes članica in nameravamo to tudi ostati. Na tem mestu je edini racionalni argument ta, da so koristi od članstva še vedno večje od negativnih posledic izstopa. Jasno pa smo na tem mestu likvidirali etično-moralne razsežnosti tega vprašanja.

 

Članstvo v zvezi NATO je torej nujno zlo; je zgolj in samo posledica nacionalnega interesa, vse drugo je prazno besedičenje. Nobena mednarodna organizacije ni brezmadežna, NATO pa ima še posebej veliko okostnjakov v omari. Kritiki tega nikoli ne pozabijo omeniti, zagovorniki pa jim potem očitajo, da imajo ideološke predsodke in da izhajajo iz antiamerikanizma in nekakšnih protizahodnih čustev. Če odmislimo dejstvo, da ima vsaka stran(ka) svoj prav glede tega, potem je seveda edino tehtno vprašanje povezano z alternativo članstvu v NATO; kaj nam lahko zagotavlja - vsaj teoretično - podobne varnostne garancije?

 

Nihče. Druge ali tretje opcije ni. Edina rešitev bi bila (oborožena) nevtralnost po zgledu Švice, Švedske in Avstrije. Gre za tri visoko razvite in ekonomsko stabilne države, ki so nevtralnost razglasile že pred desetletji. In kar je najpomembneje, njihovo nevtralnost priznavajo vse države, s katerimi imajo diplomatske odnose. Na nek način se je prek gibanja neuvršnenih za nevtralno poskušala predstaviti Titova socialistična Jugoslavija, v zadnjem času pa z enako distanco od Moskve in Washingtona poskuša nekaj podobnega narediti Srbija, vendar ji bolj slabo kaže. O tem, ali je nevtralnost za Slovenijo v tem vsak dan bolj nepredvidljivem in norem svetu sploh mogoča, bodo mnenja različna. Ni nemogoča, toda vprašanje je, kakšni bi bili stroški zanjo, predvsem pa koliko naporov bi to zahtevalo od države (da ne govorimo o tem, da razglasitev nevtralnosti ni vprašanje trenutka, ampak let, ki minejo, da to kot dejstvo sprejmejo druge države). Zaradi tega se mi zdi celo boljša ideja, da bi se priključili Avstriji in tako "podedovali" tudi njeno nevtralnost.

 

Naprej sem hotel dopisati, da je takšna ideja seveda provokacija in da se šalim. A bolj ko razmišljam o indoléntnežih, ki vodijo Slovenijo, še bolj pa o tistih, za katere se bojim, da jo bodo od letošnje jeseni dalje, bolj se mi zdi, da ideja o priključitvi Avstriji sploh ni tako slaba ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
10
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
1
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,234
02/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,064
03/
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
Uredništvo
Ogledov: 1,616
04/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,711
05/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,389
06/
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,770
07/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 977
08/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 615
09/
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
Uredništvo
Ogledov: 1,178
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,502