Komentar

Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne

Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. Možnost za to namreč obstaja, čeprav je na srečo še vedno relativno majhna in tudi zadnje bombardiranje "kemičnega Asada" je pretežno le predstava za javnost. Ne glede na to pa status Slovenije v globalnem geostrateškem dogajanju še vedno vzbuja nelagodje; po eni strani bi moralo Slovencem na glavo pasti nebo, da bi dvignili glave in se ozrli po svetu, po drugi pa slovenska vlada nima pojma, kako bi geopolitično umestila državo. Bili bi malo v zvezi NATO, malce pa koketirali z Rusijo. Smo prijatelji z Izraelci, ki so nam 1991. pošiljali orožje, obenem pa bi priznali Palestino. Nasprotujemo vojaškemu reševanju konfliktov po svetu, hkrati pa premier Miro Cerar tvita o tem, kako da Slovenija podpira vojaško operacijo proti Asadu. Kaj če bi premier govoril le v svojem lastnem imenu ali pa - kar bi bilo še bolje, predvsem pa diplomatsko - izkoristil priložnost in bil enkrat za spremembo tiho?

15.04.2018 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Sirija   vojna   Miro Cerar   zunanja politika   NATO   Evropska unija   vojska   referendum   Rusija

Biti član zveze NATO? Zgolj insamo za interese gre, vse drugo je prazno besedičenje. 

Preden me desničarji spet obtožite herezije, se mi zdi nujno opozoriti na nekaj objektivnih dejstev, okoli katerih se, verjemem, bržkone vsi prebivalci te države strinjamo. Najprej o tem, da so nacionalni interes Slovenije varnost, ekonomsko in socialno blagostanje ter zadovoljstvo državljanov. Prav tako se verjetno vsi strinjamo, da je zunanja politika pomemben instrument za zagotavljanje takšne varnosti, blagostanja in sreče ljudi. Glede na stanje v Slovenski vojski pravzaprav nimamo druge kot to, da stavimo na diplomacijo in upamo, da se nikoli več ne bomo zapletli v vojaški spopad. No, hkrati domnevam, da ne bi smelo biti težko doseči soglasja tudi glede tega, da zunanja politika temelji izključno na interesih (Italijani imajo še lepšo besedo za to - il sacro egoismo) in da sta etika in morala pri tem žal že dolgo mrtvi črki na papirju. Kajti kot je zapisal že Friedrich Nietzsche, milost je privilegij močnejšega. V globalni politiki so (trenutno) najmočnejši Američani, sledijo jim Rusi, v ekonomskem smislu pa jih bodo počasi prehiteli Kitajci. Če torej izhajamo iz predpostavke, da zunanja politika Slovenije temelji izključno na interesih, potem se lahko vprašamo, ali se nam bolj splača "igrati" z Američani ali Rusi. Kdo je za nas boljša izbira? Oziroma - ali smo se z odločitvijo za Evropsko unijo in zvezo NATO morebiti napačno odločili?

 

 

Zadnjih šest let je slovenska zunanja politika konfuzna. Še vedno smo v EU in NATO, a hkrati med najvišjimi predstavniki Slovenije in Združenih držav Amerike takorekoč že leta ni uradnih bilateralnih srečanj (nedavni obisk obrambne ministrice pri Jamesu Mattisu v Pentagonu je bil zaradi tega skorajda "zgodovinski"). Na drugi strani jih je nešteto z Rusi. Simpatij do Putinovega establishmenta je v Ljubljani veliko. Rusofili praznujejo, anglofili se počutijo kot Nagodetova skupina leta 1946. Slovenija praviloma ne sodeluje v zahodnih "operacijah" proti Moskvi in zato iz Ljubljane ni bil prisiljen oditi niti en ruski diplomat, čeprav jih je v slovenski prestolnici najmanj 12, za katere kosi na žlebu čivkajo, da so kvečjemu "diplomati". Brez dvoma imajo "diplomate" pri nas tudi Američani, vendar je ruski vpliv postal prevladujoč. Da bi Cerar to "nevtraliziral", je poskušal Američane prepričati, da bi bil smiseln nakup najmočnejše komercialne televizije POP TV, češ da bi tako lahko kontrirali Rusom ...

 

Ves ta trud se vrti okoli javnega mnenja, ki je v Sloveniji po skoraj petnajstih letih članstva v EU in nekaj let manj v Severnoatlantskem zavezništvu izrazito vznemirjeno okoli teh vprašanj. Ko gre za NATO, je postalo že zrevoltirano. Ne pretiravam, če zapišem, da bi bil eventuelni referendum o izstopu iz te vojaške zveze skoraj gotovo poguben za slovensko članstvo, ker bi najmanj 60 % volivcev glasovalo za izstop. Kritična distanca do Evropske unije je sicer precej manjša, vendar je tudi ta opazna in nadaljevanje politične, institucionalne in "schengenske" krize bo nezaupanje do Unije le še okrepilo.

 

Ne glede na razpoloženje med ljudmi, ki je pri nas ta hip brez dvoma bolj naklonjeno Rusiji kot je bilo nekoč v Jugoslaviji privrženo Sovjetski zvezi, pa dejansko nimamo veliko manevrskega prostora za kakršne koli "korekcije" zunanje politike. Razen seveda v primeru radikalnih potez, s katerimi bi prvič v zgodovini zveze NATO pošteno zatresli njeno enotnost; mislim na izstop, ki lahko postane tema predvolilne kampanje. Zakaj pa ne? Levica in celotna sredina nimata nobenih vsebinskih pomislekov, na roke jim gre tudi blamaža Zahoda v primeru Skripal ter fiasko z bombardiranjem "kemičnega" Asada v Siriji. Če se rejting Evropske unije pri nas še nekako drži nad petdesetimi odstotki, je glede Severnoatlantskega zavezništva porazen. Slovenska politika mimo tega ne more in ne sme iti. To sicer ne pomeni, da bi morali izstopiti iz NATO, res pa je, da bo potreben določen nacionalni konsenz glede argumentacije, zaradi katere smo se sploh včlanili, smo danes članica in nameravamo to tudi ostati. Na tem mestu je edini racionalni argument ta, da so koristi od članstva še vedno večje od negativnih posledic izstopa. Jasno pa smo na tem mestu likvidirali etično-moralne razsežnosti tega vprašanja.

 

Članstvo v zvezi NATO je torej nujno zlo; je zgolj in samo posledica nacionalnega interesa, vse drugo je prazno besedičenje. Nobena mednarodna organizacije ni brezmadežna, NATO pa ima še posebej veliko okostnjakov v omari. Kritiki tega nikoli ne pozabijo omeniti, zagovorniki pa jim potem očitajo, da imajo ideološke predsodke in da izhajajo iz antiamerikanizma in nekakšnih protizahodnih čustev. Če odmislimo dejstvo, da ima vsaka stran(ka) svoj prav glede tega, potem je seveda edino tehtno vprašanje povezano z alternativo članstvu v NATO; kaj nam lahko zagotavlja - vsaj teoretično - podobne varnostne garancije?

 

Nihče. Druge ali tretje opcije ni. Edina rešitev bi bila (oborožena) nevtralnost po zgledu Švice, Švedske in Avstrije. Gre za tri visoko razvite in ekonomsko stabilne države, ki so nevtralnost razglasile že pred desetletji. In kar je najpomembneje, njihovo nevtralnost priznavajo vse države, s katerimi imajo diplomatske odnose. Na nek način se je prek gibanja neuvršnenih za nevtralno poskušala predstaviti Titova socialistična Jugoslavija, v zadnjem času pa z enako distanco od Moskve in Washingtona poskuša nekaj podobnega narediti Srbija, vendar ji bolj slabo kaže. O tem, ali je nevtralnost za Slovenijo v tem vsak dan bolj nepredvidljivem in norem svetu sploh mogoča, bodo mnenja različna. Ni nemogoča, toda vprašanje je, kakšni bi bili stroški zanjo, predvsem pa koliko naporov bi to zahtevalo od države (da ne govorimo o tem, da razglasitev nevtralnosti ni vprašanje trenutka, ampak let, ki minejo, da to kot dejstvo sprejmejo druge države). Zaradi tega se mi zdi celo boljša ideja, da bi se priključili Avstriji in tako "podedovali" tudi njeno nevtralnost.

 

Naprej sem hotel dopisati, da je takšna ideja seveda provokacija in da se šalim. A bolj ko razmišljam o indoléntnežih, ki vodijo Slovenijo, še bolj pa o tistih, za katere se bojim, da jo bodo od letošnje jeseni dalje, bolj se mi zdi, da ideja o priključitvi Avstriji sploh ni tako slaba ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.404
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.626
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.565
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.771
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.282
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.040
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.352
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.413