Komentar

Neznosna lahkost nameravane prodaje Nove ljubljanske banke

Znani nemški pravni filozof Gustav Radbruch kar nekajkrat slikovito pravi, da si celo brutalno nepošten zakon ne zasluži spoštovanja, če je neznosno nepravičen. Kako si naj ga torej očitno koruptivna odločba in katalog Evropske komisije o Nove ljubljanske banke (NLB)?

14.04.2018 00:22
Piše: Ferdinand Blaznik
Ključne besede:   NLB   prodaja   katalog   Evropska komisija   EU   Miro Cerar   Alenka Bratušek   NKBM   ustavno sodišče

Nastaja grenak priokus, da nimamo državnikov, ki bi izgorevali za interese in prosperiteto ljudstva, ampak nekakšne agente tujih multinacionalk, finančnega kapitala in interesov nemško- francoske naveze.

Vlada Mira Cerarja je predolgo brezbrižno podpirala načrt prodaje NLB. Scenarij prodaje - vključno z načrtovano ceno in pomembnimi vsebinskimi klavzulami - je potekal skrit pred očmi javnosti in tudi parlamenta. Mnogi posamezniki so vsemu navkljub opozarjali na uničevanje slovenskega bančnega sistema, tako večkrat dr. Jože Mencinger; poslanec Janko Veber postavlja vprašanja vladi ter odločno in permanentno nasprotuje nedopustnim podarjanjem slovenskih paradnih konjev tujcem; dr. Franjo Štiblar že dolgo opozarja na pozabljene termine, kot so javna korist, nacionalni interes, javno dobro. Tudi dr. Jože P. Damijan svari pred posledicami neoliberalizma in pretiravanjem pri prodaji (privatizaciji) pomembnih podjetij. Mediji navajajo različne ocene za prodajo NLB, med drugim, da znaša načrtovani prodajni razpon le 75 do 85 % knjigovodske vrednosti banke. Razlika med pretirano sanacijo NLB in načrtovano kupnino je, kot kažejo izkušnje NKBM, porazna. Seveda je nujno prodati NLB takoj, ko je predobro sanirana in začne poslovati z solidnim dobičkom ter tako namenoma ustvariti veliko izgubo v breme davkoplačevalcev; vse za pohvalo Evropske komisije. Cerarjevi vladi ni prišlo na pamet, da bi ob takem trendu doseženega dobička, kot je bil za leto 2017*, morala za vsako ceno obdržati v lasti NLB vsaj tako dolgo, da bo velik del preplačane davkoplačevalske sanacije vrnjen v proračun države, ne pa da bo znova neki tuj pokojninski sklad dobil podarjena ogromna sredstva - tokrat celo dvakrat večja kot v primeru prodaje NKBM.

 

Zanimivo je, kako oprezno in brezbarvno komentira že na prvi pogled skrajno škodljivo in nepravično in zato tudi protipravno odločbo Evropske komisije vrsta ekonomistov, predvsem tistih z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Kot da so jim povsem tuje ne le osnove ustavnega in obligacijskega prava, ampak tudi ekonomije in pogodbenega prava. Tisto, kar vzbuja nejevero in terja odgovornost vlad Alenke Bratovšek in Mira Cerarja ter tudi Evropske komisije, je spregled dolge vrste očitno koruptivnih dejstev:

 

1. Izdana odločba temelji na 3. odstavku 107 člena Pogodbe o delovanju EU, ki obravnava projekte EU ali odpravo resne motnje v gospodarstvu članice. Formulacija je tako splošna, da ni videti nobenega razloga po uvedbi niza brutalnih izravnalnih ukrepov zaradi konkurenčnosti, ki jih v nasprotju z načelom pravičnosti, sorazmernosti in drugimi jeklenimi pravnimi principi kontinentalnih zakonodaj uvaja Katalog kot sprevržen podaljšek odločbe, napisan z očitnim namenom povzročiti veliko škodo članici in ji odvzeti poleg že izgubljene monetarne suverenosti še relativno bančno nacionalno neodvisnost. Sploh pa konkurenčnost v bančni sferi ni tista, ki bi primarno lahko skrbela Evropsko komisijo. Vsem je dobro znano, da vlada vsakih nekaj let podarja Revozu okoli 45 milijonov evrov, pa ni znan nikakršen odmev Komisije zaradi "porušene konkurenčnosti". Seveda ne, saj je v ozadju velesila Francija, ki zna zaščititi svoje interese. Vsaka pravica je po definiciji sfera moči, ki temelji na pravni normi. Navedena pravna norma  pa je taka, da bi lahko omogočala Komisiji le skrajno prijazno in neboleče postopanje, ko bi npr. Evropska unija na predlog Evropske komisije z nepovratnimi sredstvi Evropske centralne banke (ECB) sorazmerno BDP in z drugimi elementi izvedla hkratno sanacijo največjih prizadetih bank vseh članic.

 

2. Evropska komisija je odločbo izdala 18.12.2013. V javnost je prišel podatek, da je vlada Alenke Bratovšek že na svoji 37. seji 12.12.2013 dala soglasje k prodaji NLB - torej celo preden je bila odločba Komisije sploh izdana! Vsaka odgovorna vlada bi o taki nameri Komisije morala sprožiti obsežno razpravo v parlamentu in glede na velikanski vrednostni rang primera pridobiti tudi mnenje Ustavnega sodišča o skladnosti z ustavo ter seznaniti strokovno javnost s (pritlehnimi) zahtevami Komisije. Naše ustavno sodišče seveda ni tako odločno samozadostno kot nemško, ki je že zdavnaj jasno povedalo, da o nemških nacionalnih interesih ne more dokončno odločati nihče razen njihovega parlamenta in ustavnega sodišča. Obe vladi ne bosta mogli pojasniti, kje v ustavnem redu Republike Slovenije obstaja paragraf, ki daje vladi tako vulgarno pravno pravico škodovanja interesom lastne države. Niti pravice ministrici za finance, da nepooblaščeno ponuja nadomestno plačilo odškodnine v absurdni višini 360 mlijonov evrov. Tudi za najnovejši vladni predlog ni pravne podlage za groteskni dogovor s Komisijo, ki menda vpeljuje tujega upravljalskega zaupnika v NLB (pa ne gre za posebnega pooblaščenca po Zakonu o bančništvu), ki mimo veljavne zakonodaje in statuta ter aktov NLB v bistvu pomeni posebno vrsto prisilne uprave. Očitno je to cena za dokaj nepomembni časovni odlog. Ne vlada ne komisija očitno ne poznata važnega Marcelovega principa iz rimskega prava, po katerem se v dvomljivi zadevi vselej uporabi dobrohotnejša razlaga oz. ukrepi, saj to ni nič manj pravično ali varno.

 

3. Evropska komisija s svojim ravnanjem v primeru NLB neprikrito kaže, da ji ni problem v interesu finančnega kapitala in starih članic ugonabljati prosperiteto majhne dvomilijonske članice in jo vzorčno disciplinirati z diskriminatorno potenciranimi izravnalnimi ukrepi, pri tem pa ji ničesar ne daje. Menda je med argumenti slovenske vlade tudi ocena, da bi v primeru, če se NLB ne bi prodala, Banka Slovenije odvzela Novi ljubljanski banki licenco za opravljanje bančnih poslov. Je naenkrat Banka Slovenije postala nad-vladno-parlamentarna institucija?

 

4. Komsija nikoli ni javno pregledno razkrila svojega ravnanja pri vseh drugih članicah, ki so tudi sanirale svoje banke. Fragmentne informacije kažejo, da take zahteve niso bile naslovljene na Italijo, Avstrijo, Portugalsko, kar kaže na namerno diskriminatorno povzročanje škode, saj se v enakih ali primerljivih položajih le s komparacijo lahko ugotovi poštenost ravnanja odločevalca. Ta primer je po mojem mnenju točka, ko je treba Evropski komisiji povedati, da je vsega dovolj in da če ne bo mogoče doseči kultiviranega dogovora, ki bo prepoznal ničnost odločbe, Kataloga in protiustavnih zavez obeh vlad, tudi razmisliti o izstopu iz EU. Kaj pa navsezadnje manjka Norveški, Islandiji, Švici ali Veliki Britaniji? Mi znotraj EU očitno nikoli ne bomo realno prepoznani kot enakovredna članica. Govoričiti o problemih prostega pretoka ljudi, kapitala, idej in še česa je za nas nesmiselno, saj smo se že pred desetletji lahkotno gibali po vsem svetu in povsem prosto v maloobmejnem prometu ter doživljali valove polmilijonskih zdomskih potovanj v Nemčijo in nazaj trikrat letno brez večjih zastojev.

 

5. Nenazadnje primer močno spominja na proslulo zadevo Marjan Kramar, ko sta dva koruptivna akterja mimo vseh obligacijsko-pravnih predpisov, torej brez vsake pravne podlage, za ogromno povzročeno škodo nagradila poslovodni organ banke z odpravnino 1 milijon evrov. Vsak povprečni pravnik bi poleg razloga koruptivnosti in ničnosti naštel še niz kazenskopravnih in drugih predpisov, ki jasno terjajo predvsem kazensko in odškodninsko odgovornost, ne pa nagradno odpravnino. Tudi ustavno sodišče tega ni dojelo.

 

 

V  primeru NLB gre za očitno cinično nastrojeno Evropsko komisijo proti vitalnim interesom naše države in za arogantno vladno kršenje vrste znanih rimskih principov, kot npr. Nemo plus iuris tranferre potest, quam ipse habet (nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih sam ima). Vse vlade nas nepopustljivo in permanentno iritirajo z novimi in novimi prodajami nacionalnih gospodarskih paradnih konjev in sedaj celo bank. Nastaja grenak priokus, da nimamo državnikov, ki bi izgorevali za interese in prosperiteto ljudstva, ampak nekakšne agente tujih multinacionalk, finančnega kapitala in interesov nemško- francoske naveze, ki pričakujejo provizije, sistem vrtljivih vrat, lepo službo v podjetju kupca itd.

 

Znani nemški pravni filozof Gustav Radbruch kar nekajkrat slikovito pravi, da si celo brutalno nepošten zakon ne zasluži spoštovanja, če je neznosno nepravičen. Kako si naj ga torej očitno koruptivna odločba in katalog Evropske komisije o NLB? Že Rimljani so odrekali spoštovanje tudi nepoštenim sodnim odločbam. Protizakonito ravnanje je nično, Quae contra leges fiunt, pro infectis habenda sunt. Avtor teorije pravičnosti John Rawls, znamenit po formulaciji pravice do upora v skoraj pravični družbi, daje ljudstvu pravico, da se dvigne in odpravi vlado, ki ne razume, da je ustanovljena zato, da dela pravično in pošteno ter dobro v skupno korist. Povsem enako pravijo tudi tri najstarejše meščanske deklaracije o človekovih pravicah.

 

Zgodovina bo za morebitno prodajo NLB poimensko okrivila predvsem predsednika obeh vlad ter finančna ministra. Javnost pa bo prej ali slej izvedela še za mnoga ozadja, ki se za zdaj še skrivajo. In nekega dne bo treba za to odgovarjati. Komisija za preprečevanje korupcije pa nič ...

 

 

* Skupina NLB je v letu 2017 ustvarila kar 225 milijonov evrov dobička, kar je najboljši rezultat v njeni zgodovini.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Katoliška cerkev na Slovenskem in vprašanje pedofilije med duhovščino
19
19.08.2018 20:00
Ljubljanska Stolnica, ki simbolično predstavlja vrh slovenske rimokatoliške cerkve, je pred dnevi na tviterju objavila dvoumen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ederlezi Rising: Prišel bo dan, ko vesolje moškega ne bo več potrebovalo niti za seme
0
19.08.2018 14:00
Na današnji dan Vzhodno žensko telo (fembot) leži dobesedno v histeričnem naročjuBele hiše. Film Ederlezi Rising združi oba ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj je poslanstvo politike? Kakšni so glavni nameni in cilji Marjana Šarca?
17
16.08.2018 20:12
Čeprav državniki niso nujno najbolj zgovorni ljudje, od njih vendar pričakujemo kak stavek ali misel, ki si ju je mogoče ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Lord Acton, oblast in zgodovina: O vprašanju sprave med Slovenci
11
15.08.2018 22:02
Med letoma 1939 in 1954 leži obdobje najglobljega spora med levimi in desnimi zgodovinarji, demokrati in komunisti ter ... Več.
Piše: Keith Miles
Glosa: Morda res ne sliši več dobro, toda pri 89. bi bil Janez Zemljarič lahko minister za zdravje
10
14.08.2018 23:59
Po pričakovanjih je med strankami, ki sestavljajo bodočo vlado Marjana Šarca, daleč najmanj zanimanja za zdravstveni resor. Vsi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdo sploh še potrebuje kulturo?
15
13.08.2018 20:59
Ni jih malo, ki bi brez pomišljanja pritrdili zloglasni izjavi Slavoja Žižka ob slovenskem prazniku kulture, ki je dejal, da bi ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Blejske opazke: Da bi čim dalj trajalo, da bi čim prej minilo
8
12.08.2018 23:00
Voditeljem, ki jim čas prehitro teče in ki zahtevajo nove in nove podaljške, bi se morali izogibati. To so namreč tisti ljudje, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Res je, boljševiki so še vedno na oblasti, še danes se gledamo z njimi iz oči v oči
6
12.08.2018 14:00
Oblast je na koncu tista, ki sodi in tudi obsodi umetnost. Najprej to v njenem imenu opravlja podrejen, podkupljen kritiški ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Klimatska naprava z montažo vred stane v eni od spletnih trgovin manj kot so pokradli na eni sami žilni opornici!
4
10.08.2018 21:50
Glede na to, da v UKC Ljubljana dnevno vstavijo najmanj 20 žilnih opornic, so torej v starih dobrih časih paljevine na samo tem ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Skeri Heri, ne seri: prevoz kartonastih škatel na sodišče je res vrhunska predstava za javnost!
12
09.08.2018 22:59
Po mojem ima Harij Furlan eno samo nalogo: s kontrolirano pasivnostjo ščititi organiziran kriminal in sistemsko korupcijo v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Vročica v avgustu: Če Levica ne bo pomagala Šarcu na oblast, lahko Kučan doživi srčni infarkt!
15
07.08.2018 00:50
Še nikoli se ni s sestavljanjem vlade tako zapletalo kot letos. Mandatar nima podpisane niti formalne koalicijske pogodbe s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Saj res, kdo pa daje popravne izpite pedagoškim delavcem?
11
05.08.2018 23:30
Zelo verjetno bo novo šolsko leto nastopilo še preden bomo dobili novega ministra ali ministrico za šolstvo. Kdo bo zasedel ta ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Naj Republika zgradi v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico, mi smo KSEVT v treh letih!
6
04.08.2018 23:30
Bi mi znal kdo razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajenNUK ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenci se bodo z realnostjo soočili šele takrat, ko jim bo na glavo priletela opeka
24
04.08.2018 00:30
Če bo tako uspešno nadaljeval s sestavljanje koalicije, potem bo Marjan Šarec lahko na koncu sklenil koalicijo sam s sabo - ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Odstotek delavcev s plačo pod povprečjem se tudi v bodoče ne bo kaj prida spreminjal
12
03.08.2018 00:46
Veste, kaj bi se zgodilo, če bi denimo vsem podpovprečno plačanim zaposlenim v Sloveniji dvignili plačo za 10 odstotkov? Delež ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Serpentinšek v mestu Gogi: O odgovornosti bodoče slovenske vlade
13
02.08.2018 02:38
Medtem ko boŠarec s Serpentinškovimi vici zabaval in (roko na srce, talentirano) imitiralčlane svoje vlade, tega v Bruslju, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Levica bo podprla mandatarja Marjana Šarca, njegovo vlado pa samo tedaj, ko se ji bo to splačalo
20
01.08.2018 00:20
Levica po pričakovanjih ne bo vstopila v vladno koalicijo, bo pa zagotovila svoje glasove za to, da bo Marjan Šarec še ta mesec ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boj za status quo: Oblikovanje šibke leve vlade koristi političnemu podzemlju
6
29.07.2018 18:30
Slovenija nima celotnega spektra političnega prostora od levice prek sredine do desnice. Naša politika temelji na širokem loku ... Več.
Piše: Sebastjan Jeretič
Kako etično delovati v času kalkulatorjev?
2
28.07.2018 19:00
Na najbolj preprost način bi vam rad poizkusil izrisati organigram zgodovine programirane umetnosti. A še preden ga bom ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Alešu Šabedru dajem drugo priložnost, da dokaže, da v UKC Ljubljana ne dela za mafijo, ampak za davkoplačevalce!
5
25.07.2018 21:30
Blaž Mrevlje se je 10. maja prijavil na razpis za šefa nabavne službe Kliničnega centra v Ljubljani. 75 dni po oddaji prijave iz ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Glosa: Morda res ne sliši več dobro, toda pri 89. bi bil Janez Zemljarič lahko minister za zdravje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.672
02/
Kaj je poslanstvo politike? Kakšni so glavni nameni in cilji Marjana Šarca?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.335
03/
Lord Acton, oblast in zgodovina: O vprašanju sprave med Slovenci
Keith Miles
Ogledov: 1.997
04/
Blejske opazke: Da bi čim dalj trajalo, da bi čim prej minilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.793
05/
Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 4. del
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.001
06/
Katoliška cerkev na Slovenskem in vprašanje pedofilije med duhovščino
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.300
07/
Klimatska naprava z montažo vred stane v eni od spletnih trgovin manj kot so pokradli na eni sami žilni opornici!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.648
08/
Grški jogurti se vračajo: Tudi Ljubljanske mlekarne ne marajo križev
Marjan Novak
Ogledov: 1.462
09/
Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 5. del
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.292
10/
Kdo sploh še potrebuje kulturo?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1.495