Razkrivamo

Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec

Episcenter je med 30. marcem in 10. aprilom letos anketiral 1.005 polnoletnih državljanov, kar je razmeroma velik vzorec. Rezultati kažejo na zmago SDS (19,2 %), sledijo jim socialni demokrati Dejana Židana s 15,9 %, na tretjem mestu pa je trenutno Marjan Šarec s svojo listo (13,7 %). Kot kaže, je Cerarjev odstop Šarcu škodoval, kajti podpora mu je padla za nekaj odstotnih točk. Volitev naj bi se sicer zanesljivo udeležilo 58 % anketiranih, najvišjo volilno udeležbo pa napovedujejo starejši od 65 let, in sicer znaša ta v tej starostni skupini kar 71,9 %. Za primerjavo: leta 2014 je na predčasnih volitvah v državni zbor na volišča odšlo 51% volilnih upravičencev. Episcentrova anketa sicer bistveno ne odstopa od rezultata agencije Ninamedia, ki ga je objavil sobotni Dnevnik in ki je napovedal 55 % volilno udeležbo.

15.04.2018 21:45
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Episcenter   anketa   volitve   SDS   LMŠ   SD   Levica   DeSUS   NSi   Miro Cerar   Marjan Šarec   Janez Janša   Matej Tonin

Foto: Urad predsednika republike

Napovedujemo izredno živahno volilno kompanijo, v kateri se bodo spopadle tri kategorije strank: favoriti za prva mesta, stranke, ki želijo izboljšati rezultat, ter stranke, ki se borijo za prestop parlamentarnega praga.

Vprašanje agencije Episcenter je bilo v bistvo dvojno, "Kateri stranki bi zaupali svoj glas?" oziroma "Katera stranka vam je najbližja?", odgovarjali pa so le tisti anketiranci, ki bi se volitev verjetno oziroma zanesljivo udeležili ter tisti, ki o udeležbi še niso odločeni. Zanimiv je predvsem zdrs Liste Marjana Šarca iz prvega na tretje mesto in ponoven vzpon Mira Cerarja in njegove stranke SMC na skoraj 9 %. Če je še do nedavnega obstaja realna možnost, da se stranka Mira Cerarja sploh ne bo več uvrstila v parlament, se je to z njegovim odstopom prejšnji mesec zelo spremenilo. Ker Šarčeva lista "jemlje" glasove iz bazena volivcev SMC, se seveda vsak dvig SMC posledično pozna pri dosegu liste kamniškega župana. Iz rezultata ankete je moč razbrati tudi to, da je prihod Mateja Tonina pozitivno vplival na "rejting" Nove Slovenije, saj ji je povečal potencial na skoraj 15 %. In čeprav NSi trenutno kaže 8 %, je to komaj polovica potenciala, ki ga ima ta stranka. Enako, zanimivo, bi lahko rekli za stranko Levica, ki svojega potenciala prav tako (še) ni izkoristila. Razlogi za velike razlike med največjim potencialom posamezne stranke in realnim dosegom so predvsem posledica izredno velikega števila strank, ki so se pojavile tik pred zdajci in bodo nastopile na letošnjih državnozborskih volitvah. Konkurenca bo torej velika na obeh političnih polih.

 

 

Ne glede na volilno abstinenco so starejši nad 65 let precej disciplinirani, ko gre za volilno pravico.

 

 

SDS spet prva, Tonin dviguje NSi, DeSUS trenutno še "zunaj" parlamenta

 

Če je bilo leta 2014 na volilnem lističu 17 strank, jih bo letos kar 21. Če razliko izrazimo v odstotkih, pomeni to skoraj 25 % več strank. Posledično imajo volivci na voljo več strank, o katerih lahko razmišljajo. Rezultat Episcentrove ankete nedvoumno kaže, da sta Miru Cerarju odstop in vloga žrtve nedvomno koristila. Trenutno sta NSi in SMC praktično izenačeni. Največje presenečenje pa je stranka DeSUS, ki ta hip po dosegu ne preseže parlamentarnega praga, ki znaša 4 odstotke. (Opomba: stranke, ki po tej raziskavi niso še zanesljivo presegle tega praga, navajamo ločeno!). Nizek rezultat upokojenske stranke gre verjetno iskati v dejstvu, da se njen predsednik Karl Erjavec bolj kot s pokojninami ukvarja s priznanjem Palestine, ki upokojencem po naši oceni v nobenem pogledu ne more izboljšati življenja. Poleg tega so pokojnine v tem mandatu (2014-2018) realno najmanj rastle, zato DeSUS posledično izgublja zaupanje svoje volilne baze. Največ potenciala, ki je praktično izenačen in znaša med 24 in 25 %, pa imajo prvi tri stranke, torej SD, SDS in LMŠ.

 

 

Ali bo o tem, katera izmed treh izenačenih strank bo zmagala, odločil zadnji teden pred volitvami?

 

 

Bratuškova in Dobovšek še vedno "na prepihu"

 

Poleg strank, ki so zanesljivo presegle parlamentarni prag, imamo tu še stranke, ki sicer imajo konkreten potencial, da prag presežejo, vendar to ni nujno oziroma samoumevno, kajti njihov končni uspeh je odvisen od aktivnosti v prihajajoči volilni kompanji. Zaradi nižjih odstotkov in intervala zaupanja je težko napovedati, kateri od teh strank bo to dejansko uspelo in kateri ne. Zato navajamo le tiste, ki s svojim potencialom zanesljivo presegajo parlamentarni prag. Med njimi ni Slovenske ljudske stranke, saj je odstotek tistih, ki o tej stranki razmišljajo ta trenutek komaj 4 %. To pomeni, da bi ta stranka komaj zlezla čez parlamentarni prag celo v primeru, ko bi jo volili vsi, ki o ljudski stranki danes zgolj razmišljajo. V praksi je to bolj malo verjetno.

 

Enako velja tudi za stranko Andreja Čuša in Zelene. Bolj optimističen je lahko novinar Bojan Požar, saj ima ta trenutek že 5-odstotni potencial in se je v tem pogledu izenačil Pozitivno Slovenijo ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Po drugi strani imata Bojan Dobovšek in Alenka Bratušek oba enak 7-odstotni potencial, vendar sta ta trenutek po realnem dosegu še vedno oba pod parlamentarnim pragom. Pri tem ponovno opozarjamo, da potencial zajema vse tiste, ki so v anketi odgovorili, da o stranki "razmišljajo". Od volilne kompanije je torej odvisno, če se bo ta potencial tudi pretvoril v dejanski rezultat.

 

 

Potencialna podpora ne pomeni tudi dejanskega odstotka glasov na volilno nedeljo.

 

 

Kdo komu jemlje glasove

 

V spodnji tabeli je Episcenter križal podatek realnega in maksimalnega dosega. Ker so vsi anketiranci, kot smo že omenili uvodoma, odgovarjali na dve vprašanji, in sicer na "Katere so tiste stranke, o katerih razmišljate, da bi jim zaupali svoj glas?", drugo pa je bilo "Katera stranka vam je najbližja", s čimer so izrazili podporo tisti stranki, za katero bi ta trenutek verjetno glasovali.

 

Tako ugotovimo, da se bi jih od vseh, ki razmišljajo, da bi volili Listo Marjana Šarca, zanjo ta trenutek odločilo komaj 56 %. V primeru SDS se recimo od vseh, ki o tej stranki razmišljajo, zanjo odloči 80 %. To pomeni, da ima SDS ta trenutek najbolj zvesto volilno bazo. Druga stranka z najbolj zvesto volilno bazo pa je SD s 64 % doseženega deleža potenciala. Iz spodnje tabele tako lahko razberemo, da Marjan Šarec največ glasov jemlje SMC, SD, Levici in Alenki Bratušek. SMC pa ima največ potencialnih volivcev pri SD in Marjanu Šarcu. Bojan Dobovšek ima znotraj tistih, ki razmišljajo, da bi volili njegovo Dobro državo, 31 % takih, ki trenutno volijo SDS, in 10 % takih, ki volijo SMC.

 

Največje presenečenje je torej ugotovitev, da Marjan Šarec še največ glasov vzame prav strankam levega pola in izredno malo glasov strankam na desnici. Stranka Levica pa največ glasov jemlje SMC. Ti podatki so pomembni, ker iz njih lahko izberemo, kdo bo komu med volilno kompanijo "kradel" volivce. Iz tabele razberemo, kako bi lahko potencialno prehajali glasovi in pa tudi, kdo ima še potencial za rast. Če je razkorak med maksimalnem in realnim dosegom velik, obstaja potencial rasti in obratno.



 

 

 

Obeta se boj treh favoritov: SDS, SD in LMŠ

 

Nedvomno bo letošnjo volilno kompanjo najbolj zaznamoval spopad treh favoritov, pri čemer bo imel vsak svojo strategijo "jemanja glasov". SD lahko poveča svojo prednost, če uspe Miru Cerarju in Marjanu Šarcu prevzeti čim več volivcev. Enako lahko največ volivcev pridobi tudi Levica, če slednje vzame SMC in Šarcu. Marjan Šarec bo zato gotovo ubral strategijo "bili ste v vladi, pa niste naredili nič, zakaj bi ponovno verjeli vašim obljubam?!". Vladna koalicija bo verjetno kazala drug na drugega - kar tako ali tako že počnejo. Janez Janša pa bo moral volivce prepričati, da tako stranke aktualne vladne koalicije kot tudi nov(i) obraz(i) ne pomenijo prave rešitve, saj gre za iste, takorekoč reciklirane kadre. Nič lažje naloge nima Matej Tonin, ki je "nov obraz stare stranke" in bi ga strankini strategi radi javnosti predstavili kot nekakšnega slovenskega Sebastiana Kurza. S svojim prihodom je Tonin vsaj v anketah sicer dejansko povečal rezultat stranke za 20 % (pri čemer potencial NSi znaša 14,5 %), vendar ga čaka še dolga pot, če bo iz sedanjih 8 % (kolikor NSi prinašajo ankete) stranko spravil čez magično mejo desetih odstotkov in tako upravičil zaupanje volilne baze NSi.  

 

V podobnem položaju je tudi Levica, ki mora izboljšati svoj rezultat, če želi povečati ugled med levo volilno bazo. Na kočno razmerje sil pa bo zagotovo vplival tudi rezultat, ki ga bo dosegel novinar Bojan Požar, čigar potencial so izredno razočarani volivci, ki se čutijo nemočne v državi, kjer prevladujejo lobiji, korupcija in dogovorna ekonomija.

 

Izhajajoč iz Episcentrove ankete torej še bolj suvereno napovedujemo izredno živahno volilno kompanijo, ker se bodo spopadle tri kategorije strank: favoriti za prva mesta, stranke, ki želijo izboljšati rezultat, ter stranke, ki se borijo za prestop parlamentarnega praga 4 %.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
34
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
Majhna revolucija pri novih pravopisnih pravilih: Novo mesto bo odslej mesto z veliko začetnico, marsikatera vas pa bo tudi večja
10
26.03.2021 22:40
Še slabe tri tedne naj bi tekla javna razprava o predlogih sprememb slovenskega pravopisa, vendar je še vedno nejasno, kdo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Pot do 2. svetovne vojne: Stalinova neuspešna prizadevanja za zavezništvo z Zahodom
23
19.03.2021 22:30
Zgodovina bi se precej drugače obrnila, če bi Velika Britanija in Francija spomladi 1939 pozitivno odgovorili na Stalinove ... Več.
Piše: Shane Quinn
Socialne kapice si vlada in poslanci doslej niso upali uvesti, morda bo tokrat drugače
5
15.03.2021 06:25
Vladni Svet za debirokratizacijo je pripravil zakonske spremembe za zmanjšanje administrativnih postopkov. Predloge je vlada ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj ne bom ustanovila nove stranke in zakaj mora biti desnica boljša in bolj demokratična, da ji bodo lahko ljudje zaupali
27
11.03.2021 07:00
Vsakič, ko se nismo upognili destruktivni politiki neke druge desne stranke, smo doživeli napade in podtikanja o levičarstvu, ... Več.
Piše: Ljudmila Novak
Kako je v javnosti najmanj znana Janševa ministrica Helena Jaklitsch tržaškim zamejcem mirno obrnila hrbet
7
03.03.2021 22:55
Kdo bi vedel, kakšne kriterije uporabljajo strokovne komisije, ki za Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu ponujajo varčno ... Več.
Piše: Alenka Puhar
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
8
28.02.2021 11:00
Pismo, ki ga je predsednik vlade Janez Janša v petek poslal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in v vednost tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
14
26.02.2021 23:52
Churchillovo navdušenje nad Mussolinijem in urejenostjo fašistične Italije, nad gospodom Hitlerjem očarana britanska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
11
17.02.2021 22:04
Prepričanje, da smo na drugem mestu na svetu (za Belgijo), ko gre za smrtnost zaradi Covid-19, ker imamo nadpovprečno staro ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
10
17.02.2021 07:00
Kaj bi pomenila javna objava osebnih prejemkov sodnikov in tožilcev, kar od pravosodne ministrice zahteva Vili Kovačič? V vsakem ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriška "vrnitev v normalnost" pomeni novo militarizacijo in obnovitev hladne vojne med Zahodom in Putinovo Rusijo
11
13.02.2021 06:59
Zahodni politiki in mediji se ogorčeno odzivajo na odnos ruskih oblasti do posameznih opozicijskih voditeljev. Takšno obnašanje ... Več.
Piše: Janez Vuk
Kako lahkotno smo v kriznem 2020 zapravljali milijarde evrov in kljub orjaškemu deficitu ostali dobre volje
7
11.02.2021 23:10
Ministrstvo za finance je nedavno objavilo prve podatke o proračunskih gibanjih v preteklem letu. Zanimivo, da o tem nismo nič ... Več.
Piše: Bine Kordež
O (ne)uravnoteženosti RTV Slovenija: Pristranskost zasebnih medijev je stvar trga, pristranskost nacionalke pa grožnja demokraciji
17
06.02.2021 06:30
Novi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough se bo, po prvih izjavah sodeč, posvetil reševanju finančnih težav ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poziv k premirju in sodelovanju: Slovenci se bolj kot proti koronavirusu borimo drug proti drugemu
19
04.02.2021 06:00
Boris Mark Andrijanič, Matej Avbelj, Nevenka Črešnar Pergar, Romana Jordan, Igor Masten, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Marko ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor se zaveda: Hud problem naslednjih volitev v Državni zbor je to, da je obstoječi volilni sistem še vedno protiustaven!
11
30.01.2021 07:03
To, da v Državni zbor kot zakonodajni organ ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s strani Ustavnega sodišča glede ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Polemika: Svoboda govora je temelj demokracije, politična korektnost in sovražni govor pa orodji represije
18
27.01.2021 07:00
Zahod se pogreza vse globlje v nesvobodno družbo. Najbolj viden zunanji znak erozije svobode je omejevanje svobode govora. ... Več.
Piše: Janez Vuk
The Spectator: "Amerika ima spet predsednika, ki je nagnjen k spodrsljajem"
13
25.01.2021 06:17
Povedali so nam, da bo Bidnovo predsedovanje pomenilo vrnitev v normalnost, v resnici pa bo pomenilo zmagoslavno vrnitev ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.442
02/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.662
03/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.577
04/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.208
05/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.271
06/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.355
07/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 1.003
08/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.186
09/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 694
10/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.171