Razkrivamo

Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec

Episcenter je med 30. marcem in 10. aprilom letos anketiral 1.005 polnoletnih državljanov, kar je razmeroma velik vzorec. Rezultati kažejo na zmago SDS (19,2 %), sledijo jim socialni demokrati Dejana Židana s 15,9 %, na tretjem mestu pa je trenutno Marjan Šarec s svojo listo (13,7 %). Kot kaže, je Cerarjev odstop Šarcu škodoval, kajti podpora mu je padla za nekaj odstotnih točk. Volitev naj bi se sicer zanesljivo udeležilo 58 % anketiranih, najvišjo volilno udeležbo pa napovedujejo starejši od 65 let, in sicer znaša ta v tej starostni skupini kar 71,9 %. Za primerjavo: leta 2014 je na predčasnih volitvah v državni zbor na volišča odšlo 51% volilnih upravičencev. Episcentrova anketa sicer bistveno ne odstopa od rezultata agencije Ninamedia, ki ga je objavil sobotni Dnevnik in ki je napovedal 55 % volilno udeležbo.

15.04.2018 21:45
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Episcenter   anketa   volitve   SDS   LMŠ   SD   Levica   DeSUS   NSi   Miro Cerar   Marjan Šarec   Janez Janša   Matej Tonin

Foto: Urad predsednika republike

Napovedujemo izredno živahno volilno kompanijo, v kateri se bodo spopadle tri kategorije strank: favoriti za prva mesta, stranke, ki želijo izboljšati rezultat, ter stranke, ki se borijo za prestop parlamentarnega praga.

Vprašanje agencije Episcenter je bilo v bistvo dvojno, "Kateri stranki bi zaupali svoj glas?" oziroma "Katera stranka vam je najbližja?", odgovarjali pa so le tisti anketiranci, ki bi se volitev verjetno oziroma zanesljivo udeležili ter tisti, ki o udeležbi še niso odločeni. Zanimiv je predvsem zdrs Liste Marjana Šarca iz prvega na tretje mesto in ponoven vzpon Mira Cerarja in njegove stranke SMC na skoraj 9 %. Če je še do nedavnega obstaja realna možnost, da se stranka Mira Cerarja sploh ne bo več uvrstila v parlament, se je to z njegovim odstopom prejšnji mesec zelo spremenilo. Ker Šarčeva lista "jemlje" glasove iz bazena volivcev SMC, se seveda vsak dvig SMC posledično pozna pri dosegu liste kamniškega župana. Iz rezultata ankete je moč razbrati tudi to, da je prihod Mateja Tonina pozitivno vplival na "rejting" Nove Slovenije, saj ji je povečal potencial na skoraj 15 %. In čeprav NSi trenutno kaže 8 %, je to komaj polovica potenciala, ki ga ima ta stranka. Enako, zanimivo, bi lahko rekli za stranko Levica, ki svojega potenciala prav tako (še) ni izkoristila. Razlogi za velike razlike med največjim potencialom posamezne stranke in realnim dosegom so predvsem posledica izredno velikega števila strank, ki so se pojavile tik pred zdajci in bodo nastopile na letošnjih državnozborskih volitvah. Konkurenca bo torej velika na obeh političnih polih.

 

 

Ne glede na volilno abstinenco so starejši nad 65 let precej disciplinirani, ko gre za volilno pravico.

 

 

SDS spet prva, Tonin dviguje NSi, DeSUS trenutno še "zunaj" parlamenta

 

Če je bilo leta 2014 na volilnem lističu 17 strank, jih bo letos kar 21. Če razliko izrazimo v odstotkih, pomeni to skoraj 25 % več strank. Posledično imajo volivci na voljo več strank, o katerih lahko razmišljajo. Rezultat Episcentrove ankete nedvoumno kaže, da sta Miru Cerarju odstop in vloga žrtve nedvomno koristila. Trenutno sta NSi in SMC praktično izenačeni. Največje presenečenje pa je stranka DeSUS, ki ta hip po dosegu ne preseže parlamentarnega praga, ki znaša 4 odstotke. (Opomba: stranke, ki po tej raziskavi niso še zanesljivo presegle tega praga, navajamo ločeno!). Nizek rezultat upokojenske stranke gre verjetno iskati v dejstvu, da se njen predsednik Karl Erjavec bolj kot s pokojninami ukvarja s priznanjem Palestine, ki upokojencem po naši oceni v nobenem pogledu ne more izboljšati življenja. Poleg tega so pokojnine v tem mandatu (2014-2018) realno najmanj rastle, zato DeSUS posledično izgublja zaupanje svoje volilne baze. Največ potenciala, ki je praktično izenačen in znaša med 24 in 25 %, pa imajo prvi tri stranke, torej SD, SDS in LMŠ.

 

 

Ali bo o tem, katera izmed treh izenačenih strank bo zmagala, odločil zadnji teden pred volitvami?

 

 

Bratuškova in Dobovšek še vedno "na prepihu"

 

Poleg strank, ki so zanesljivo presegle parlamentarni prag, imamo tu še stranke, ki sicer imajo konkreten potencial, da prag presežejo, vendar to ni nujno oziroma samoumevno, kajti njihov končni uspeh je odvisen od aktivnosti v prihajajoči volilni kompanji. Zaradi nižjih odstotkov in intervala zaupanja je težko napovedati, kateri od teh strank bo to dejansko uspelo in kateri ne. Zato navajamo le tiste, ki s svojim potencialom zanesljivo presegajo parlamentarni prag. Med njimi ni Slovenske ljudske stranke, saj je odstotek tistih, ki o tej stranki razmišljajo ta trenutek komaj 4 %. To pomeni, da bi ta stranka komaj zlezla čez parlamentarni prag celo v primeru, ko bi jo volili vsi, ki o ljudski stranki danes zgolj razmišljajo. V praksi je to bolj malo verjetno.

 

Enako velja tudi za stranko Andreja Čuša in Zelene. Bolj optimističen je lahko novinar Bojan Požar, saj ima ta trenutek že 5-odstotni potencial in se je v tem pogledu izenačil Pozitivno Slovenijo ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Po drugi strani imata Bojan Dobovšek in Alenka Bratušek oba enak 7-odstotni potencial, vendar sta ta trenutek po realnem dosegu še vedno oba pod parlamentarnim pragom. Pri tem ponovno opozarjamo, da potencial zajema vse tiste, ki so v anketi odgovorili, da o stranki "razmišljajo". Od volilne kompanije je torej odvisno, če se bo ta potencial tudi pretvoril v dejanski rezultat.

 

 

Potencialna podpora ne pomeni tudi dejanskega odstotka glasov na volilno nedeljo.

 

 

Kdo komu jemlje glasove

 

V spodnji tabeli je Episcenter križal podatek realnega in maksimalnega dosega. Ker so vsi anketiranci, kot smo že omenili uvodoma, odgovarjali na dve vprašanji, in sicer na "Katere so tiste stranke, o katerih razmišljate, da bi jim zaupali svoj glas?", drugo pa je bilo "Katera stranka vam je najbližja", s čimer so izrazili podporo tisti stranki, za katero bi ta trenutek verjetno glasovali.

 

Tako ugotovimo, da se bi jih od vseh, ki razmišljajo, da bi volili Listo Marjana Šarca, zanjo ta trenutek odločilo komaj 56 %. V primeru SDS se recimo od vseh, ki o tej stranki razmišljajo, zanjo odloči 80 %. To pomeni, da ima SDS ta trenutek najbolj zvesto volilno bazo. Druga stranka z najbolj zvesto volilno bazo pa je SD s 64 % doseženega deleža potenciala. Iz spodnje tabele tako lahko razberemo, da Marjan Šarec največ glasov jemlje SMC, SD, Levici in Alenki Bratušek. SMC pa ima največ potencialnih volivcev pri SD in Marjanu Šarcu. Bojan Dobovšek ima znotraj tistih, ki razmišljajo, da bi volili njegovo Dobro državo, 31 % takih, ki trenutno volijo SDS, in 10 % takih, ki volijo SMC.

 

Največje presenečenje je torej ugotovitev, da Marjan Šarec še največ glasov vzame prav strankam levega pola in izredno malo glasov strankam na desnici. Stranka Levica pa največ glasov jemlje SMC. Ti podatki so pomembni, ker iz njih lahko izberemo, kdo bo komu med volilno kompanijo "kradel" volivce. Iz tabele razberemo, kako bi lahko potencialno prehajali glasovi in pa tudi, kdo ima še potencial za rast. Če je razkorak med maksimalnem in realnim dosegom velik, obstaja potencial rasti in obratno.



 

 

 

Obeta se boj treh favoritov: SDS, SD in LMŠ

 

Nedvomno bo letošnjo volilno kompanjo najbolj zaznamoval spopad treh favoritov, pri čemer bo imel vsak svojo strategijo "jemanja glasov". SD lahko poveča svojo prednost, če uspe Miru Cerarju in Marjanu Šarcu prevzeti čim več volivcev. Enako lahko največ volivcev pridobi tudi Levica, če slednje vzame SMC in Šarcu. Marjan Šarec bo zato gotovo ubral strategijo "bili ste v vladi, pa niste naredili nič, zakaj bi ponovno verjeli vašim obljubam?!". Vladna koalicija bo verjetno kazala drug na drugega - kar tako ali tako že počnejo. Janez Janša pa bo moral volivce prepričati, da tako stranke aktualne vladne koalicije kot tudi nov(i) obraz(i) ne pomenijo prave rešitve, saj gre za iste, takorekoč reciklirane kadre. Nič lažje naloge nima Matej Tonin, ki je "nov obraz stare stranke" in bi ga strankini strategi radi javnosti predstavili kot nekakšnega slovenskega Sebastiana Kurza. S svojim prihodom je Tonin vsaj v anketah sicer dejansko povečal rezultat stranke za 20 % (pri čemer potencial NSi znaša 14,5 %), vendar ga čaka še dolga pot, če bo iz sedanjih 8 % (kolikor NSi prinašajo ankete) stranko spravil čez magično mejo desetih odstotkov in tako upravičil zaupanje volilne baze NSi.  

 

V podobnem položaju je tudi Levica, ki mora izboljšati svoj rezultat, če želi povečati ugled med levo volilno bazo. Na kočno razmerje sil pa bo zagotovo vplival tudi rezultat, ki ga bo dosegel novinar Bojan Požar, čigar potencial so izredno razočarani volivci, ki se čutijo nemočne v državi, kjer prevladujejo lobiji, korupcija in dogovorna ekonomija.

 

Izhajajoč iz Episcentrove ankete torej še bolj suvereno napovedujemo izredno živahno volilno kompanijo, ker se bodo spopadle tri kategorije strank: favoriti za prva mesta, stranke, ki želijo izboljšati rezultat, ter stranke, ki se borijo za prestop parlamentarnega praga 4 %.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
23
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,432
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,540
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,484
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,857
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,723
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,648
07/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 1,366
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,286
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,045
10/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,464