Razkrivamo

Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec

Episcenter je med 30. marcem in 10. aprilom letos anketiral 1.005 polnoletnih državljanov, kar je razmeroma velik vzorec. Rezultati kažejo na zmago SDS (19,2 %), sledijo jim socialni demokrati Dejana Židana s 15,9 %, na tretjem mestu pa je trenutno Marjan Šarec s svojo listo (13,7 %). Kot kaže, je Cerarjev odstop Šarcu škodoval, kajti podpora mu je padla za nekaj odstotnih točk. Volitev naj bi se sicer zanesljivo udeležilo 58 % anketiranih, najvišjo volilno udeležbo pa napovedujejo starejši od 65 let, in sicer znaša ta v tej starostni skupini kar 71,9 %. Za primerjavo: leta 2014 je na predčasnih volitvah v državni zbor na volišča odšlo 51% volilnih upravičencev. Episcentrova anketa sicer bistveno ne odstopa od rezultata agencije Ninamedia, ki ga je objavil sobotni Dnevnik in ki je napovedal 55 % volilno udeležbo.

15.04.2018 21:45
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Episcenter   anketa   volitve   SDS   LMŠ   SD   Levica   DeSUS   NSi   Miro Cerar   Marjan Šarec   Janez Janša   Matej Tonin

Foto: Urad predsednika republike

Napovedujemo izredno živahno volilno kompanijo, v kateri se bodo spopadle tri kategorije strank: favoriti za prva mesta, stranke, ki želijo izboljšati rezultat, ter stranke, ki se borijo za prestop parlamentarnega praga.

Vprašanje agencije Episcenter je bilo v bistvo dvojno, "Kateri stranki bi zaupali svoj glas?" oziroma "Katera stranka vam je najbližja?", odgovarjali pa so le tisti anketiranci, ki bi se volitev verjetno oziroma zanesljivo udeležili ter tisti, ki o udeležbi še niso odločeni. Zanimiv je predvsem zdrs Liste Marjana Šarca iz prvega na tretje mesto in ponoven vzpon Mira Cerarja in njegove stranke SMC na skoraj 9 %. Če je še do nedavnega obstaja realna možnost, da se stranka Mira Cerarja sploh ne bo več uvrstila v parlament, se je to z njegovim odstopom prejšnji mesec zelo spremenilo. Ker Šarčeva lista "jemlje" glasove iz bazena volivcev SMC, se seveda vsak dvig SMC posledično pozna pri dosegu liste kamniškega župana. Iz rezultata ankete je moč razbrati tudi to, da je prihod Mateja Tonina pozitivno vplival na "rejting" Nove Slovenije, saj ji je povečal potencial na skoraj 15 %. In čeprav NSi trenutno kaže 8 %, je to komaj polovica potenciala, ki ga ima ta stranka. Enako, zanimivo, bi lahko rekli za stranko Levica, ki svojega potenciala prav tako (še) ni izkoristila. Razlogi za velike razlike med največjim potencialom posamezne stranke in realnim dosegom so predvsem posledica izredno velikega števila strank, ki so se pojavile tik pred zdajci in bodo nastopile na letošnjih državnozborskih volitvah. Konkurenca bo torej velika na obeh političnih polih.

 

 

Ne glede na volilno abstinenco so starejši nad 65 let precej disciplinirani, ko gre za volilno pravico.

 

 

SDS spet prva, Tonin dviguje NSi, DeSUS trenutno še "zunaj" parlamenta

 

Če je bilo leta 2014 na volilnem lističu 17 strank, jih bo letos kar 21. Če razliko izrazimo v odstotkih, pomeni to skoraj 25 % več strank. Posledično imajo volivci na voljo več strank, o katerih lahko razmišljajo. Rezultat Episcentrove ankete nedvoumno kaže, da sta Miru Cerarju odstop in vloga žrtve nedvomno koristila. Trenutno sta NSi in SMC praktično izenačeni. Največje presenečenje pa je stranka DeSUS, ki ta hip po dosegu ne preseže parlamentarnega praga, ki znaša 4 odstotke. (Opomba: stranke, ki po tej raziskavi niso še zanesljivo presegle tega praga, navajamo ločeno!). Nizek rezultat upokojenske stranke gre verjetno iskati v dejstvu, da se njen predsednik Karl Erjavec bolj kot s pokojninami ukvarja s priznanjem Palestine, ki upokojencem po naši oceni v nobenem pogledu ne more izboljšati življenja. Poleg tega so pokojnine v tem mandatu (2014-2018) realno najmanj rastle, zato DeSUS posledično izgublja zaupanje svoje volilne baze. Največ potenciala, ki je praktično izenačen in znaša med 24 in 25 %, pa imajo prvi tri stranke, torej SD, SDS in LMŠ.

 

 

Ali bo o tem, katera izmed treh izenačenih strank bo zmagala, odločil zadnji teden pred volitvami?

 

 

Bratuškova in Dobovšek še vedno "na prepihu"

 

Poleg strank, ki so zanesljivo presegle parlamentarni prag, imamo tu še stranke, ki sicer imajo konkreten potencial, da prag presežejo, vendar to ni nujno oziroma samoumevno, kajti njihov končni uspeh je odvisen od aktivnosti v prihajajoči volilni kompanji. Zaradi nižjih odstotkov in intervala zaupanja je težko napovedati, kateri od teh strank bo to dejansko uspelo in kateri ne. Zato navajamo le tiste, ki s svojim potencialom zanesljivo presegajo parlamentarni prag. Med njimi ni Slovenske ljudske stranke, saj je odstotek tistih, ki o tej stranki razmišljajo ta trenutek komaj 4 %. To pomeni, da bi ta stranka komaj zlezla čez parlamentarni prag celo v primeru, ko bi jo volili vsi, ki o ljudski stranki danes zgolj razmišljajo. V praksi je to bolj malo verjetno.

 

Enako velja tudi za stranko Andreja Čuša in Zelene. Bolj optimističen je lahko novinar Bojan Požar, saj ima ta trenutek že 5-odstotni potencial in se je v tem pogledu izenačil Pozitivno Slovenijo ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Po drugi strani imata Bojan Dobovšek in Alenka Bratušek oba enak 7-odstotni potencial, vendar sta ta trenutek po realnem dosegu še vedno oba pod parlamentarnim pragom. Pri tem ponovno opozarjamo, da potencial zajema vse tiste, ki so v anketi odgovorili, da o stranki "razmišljajo". Od volilne kompanije je torej odvisno, če se bo ta potencial tudi pretvoril v dejanski rezultat.

 

 

Potencialna podpora ne pomeni tudi dejanskega odstotka glasov na volilno nedeljo.

 

 

Kdo komu jemlje glasove

 

V spodnji tabeli je Episcenter križal podatek realnega in maksimalnega dosega. Ker so vsi anketiranci, kot smo že omenili uvodoma, odgovarjali na dve vprašanji, in sicer na "Katere so tiste stranke, o katerih razmišljate, da bi jim zaupali svoj glas?", drugo pa je bilo "Katera stranka vam je najbližja", s čimer so izrazili podporo tisti stranki, za katero bi ta trenutek verjetno glasovali.

 

Tako ugotovimo, da se bi jih od vseh, ki razmišljajo, da bi volili Listo Marjana Šarca, zanjo ta trenutek odločilo komaj 56 %. V primeru SDS se recimo od vseh, ki o tej stranki razmišljajo, zanjo odloči 80 %. To pomeni, da ima SDS ta trenutek najbolj zvesto volilno bazo. Druga stranka z najbolj zvesto volilno bazo pa je SD s 64 % doseženega deleža potenciala. Iz spodnje tabele tako lahko razberemo, da Marjan Šarec največ glasov jemlje SMC, SD, Levici in Alenki Bratušek. SMC pa ima največ potencialnih volivcev pri SD in Marjanu Šarcu. Bojan Dobovšek ima znotraj tistih, ki razmišljajo, da bi volili njegovo Dobro državo, 31 % takih, ki trenutno volijo SDS, in 10 % takih, ki volijo SMC.

 

Največje presenečenje je torej ugotovitev, da Marjan Šarec še največ glasov vzame prav strankam levega pola in izredno malo glasov strankam na desnici. Stranka Levica pa največ glasov jemlje SMC. Ti podatki so pomembni, ker iz njih lahko izberemo, kdo bo komu med volilno kompanijo "kradel" volivce. Iz tabele razberemo, kako bi lahko potencialno prehajali glasovi in pa tudi, kdo ima še potencial za rast. Če je razkorak med maksimalnem in realnim dosegom velik, obstaja potencial rasti in obratno.



 

 

 

Obeta se boj treh favoritov: SDS, SD in LMŠ

 

Nedvomno bo letošnjo volilno kompanjo najbolj zaznamoval spopad treh favoritov, pri čemer bo imel vsak svojo strategijo "jemanja glasov". SD lahko poveča svojo prednost, če uspe Miru Cerarju in Marjanu Šarcu prevzeti čim več volivcev. Enako lahko največ volivcev pridobi tudi Levica, če slednje vzame SMC in Šarcu. Marjan Šarec bo zato gotovo ubral strategijo "bili ste v vladi, pa niste naredili nič, zakaj bi ponovno verjeli vašim obljubam?!". Vladna koalicija bo verjetno kazala drug na drugega - kar tako ali tako že počnejo. Janez Janša pa bo moral volivce prepričati, da tako stranke aktualne vladne koalicije kot tudi nov(i) obraz(i) ne pomenijo prave rešitve, saj gre za iste, takorekoč reciklirane kadre. Nič lažje naloge nima Matej Tonin, ki je "nov obraz stare stranke" in bi ga strankini strategi radi javnosti predstavili kot nekakšnega slovenskega Sebastiana Kurza. S svojim prihodom je Tonin vsaj v anketah sicer dejansko povečal rezultat stranke za 20 % (pri čemer potencial NSi znaša 14,5 %), vendar ga čaka še dolga pot, če bo iz sedanjih 8 % (kolikor NSi prinašajo ankete) stranko spravil čez magično mejo desetih odstotkov in tako upravičil zaupanje volilne baze NSi.  

 

V podobnem položaju je tudi Levica, ki mora izboljšati svoj rezultat, če želi povečati ugled med levo volilno bazo. Na kočno razmerje sil pa bo zagotovo vplival tudi rezultat, ki ga bo dosegel novinar Bojan Požar, čigar potencial so izredno razočarani volivci, ki se čutijo nemočne v državi, kjer prevladujejo lobiji, korupcija in dogovorna ekonomija.

 

Izhajajoč iz Episcentrove ankete torej še bolj suvereno napovedujemo izredno živahno volilno kompanijo, ker se bodo spopadle tri kategorije strank: favoriti za prva mesta, stranke, ki želijo izboljšati rezultat, ter stranke, ki se borijo za prestop parlamentarnega praga 4 %.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
1
21.03.2023 07:00
Cyber-espionage is a long-time Chinese national priority aimed at strengthening its geopolitical position. The experts and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
16
15.03.2023 21:30
Ruska invazija na Ukrajino ta hip predstavlja največji izziv za demokracijo po svetu. Prizadevanje Ukrajine, da ohrani svojo ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
9
14.03.2023 20:00
Vladimir Putin je v svojem govoru pred rusko zvezno skupščino 21. februarja napovedal, da bo Rusija začasno prekinila ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Money Trapping and China’s Military Espionage
6
09.03.2023 21:11
Chinese targeting of former military officials for military espionage is a significant concern for many nations. This type of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Trgovanje z Rusijo v času sankcij: Tudi Slovenija pomaga Putinu financirati vojno ...
13
07.03.2023 22:06
Kakšni so trgovinski tokovi Slovenije z Rusijo od uvedbe sankcij, ki smo se jim pridružili tudi v Sloveniji? Pogledali smo ... Več.
Piše: Bine Kordež
United States leads global group announcing tech sanctions against China
15
02.03.2023 19:00
China cringes in anger as Japan and The Netherlands join the United States to control Chinas access to materials for ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Kako je ukrajinsko zdravstvo preživelo prvo leto vojne
11
01.03.2023 22:20
Minilo je prvo leto vojaških spopadov v Ukrajini. V javnosti se je zelo veliko govorilo o politiki, vojaških aktivnostih in ... Več.
Piše: Milan Krek
Italijanska zunanja politika na Balkanu: Od besed k dejanjem?
6
28.02.2023 20:02
Več Italije na Balkanu in pospeševanje procesa evropskega povezovanja regije. To so prednostne naloge italijanske vlade, kot sta ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (2/2): Kako je Kitajska s pomočjo redkih kovin izzvala Zahod
17
25.02.2023 23:59
Pri oskrbi z redkimi kovinami je Zahod prepuščen na milost in nemilost Kitajski, ki je danes glavna proizvajalka mineralov, ki ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Politika Giorgie Meloni v Sredozemlju: Od četrte obale* do energetske varnosti?
12
21.02.2023 22:00
Dinamika nove rimske vlade v Sredozemlju ne kaže veliko vzporednic z obnovljeno postfašistično tradicijo, dotika pa se vseh ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Temna stran zelenega prehoda (1/2): Slon v sobi, ki ga nihče ne opazi
16
20.02.2023 19:00
Odločitev Evropskega parlamenta o propovedi izdelave avtomobilov z notranjim izgorevanjem po letu 2035 je na prvi pogled ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Space and near-space areas in high use of China for surveillance
9
16.02.2023 20:00
In the world of intelligence, China has tried every means to develop technologies to trick its rivals. While the US Navy was ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ali je na obzorju konec rusko-ukrajinske vojne? Ta trenutek zagotovo še ne ...
20
13.02.2023 20:00
Ob bližajoči se prvi obletnici Putinove vojne proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022 v zgodnjih jutranjih urah, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
11
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
41
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 2.380
02/
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.739
03/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.726
04/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.683
05/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.301
06/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.066
07/
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.088
08/
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
Valerio Fabbri
Ogledov: 769
09/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 330
10/
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.861