Vprašanje agencije Episcenter je bilo v bistvo dvojno, "Kateri stranki bi zaupali svoj glas?" oziroma "Katera stranka vam je najbližja?", odgovarjali pa so le tisti anketiranci, ki bi se volitev verjetno oziroma zanesljivo udeležili ter tisti, ki o udeležbi še niso odločeni. Zanimiv je predvsem zdrs Liste Marjana Šarca iz prvega na tretje mesto in ponoven vzpon Mira Cerarja in njegove stranke SMC na skoraj 9 %. Če je še do nedavnega obstaja realna možnost, da se stranka Mira Cerarja sploh ne bo več uvrstila v parlament, se je to z njegovim odstopom prejšnji mesec zelo spremenilo. Ker Šarčeva lista "jemlje" glasove iz bazena volivcev SMC, se seveda vsak dvig SMC posledično pozna pri dosegu liste kamniškega župana. Iz rezultata ankete je moč razbrati tudi to, da je prihod Mateja Tonina pozitivno vplival na "rejting" Nove Slovenije, saj ji je povečal potencial na skoraj 15 %. In čeprav NSi trenutno kaže 8 %, je to komaj polovica potenciala, ki ga ima ta stranka. Enako, zanimivo, bi lahko rekli za stranko Levica, ki svojega potenciala prav tako (še) ni izkoristila. Razlogi za velike razlike med največjim potencialom posamezne stranke in realnim dosegom so predvsem posledica izredno velikega števila strank, ki so se pojavile tik pred zdajci in bodo nastopile na letošnjih državnozborskih volitvah. Konkurenca bo torej velika na obeh političnih polih.

Ne glede na volilno abstinenco so starejši nad 65 let precej disciplinirani, ko gre za volilno pravico.

SDS spet prva, Tonin dviguje NSi, DeSUS trenutno še "zunaj" parlamenta

Če je bilo leta 2014 na volilnem lističu 17 strank, jih bo letos kar 21. Če razliko izrazimo v odstotkih, pomeni to skoraj 25 % več strank. Posledično imajo volivci na voljo več strank, o katerih lahko razmišljajo. Rezultat Episcentrove ankete nedvoumno kaže, da sta Miru Cerarju odstop in vloga žrtve nedvomno koristila. Trenutno sta NSi in SMC praktično izenačeni. Največje presenečenje pa je stranka DeSUS, ki ta hip po dosegu ne preseže parlamentarnega praga, ki znaša 4 odstotke. (Opomba: stranke, ki po tej raziskavi niso še zanesljivo presegle tega praga, navajamo ločeno!). Nizek rezultat upokojenske stranke gre verjetno iskati v dejstvu, da se njen predsednik Karl Erjavec bolj kot s pokojninami ukvarja s priznanjem Palestine, ki upokojencem po naši oceni v nobenem pogledu ne more izboljšati življenja. Poleg tega so pokojnine v tem mandatu (2014-2018) realno najmanj rastle, zato DeSUS posledično izgublja zaupanje svoje volilne baze. Največ potenciala, ki je praktično izenačen in znaša med 24 in 25 %, pa imajo prvi tri stranke, torej SD, SDS in LMŠ.

Ali bo o tem, katera izmed treh izenačenih strank bo zmagala, odločil zadnji teden pred volitvami?

Bratuškova in Dobovšek še vedno "na prepihu"

Poleg strank, ki so zanesljivo presegle parlamentarni prag, imamo tu še stranke, ki sicer imajo konkreten potencial, da prag presežejo, vendar to ni nujno oziroma samoumevno, kajti njihov končni uspeh je odvisen od aktivnosti v prihajajoči volilni kompanji. Zaradi nižjih odstotkov in intervala zaupanja je težko napovedati, kateri od teh strank bo to dejansko uspelo in kateri ne. Zato navajamo le tiste, ki s svojim potencialom zanesljivo presegajo parlamentarni prag. Med njimi ni Slovenske ljudske stranke, saj je odstotek tistih, ki o tej stranki razmišljajo ta trenutek komaj 4 %. To pomeni, da bi ta stranka komaj zlezla čez parlamentarni prag celo v primeru, ko bi jo volili vsi, ki o ljudski stranki danes zgolj razmišljajo. V praksi je to bolj malo verjetno.

Enako velja tudi za stranko Andreja Čuša in Zelene. Bolj optimističen je lahko novinar Bojan Požar, saj ima ta trenutek že 5-odstotni potencial in se je v tem pogledu izenačil Pozitivno Slovenijo ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Po drugi strani imata Bojan Dobovšek in Alenka Bratušek oba enak 7-odstotni potencial, vendar sta ta trenutek po realnem dosegu še vedno oba pod parlamentarnim pragom. Pri tem ponovno opozarjamo, da potencial zajema vse tiste, ki so v anketi odgovorili, da o stranki "razmišljajo". Od volilne kompanije je torej odvisno, če se bo ta potencial tudi pretvoril v dejanski rezultat.

Potencialna podpora ne pomeni tudi dejanskega odstotka glasov na volilno nedeljo.

Kdo komu jemlje glasove

V spodnji tabeli je Episcenter križal podatek realnega in maksimalnega dosega. Ker so vsi anketiranci, kot smo že omenili uvodoma, odgovarjali na dve vprašanji, in sicer na "Katere so tiste stranke, o katerih razmišljate, da bi jim zaupali svoj glas?", drugo pa je bilo "Katera stranka vam je najbližja", s čimer so izrazili podporo tisti stranki, za katero bi ta trenutek verjetno glasovali.

Tako ugotovimo, da se bi jih od vseh, ki razmišljajo, da bi volili Listo Marjana Šarca, zanjo ta trenutek odločilo komaj 56 %. V primeru SDS se recimo od vseh, ki o tej stranki razmišljajo, zanjo odloči 80 %. To pomeni, da ima SDS ta trenutek najbolj zvesto volilno bazo. Druga stranka z najbolj zvesto volilno bazo pa je SD s 64 % doseženega deleža potenciala. Iz spodnje tabele tako lahko razberemo, da Marjan Šarec največ glasov jemlje SMC, SD, Levici in Alenki Bratušek. SMC pa ima največ potencialnih volivcev pri SD in Marjanu Šarcu. Bojan Dobovšek ima znotraj tistih, ki razmišljajo, da bi volili njegovo Dobro državo, 31 % takih, ki trenutno volijo SDS, in 10 % takih, ki volijo SMC.

Največje presenečenje je torej ugotovitev, da Marjan Šarec še največ glasov vzame prav strankam levega pola in izredno malo glasov strankam na desnici. Stranka Levica pa največ glasov jemlje SMC. Ti podatki so pomembni, ker iz njih lahko izberemo, kdo bo komu med volilno kompanijo "kradel" volivce. Iz tabele razberemo, kako bi lahko potencialno prehajali glasovi in pa tudi, kdo ima še potencial za rast. Če je razkorak med maksimalnem in realnim dosegom velik, obstaja potencial rasti in obratno.

Obeta se boj treh favoritov: SDS, SD in LMŠ

Nedvomno bo letošnjo volilno kompanjo najbolj zaznamoval spopad treh favoritov, pri čemer bo imel vsak svojo strategijo "jemanja glasov". SD lahko poveča svojo prednost, če uspe Miru Cerarju in Marjanu Šarcu prevzeti čim več volivcev. Enako lahko največ volivcev pridobi tudi Levica, če slednje vzame SMC in Šarcu. Marjan Šarec bo zato gotovo ubral strategijo "bili ste v vladi, pa niste naredili nič, zakaj bi ponovno verjeli vašim obljubam?!". Vladna koalicija bo verjetno kazala drug na drugega - kar tako ali tako že počnejo. Janez Janša pa bo moral volivce prepričati, da tako stranke aktualne vladne koalicije kot tudi nov(i) obraz(i) ne pomenijo prave rešitve, saj gre za iste, takorekoč reciklirane kadre. Nič lažje naloge nima Matej Tonin, ki je "nov obraz stare stranke" in bi ga strankini strategi radi javnosti predstavili kot nekakšnega slovenskega Sebastiana Kurza. S svojim prihodom je Tonin vsaj v anketah sicer dejansko povečal rezultat stranke za 20 % (pri čemer potencial NSi znaša 14,5 %), vendar ga čaka še dolga pot, če bo iz sedanjih 8 % (kolikor NSi prinašajo ankete) stranko spravil čez magično mejo desetih odstotkov in tako upravičil zaupanje volilne baze NSi.  

V podobnem položaju je tudi Levica, ki mora izboljšati svoj rezultat, če želi povečati ugled med levo volilno bazo. Na kočno razmerje sil pa bo zagotovo vplival tudi rezultat, ki ga bo dosegel novinar Bojan Požar, čigar potencial so izredno razočarani volivci, ki se čutijo nemočne v državi, kjer prevladujejo lobiji, korupcija in dogovorna ekonomija.

Izhajajoč iz Episcentrove ankete torej še bolj suvereno napovedujemo izredno živahno volilno kompanijo, ker se bodo spopadle tri kategorije strank: favoriti za prva mesta, stranke, ki želijo izboljšati rezultat, ter stranke, ki se borijo za prestop parlamentarnega praga 4 %.