Komentar

Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem

Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti še preden se podamo v megalomanske projekte, je dobro vedeti, kaj so naši cilji, poti do njih in orodja za dosego teh ciljev. Morda vizija obstaja, morda je drugi tir fantastični prvi korak razvoja Slovenije, vendar nam teh idej nobena slovenska vlada še ni predstavila.

17.04.2018 21:42
Piše: Igor Kovač
Ključne besede:   Igor Kovač   drugi tir   Divača   Koper   Luka Koper   železnica   5. koridor   Evropa   Slovenske železnice

Če smo za odsek do Hodoša potrebovali 10 let, pa ima proga zgolj en predor, potem novega tira ni realno pričakovati pred letom 2030. Do takrat pa bo Slovenija že skoraj desetletje obkrožena s hitrimi tovornimi železnicami.

Septembra 2017 sem v Večeru (vir) objavil članek "Kaj ti bo torba, če pa 'maš kolo?", v katerem sem razgrnil svojo skepso do projekta drugi tir. Glavna graja je bila uperjena proti njegovi utemeljitvi. Ta ni vključevala nikakršne vzročne logike ali sklepanja, kako bo projekt prispeval k dobrobiti Slovenije. Nametani izrazi pohvale in optimizma, četudi mestoma podprti s korelacijo med različnimi ekonomskimi spremenljivkami, niso kavzalni mehanizem. Prav slednje pa ob takšnem projektu moramo zahtevati zaradi njegovega pomena in cene. Brez tega v smiselnost projekta ne moremo verjeti. Ker zagovorniki do sedaj niso postregli z detajlno argumentacijo - oziroma je do danes nisem zasledil -, na portalu+ objavljam daljšo različico originalnega prispevka.

 

Mlajši bralci ste se ob naslovu gotovo namuznili. Gre namreč za referenco na spletno senzacijo izpred desetletja – Požigalec. Junaka v kratkem videu simpatično demonstrirata napačen silogizem, ki je značilen tudi za argumentacijo v prid drugega tira. Tistega, o katerem bomo /znova/ odločali na referendumu. Kakor je ugotovil tudi OECD, jasne vzročne-logične povezave med tem projektom, njegovim generiranjem zdrave in realne gospodarske rasti ter razvojem Slovenije namreč ni. Projekt ima tri bistvene pomanjkljivosti: ne upošteva ekonomskih zakonitosti ponudbe, povpraševanja in geopolitične realnosti zadnjih dveh desetletji. Samo z drugim tirom izzivov, pred katerimi je Slovenija, ne bomo rešili. Jih bomo zgolj znova pometli pod preprogo.

 

 

Kaj lahko ponudijo Slovenske železnice?

 

Teoretična zmogljivost železniškega prevoza iz Luke Koper po obstoječem enem tiru iz Kopra do Divače je en vlak na pet minut. Zaradi varnostnih razlogov moramo upoštevati nekaj časovnega razmaka med vlakoma. Če enkratno povečamo razmik tako, da en vlak pelje po tiru na vsakih deset minut, lahko v eni uri pelje 6 vlakov – 3 v vsako smer. V enem dnevu 144, kar pomeni, da bi lahko iz luke vsak dan odpeljalo 72 vlakov. Normativ Slovenskih železnic je 23, dnevni rekord pa 61 (ob obisku Viktorja Orbana v času druge Janševe vlade). Tir torej ponavadi obratuje z le 32% zmogljivostjo. Zakaj tako malo, če pa so ga Slovenske železnice očitno sposobne izrabiti v 85 % kapaciteti. Fundamentalni problem prvega tira leži torej drugje: v Luki Koper in ne v tiru samem. V kolikor bi imeli večje pristanišče, z možnostjo procesiranja več tovora, bi bila posledično tudi obremenitev enega tira večja in tudi potreba po drugem tiru večja. Izgradnja drugega tira bi torej imela smisel, če bi zagotovili zadostne količine blaga. Vendar pa nas nedavna blokada širitve luke ter vsesplošna pasivnost in negotovost glede razvoja tega pristanišča ne navdajata z optimizmom, da bi bilo kaj takega sploh mogoče. Še več, tudi glede promoviranja in lobiranja Luke Koper kot vstopne točke za Evropo stori slovenska zunanja politika bistveno premalo.

 

Kaj pa vlaki in transport iz Italije? "Moramo" tudi zaradi tega imeti drugi tir? Argument je problematičen iz dveh vidikov: neuporabe že obstoječih povezav in nezadostna koordinacija severnojadranskih pristanišč. Že sedaj imamo 3 železniške prehode z Italijo, vendar v uporabi ni niti eden (ne za potniški ne za tovorni promet). Prav tako se Slovenija ni borila za umestitev teh prehodov v mednarodne vozne rede v okviru Mednarodne železniške zveze (UIC). Posledično tudi Evropska unija ni želela financirati obnove proge Trst-Divača.

 

Koridor 5 je tako postal slepo črevo. Njegova oživitev bi bila možna ob koordinaciji severnojadranskih pristanišč. Uradno takšna zveza obstaja, vendar zgolj na papirju (NAPA). Resnega skupnega nastopa Benetk, Trsta, Kopra in Reke na svetovnih trgih ni. V kolikor bi bilo tako, bi bila NAPA bilo največje evropsko pristanišče. Z nekaj majhnimi investicijami, reformami ob skupnem trženju in sistemskih efektih, ki so vedno večji, kot je zgolj seštevek njegovih elementov, bi se ta zveza lahkotno uvrstila na drugo mesto, takoj za Rotterdamom.

 

Ali je takšna povezava v trenutnih odnosih s Hrvaško sploh mogoča? Še pred desetletjem je bila Italija zelo zainteresirana za tovrstno sodelovanje in prenovo omenjenega koridorja. Vendar je naša nevoljnost Italijane prisilila v iskanje drugih rešitev. Zanimivo je, da so tisti, ki so nasprotovali italijanski iniciativi leta 2008, danes najbolj vneti zagovorniki drugega tira. Z veliko pomočjo Evropske komisije za transport, ki jo je "po naključju" vodil današnji predsednik Evropskega parlamenta, Italijan Antonio Tajani, je Italija zgradili hitro železnico okoli Slovenije. Je takšnemu razvoju dogodkov dodatno prispevalo tudi stališče kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja konec leta 2008, da je slovenski nacionalni interes, da nas omenjeni koridor obide?

 

 

Zakaj sploh izbrati Slovenijo?

 

V idealnem scenariju, če je celoten vlak namenjen iz Kopra v zaledne države – na primer Budimpešto – so Slovenske železnice še vedno časovno konkurenčne. Hitra železnica iz Trsta preko Avstrije v Budimpešto še ni v celoti zgrajena, zato razlike v času v tem primeru ni. Razlike nastanejo, ko je potrebno vagone prerazporediti na različne konce in kraje. V tem so Slovenske železnice zelo zamudne in v Budimpešto pripeljejo vagone v treh dneh, alternativna pot pa v dveh. Vse to pa je zgolj trenutno stanje, saj Avstrija že izvaja 17 milijard vredno posodobitev svojega celotnega železniškega tovornega prometa, ki bo omogočal hitrosti do 200 km/h do leta 2024. Vendar pa so Slovenske železnice stroškovno nekonkurenčne. Za enako storitev imajo trikrat več stroškov kakor Avstrijci – posledica kadrovskih normativov, kjer v slovenski različici delo opravljajo trije, v avstrijski pa zgolj eden (na primer: preklapljanje vlakov, zavorni preizkusi).

 

Morda najpomembnejše pa je, da s samo izgradnjo drugega tira nismo rešili težav slovenske transportne poti. Ozka grla so (vsaj) še Ljubljana, ki nima železniške obvoznice, in Zasavje. Dejstvo je, da zaradi naklona obstoječega tira lahko enolokomotivna kompozicija prevaža zgolj 700 ton blaga, medtem ko proga Trst-Celovec prenese 1500 ton. A vendar se ta argument za drugi tir hitro razblini, ko ugotovimo, da tudi po drugih trasah v Sloveniji vlada takšna "podhranjenost". Na primer: Slovenske železnice imajo v lasti lokomotive, ki bi bile sposobne tovor peljati 200 km/h, vendar naši tiri tega ne podpirajo. Trenutna obnova proge na Štajerskem gre v to smer, vendar z njo problema še zdaleč nismo rešili. Tako kot ga tudi drugi tir sam po sebi ne bi. Denar je potrebno nameniti tudi za obnovo in izgradnjo drugih odsekov železnic po vsej Sloveniji. Navsezadnje pa je potrebno izpostaviti, da Slovenskim železnicam že v današnjih pogojih primanjkuje tako lokomotiv kot tudi strojevodij in si morajo lokomotive in vagone sposojati pri tujcih, kar močno zmanjšuje dobiček. Vpliv te anomalije se bo z večjimi številkami zgolj eksponentno povečeval - z drugim tirom ali brez njega.

 

 

Geografija je usoda, geopolitika ja odločitev

 

Ta de Gaulleova misel pooseblja našo težavo. Mimo dejstva, da geografija zaledja slovenske obale ni najbolj naklonjena izgradnji hitre železnice, ne moremo. Pa vendar bi s paralelno izgradnjo cestnega in železniškega križa v zadnjih 25 letih lahko to oviro prebrodili. Sedaj je, žal, prepozno. Če smo za odsek do Hodoša potrebovali 10 let, pa ima proga zgolj en predor, potem novega tira ni realno pričakovati pred letom 2030. Do takrat pa bo Slovenija že skoraj desetletje obkrožena s hitrimi tovornimi železnicami. V nekaterih državah bodo takrat že obratovali tretji ali celo četrti tiri (Belgija, Nizozemska). Torej nas bo čas znova prehitel.

 

Vlak za drugi tir je tako odpeljal vsaj pred desetletjem. Ko je EU objavila zemljevid financiranja projektov izgradnje hitrih železnic, je leta 2009 postalo nedvoumno jasno, da Budimpešta prevzema vlogo železniškega vozlišča Evrope. Ne samo, da glavna prometnica vzhod-zahod ne gre preko Slovenije, ampak gredo tudi glavne poti iz severa proti jugu skozi Budimpešto. Ni čudno, ko pa je edini enotirni železniški odsek med Hamburgom in Solunom prav med Jesenicami in Ljubljano. Pa vendar se je v tistem obdobju, neposredno pred in po finančni krizi 2008, znova odprla priložnost za izkoriščanje naše geografske lege v povezavi z železnicami: utekočinjen zemeljski plin. Zgodbe o plinskem terminalu se verjetno vsi dobro spominjamo. Ima tipičen slovenski konec. Druge sredozemske države pospešeno gradijo tovrstne objekte in žanjejo pozitivne eksternalije, Slovenija pač ne. Našo opevano geografsko usodo so povozile naše napačne geopolitične (ne)odločitve.

 

 

Voltaire: Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto česar ne

 

Da ne bom zvenel anankastično, drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Namreč, preden se podamo v megalomanske projekte, je dobro vedeti, kaj so naši cilji, poti do teh ciljev in orodja za dosego teh ciljev. Morda vizija obstaja, morda je drugi tir fantastični prvi korak razvoja Slovenije, vendar nam teh idej vlada še ni predstavila.

 

Kar smo slišali je zgolj logika Požigalca. A prav o dolgoročnem razvoju Slovenije bi morali državljani odločati in s tem kreirati družbeni konsenz. Gre za identifikacijo vitalnega nacionalnega interesa, o katerem je toliko pisal France Bučar. V nasprotnem primeru smo kot država lahek plen "nacionalnih interesentov", ki s pridom izkoriščajo stanje "če ne veš, kam si namenjen, si vedno na pravi poti". Ob odsotnosti takšnega konsenza bo izgradnja predlaganega drugega tira znova vodila v prenapihnjen gradbeni sektor, ki bo sicer generiral gospodarsko rast, vendar ta ne bo imela realnih osnov in učinkov. Ob prvi krizi po končanem projektu bomo spisali zgodbo na las podobno tisti iz leta 2008. V dani situaciji, mednarodni (geopolitični nesmisel gradnje drugega tira) in domači (splošna slovenska nedržavotvornost) bi bilo vredno razmisliti, da namesto projekta drugega tira podaljšamo obstoječi drugi tir od Kozine do Divače. Hkrati podaljšamo izvlečni tir iz luke Koper do Hrpelj. S tem bi zelo hitro in relativno poceni zmanjšali enotirni del na okoli 12 km, s čimer bi po mojih izračunih povečali kapaciteto tega odseka na 200 vlakov na dan. Preostali denar šel raje za prenovo drugih delov železniških prog v Sloveniji.

 

Igor Kovač je raziskovalec na univerzi v Cincinnatiju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Kozmični anarhizem in filozofija palanke
2
10.04.2021 23:53
Dejstvo je, da že več kot leto dni živimo na robu distopičnega sveta. Družbenega kolapsa si nismo nikoli predstavljali tako, kot ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
13
09.04.2021 23:59
Demokracija bo lahko napredovala kot Sistem ne le preko kaznovanja oziroma dokazovanja nepravilnosti ali mafijskih delovanj, ... Več.
Piše: Miha Burger
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
22
08.04.2021 22:00
Izkazalo se je, da skrajneži, ki mazohistično prebirajo portal+, nočejo Univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Niti slišati ... Več.
Piše: Ana Jud
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
21
05.04.2021 23:45
Prispevek Andraža Terška (Dan po 1. aprilu) na tem mestu je kot običajno na prvi pogled logičen, dobro argumentiran in ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
28
04.04.2021 11:00
Zdaj smo se sredi resnih globalnih izzivov v Sloveniji znašli v situaciji resnega zdrsa. Kot narod s posebnimi potrebami se ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Vojaška parada je pravzaprav privid obvladovanja kriz, v resnici so simptom razpada
9
03.04.2021 23:59
Ideja vojaške parade izraža voljo imperija pri discipliniranju svojih provinc, v novejšem času pa nacij. Raznorodni paradni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
21
02.04.2021 22:45
Vrsto let smo poudarjali, da mora Slovenija povečati produktivnost, da bi lahko dosegla višje plače. Trdili smo, da so socialni ... Več.
Piše: Ana Jud
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
37
01.04.2021 23:00
Slišal in prebral sem, da je nekdo (seveda vem, kdo) izjavil: Lahko potujete čez mejo, ampak, če plačate kazen. Slišal in ... Več.
Piše: Andraž Teršek
Vse najboljše, NATO: Največja nevarnost ni zunaj zavezništva, ampak znotraj
12
30.03.2021 23:57
Severnoatlantsko zavezništvo praznuje svoj dvainsedemdeseti rojstni dan. Ne brez razloga ga imenujejo za najuspešnejše in tudi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Demokratični standardi?! Kaj je že to?
10
29.03.2021 23:57
Standard kvaliteteni nekaj relativnega, odvisen le od subjektivne presoje, še manj je standard demokracije odvisen le od moči ... Več.
Piše: Miha Burger
3. protikoronska vojna: Polovičarski ukrepi najbrž ne bodo dovolj, edina rešitev bi bil popolni lockdown!
23
28.03.2021 22:30
To, kar vlada uvaja zdaj, je bolj Blažev žegen kot kaj drugega. Zelo verjetno takšen delni lockdown ne bo preveč učinkovit, zato ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Lockdown, drugič? Zapiranje države je žal še vedno edini način za zaustavitev širjenja virusa
10
28.03.2021 10:00
Širjenje korona virusa ostaja še naprej za ves svet precejšnja neznanka. Seveda ni nobenega dvoma, da popolna omejitev vsakršnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kozmistični misteriji: "Potrebne so nove forme. Nove forme so potrebne, če pa jih ni, je pa boljše nič."
1
27.03.2021 23:04
Kaj nam sporoča naša minljivost na horizontu večnosti? Da za vsem stoji Načrt ali Nič? V gledališču zastopam idejo Niča, ki mi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj sem se cepil proti Covid-19? Ker veliko bolj zaupam uradni medicini kot tistim, ki jo zaničujejo
21
25.03.2021 22:00
Se ne boste cepili proti Covid-19, čeprav bi se lahko? To bo bitka naslednjih mesecev in morda celo let. Vaša svobodna izbira bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
O fašizmu XXI. stoletja ali zakaj je strašenje s fašizmom Mussolinijeve Italije včasih deplasirano
9
24.03.2021 22:21
Na slovenski desnici ter nasploh odmevata obsodba lastnika portala NTA (Nacionalna tiskovna agencija) Aleša Ernecla, ki je ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zakaj bi bilo nadaljevanje zastaralnega roka za kazenski pregon tudi po prvostopenjski obsodilni sodbi treba "zamrzniti"
8
23.03.2021 22:30
V organih, ki odločevalcem strokovno svetujejo glede dodeljevanja javnih sredstev, sedijo tudi ljudje, ki jim je s ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Zdaj živimo v demokraciji. Utihnite že enkrat.
15
22.03.2021 22:00
Pred leti sem veliko pisala o svobodi izražanja in ne želim se ponavljati kot pokvarjena plošča. Od medijskih zdrah dobim ... Več.
Piše: Ana Jud
Ni bolj smešnega prizora od tropa desničarjev in levičarjev, ki so složni le v tem, da hrepenijo po spoštovanju svojega drugačnega mnenja
9
21.03.2021 11:00
Pomembno je, da se zavedamo, kam kdo spada. Če si levičar, ti gre Žiga Turk pač na jetra, zato naj bi bilo vseeno, s čim in kako ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Ne bo dolgo minilo, ko bomo brali, da smo si Narodni dom zažgali sami
7
20.03.2021 22:00
Nacizem in fašizem sta absolutno zlo, rasni zakoni pa so ena od manifestacij njune patološke zločinskosti. Samozavestni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
KPK je končno razkrila korupcijska tveganja v FIHO, grešni kozel bo zdaj direktor Vladimir Kukavica, ki pa je že nepreklicno odstopil!
10
18.03.2021 22:00
Nedavno je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri nadzoru razdeljevanja sredstev Fundacije invalidskih in humanitarnih ... Več.
Piše: Elena Pečarič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dobri fantje in dobre žene v deželi Janeza Janše, ki divja na vse ali nič
Simona Rebolj
Ogledov: 2.307
02/
Dan po 1. aprilu: Tiranska je oblast, ki deluje nepravno. Prava ni več, so samo še prepovedi, zapovedi, dovoljenja in ukazi. Pa kazni.
Andraž Teršek
Ogledov: 2.144
03/
Aprilska polemika: Dan po 1. aprilu in nekaj dni kasneje
Andrej Drapal
Ogledov: 1.616
04/
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
Uredništvo
Ogledov: 1.530
05/
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
Uredništvo
Ogledov: 2.105
06/
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
Uredništvo
Ogledov: 1.089
07/
Dajte nam Univerzalni temeljni dodatek, kamne pa pošiljajte na Ministrstvo za splošno asistenco!
Ana Jud
Ogledov: 1.301
08/
V 21. stoletju nihče ne bi smel biti suženj. Dobro to veste, ker ste sužnji tudi sami.
Ana Jud
Ogledov: 1.061
09/
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
Marjana Škalič
Ogledov: 959
10/
Izboljšava Sistema: Boj proti takšni ali drugačni mafiji se začne v šolskih klopeh
Miha Burger
Ogledov: 532