Komentar

Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem

Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti še preden se podamo v megalomanske projekte, je dobro vedeti, kaj so naši cilji, poti do njih in orodja za dosego teh ciljev. Morda vizija obstaja, morda je drugi tir fantastični prvi korak razvoja Slovenije, vendar nam teh idej nobena slovenska vlada še ni predstavila.

17.04.2018 21:42
Piše: Igor Kovač
Ključne besede:   Igor Kovač   drugi tir   Divača   Koper   Luka Koper   železnica   5. koridor   Evropa   Slovenske železnice

Če smo za odsek do Hodoša potrebovali 10 let, pa ima proga zgolj en predor, potem novega tira ni realno pričakovati pred letom 2030. Do takrat pa bo Slovenija že skoraj desetletje obkrožena s hitrimi tovornimi železnicami.

Septembra 2017 sem v Večeru (vir) objavil članek "Kaj ti bo torba, če pa 'maš kolo?", v katerem sem razgrnil svojo skepso do projekta drugi tir. Glavna graja je bila uperjena proti njegovi utemeljitvi. Ta ni vključevala nikakršne vzročne logike ali sklepanja, kako bo projekt prispeval k dobrobiti Slovenije. Nametani izrazi pohvale in optimizma, četudi mestoma podprti s korelacijo med različnimi ekonomskimi spremenljivkami, niso kavzalni mehanizem. Prav slednje pa ob takšnem projektu moramo zahtevati zaradi njegovega pomena in cene. Brez tega v smiselnost projekta ne moremo verjeti. Ker zagovorniki do sedaj niso postregli z detajlno argumentacijo - oziroma je do danes nisem zasledil -, na portalu+ objavljam daljšo različico originalnega prispevka.

 

Mlajši bralci ste se ob naslovu gotovo namuznili. Gre namreč za referenco na spletno senzacijo izpred desetletja – Požigalec. Junaka v kratkem videu simpatično demonstrirata napačen silogizem, ki je značilen tudi za argumentacijo v prid drugega tira. Tistega, o katerem bomo /znova/ odločali na referendumu. Kakor je ugotovil tudi OECD, jasne vzročne-logične povezave med tem projektom, njegovim generiranjem zdrave in realne gospodarske rasti ter razvojem Slovenije namreč ni. Projekt ima tri bistvene pomanjkljivosti: ne upošteva ekonomskih zakonitosti ponudbe, povpraševanja in geopolitične realnosti zadnjih dveh desetletji. Samo z drugim tirom izzivov, pred katerimi je Slovenija, ne bomo rešili. Jih bomo zgolj znova pometli pod preprogo.

 

 

Kaj lahko ponudijo Slovenske železnice?

 

Teoretična zmogljivost železniškega prevoza iz Luke Koper po obstoječem enem tiru iz Kopra do Divače je en vlak na pet minut. Zaradi varnostnih razlogov moramo upoštevati nekaj časovnega razmaka med vlakoma. Če enkratno povečamo razmik tako, da en vlak pelje po tiru na vsakih deset minut, lahko v eni uri pelje 6 vlakov – 3 v vsako smer. V enem dnevu 144, kar pomeni, da bi lahko iz luke vsak dan odpeljalo 72 vlakov. Normativ Slovenskih železnic je 23, dnevni rekord pa 61 (ob obisku Viktorja Orbana v času druge Janševe vlade). Tir torej ponavadi obratuje z le 32% zmogljivostjo. Zakaj tako malo, če pa so ga Slovenske železnice očitno sposobne izrabiti v 85 % kapaciteti. Fundamentalni problem prvega tira leži torej drugje: v Luki Koper in ne v tiru samem. V kolikor bi imeli večje pristanišče, z možnostjo procesiranja več tovora, bi bila posledično tudi obremenitev enega tira večja in tudi potreba po drugem tiru večja. Izgradnja drugega tira bi torej imela smisel, če bi zagotovili zadostne količine blaga. Vendar pa nas nedavna blokada širitve luke ter vsesplošna pasivnost in negotovost glede razvoja tega pristanišča ne navdajata z optimizmom, da bi bilo kaj takega sploh mogoče. Še več, tudi glede promoviranja in lobiranja Luke Koper kot vstopne točke za Evropo stori slovenska zunanja politika bistveno premalo.

 

Kaj pa vlaki in transport iz Italije? "Moramo" tudi zaradi tega imeti drugi tir? Argument je problematičen iz dveh vidikov: neuporabe že obstoječih povezav in nezadostna koordinacija severnojadranskih pristanišč. Že sedaj imamo 3 železniške prehode z Italijo, vendar v uporabi ni niti eden (ne za potniški ne za tovorni promet). Prav tako se Slovenija ni borila za umestitev teh prehodov v mednarodne vozne rede v okviru Mednarodne železniške zveze (UIC). Posledično tudi Evropska unija ni želela financirati obnove proge Trst-Divača.

 

Koridor 5 je tako postal slepo črevo. Njegova oživitev bi bila možna ob koordinaciji severnojadranskih pristanišč. Uradno takšna zveza obstaja, vendar zgolj na papirju (NAPA). Resnega skupnega nastopa Benetk, Trsta, Kopra in Reke na svetovnih trgih ni. V kolikor bi bilo tako, bi bila NAPA bilo največje evropsko pristanišče. Z nekaj majhnimi investicijami, reformami ob skupnem trženju in sistemskih efektih, ki so vedno večji, kot je zgolj seštevek njegovih elementov, bi se ta zveza lahkotno uvrstila na drugo mesto, takoj za Rotterdamom.

 

Ali je takšna povezava v trenutnih odnosih s Hrvaško sploh mogoča? Še pred desetletjem je bila Italija zelo zainteresirana za tovrstno sodelovanje in prenovo omenjenega koridorja. Vendar je naša nevoljnost Italijane prisilila v iskanje drugih rešitev. Zanimivo je, da so tisti, ki so nasprotovali italijanski iniciativi leta 2008, danes najbolj vneti zagovorniki drugega tira. Z veliko pomočjo Evropske komisije za transport, ki jo je "po naključju" vodil današnji predsednik Evropskega parlamenta, Italijan Antonio Tajani, je Italija zgradili hitro železnico okoli Slovenije. Je takšnemu razvoju dogodkov dodatno prispevalo tudi stališče kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja konec leta 2008, da je slovenski nacionalni interes, da nas omenjeni koridor obide?

 

 

Zakaj sploh izbrati Slovenijo?

 

V idealnem scenariju, če je celoten vlak namenjen iz Kopra v zaledne države – na primer Budimpešto – so Slovenske železnice še vedno časovno konkurenčne. Hitra železnica iz Trsta preko Avstrije v Budimpešto še ni v celoti zgrajena, zato razlike v času v tem primeru ni. Razlike nastanejo, ko je potrebno vagone prerazporediti na različne konce in kraje. V tem so Slovenske železnice zelo zamudne in v Budimpešto pripeljejo vagone v treh dneh, alternativna pot pa v dveh. Vse to pa je zgolj trenutno stanje, saj Avstrija že izvaja 17 milijard vredno posodobitev svojega celotnega železniškega tovornega prometa, ki bo omogočal hitrosti do 200 km/h do leta 2024. Vendar pa so Slovenske železnice stroškovno nekonkurenčne. Za enako storitev imajo trikrat več stroškov kakor Avstrijci – posledica kadrovskih normativov, kjer v slovenski različici delo opravljajo trije, v avstrijski pa zgolj eden (na primer: preklapljanje vlakov, zavorni preizkusi).

 

Morda najpomembnejše pa je, da s samo izgradnjo drugega tira nismo rešili težav slovenske transportne poti. Ozka grla so (vsaj) še Ljubljana, ki nima železniške obvoznice, in Zasavje. Dejstvo je, da zaradi naklona obstoječega tira lahko enolokomotivna kompozicija prevaža zgolj 700 ton blaga, medtem ko proga Trst-Celovec prenese 1500 ton. A vendar se ta argument za drugi tir hitro razblini, ko ugotovimo, da tudi po drugih trasah v Sloveniji vlada takšna "podhranjenost". Na primer: Slovenske železnice imajo v lasti lokomotive, ki bi bile sposobne tovor peljati 200 km/h, vendar naši tiri tega ne podpirajo. Trenutna obnova proge na Štajerskem gre v to smer, vendar z njo problema še zdaleč nismo rešili. Tako kot ga tudi drugi tir sam po sebi ne bi. Denar je potrebno nameniti tudi za obnovo in izgradnjo drugih odsekov železnic po vsej Sloveniji. Navsezadnje pa je potrebno izpostaviti, da Slovenskim železnicam že v današnjih pogojih primanjkuje tako lokomotiv kot tudi strojevodij in si morajo lokomotive in vagone sposojati pri tujcih, kar močno zmanjšuje dobiček. Vpliv te anomalije se bo z večjimi številkami zgolj eksponentno povečeval - z drugim tirom ali brez njega.

 

 

Geografija je usoda, geopolitika ja odločitev

 

Ta de Gaulleova misel pooseblja našo težavo. Mimo dejstva, da geografija zaledja slovenske obale ni najbolj naklonjena izgradnji hitre železnice, ne moremo. Pa vendar bi s paralelno izgradnjo cestnega in železniškega križa v zadnjih 25 letih lahko to oviro prebrodili. Sedaj je, žal, prepozno. Če smo za odsek do Hodoša potrebovali 10 let, pa ima proga zgolj en predor, potem novega tira ni realno pričakovati pred letom 2030. Do takrat pa bo Slovenija že skoraj desetletje obkrožena s hitrimi tovornimi železnicami. V nekaterih državah bodo takrat že obratovali tretji ali celo četrti tiri (Belgija, Nizozemska). Torej nas bo čas znova prehitel.

 

Vlak za drugi tir je tako odpeljal vsaj pred desetletjem. Ko je EU objavila zemljevid financiranja projektov izgradnje hitrih železnic, je leta 2009 postalo nedvoumno jasno, da Budimpešta prevzema vlogo železniškega vozlišča Evrope. Ne samo, da glavna prometnica vzhod-zahod ne gre preko Slovenije, ampak gredo tudi glavne poti iz severa proti jugu skozi Budimpešto. Ni čudno, ko pa je edini enotirni železniški odsek med Hamburgom in Solunom prav med Jesenicami in Ljubljano. Pa vendar se je v tistem obdobju, neposredno pred in po finančni krizi 2008, znova odprla priložnost za izkoriščanje naše geografske lege v povezavi z železnicami: utekočinjen zemeljski plin. Zgodbe o plinskem terminalu se verjetno vsi dobro spominjamo. Ima tipičen slovenski konec. Druge sredozemske države pospešeno gradijo tovrstne objekte in žanjejo pozitivne eksternalije, Slovenija pač ne. Našo opevano geografsko usodo so povozile naše napačne geopolitične (ne)odločitve.

 

 

Voltaire: Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto česar ne

 

Da ne bom zvenel anankastično, drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Namreč, preden se podamo v megalomanske projekte, je dobro vedeti, kaj so naši cilji, poti do teh ciljev in orodja za dosego teh ciljev. Morda vizija obstaja, morda je drugi tir fantastični prvi korak razvoja Slovenije, vendar nam teh idej vlada še ni predstavila.

 

Kar smo slišali je zgolj logika Požigalca. A prav o dolgoročnem razvoju Slovenije bi morali državljani odločati in s tem kreirati družbeni konsenz. Gre za identifikacijo vitalnega nacionalnega interesa, o katerem je toliko pisal France Bučar. V nasprotnem primeru smo kot država lahek plen "nacionalnih interesentov", ki s pridom izkoriščajo stanje "če ne veš, kam si namenjen, si vedno na pravi poti". Ob odsotnosti takšnega konsenza bo izgradnja predlaganega drugega tira znova vodila v prenapihnjen gradbeni sektor, ki bo sicer generiral gospodarsko rast, vendar ta ne bo imela realnih osnov in učinkov. Ob prvi krizi po končanem projektu bomo spisali zgodbo na las podobno tisti iz leta 2008. V dani situaciji, mednarodni (geopolitični nesmisel gradnje drugega tira) in domači (splošna slovenska nedržavotvornost) bi bilo vredno razmisliti, da namesto projekta drugega tira podaljšamo obstoječi drugi tir od Kozine do Divače. Hkrati podaljšamo izvlečni tir iz luke Koper do Hrpelj. S tem bi zelo hitro in relativno poceni zmanjšali enotirni del na okoli 12 km, s čimer bi po mojih izračunih povečali kapaciteto tega odseka na 200 vlakov na dan. Preostali denar šel raje za prenovo drugih delov železniških prog v Sloveniji.

 

Igor Kovač je raziskovalec na univerzi v Cincinnatiju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
1
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
9
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
0
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
50 let od likvidacije praške pomladi, nekaj dni od likvidacije slovenske pomladi
11
21.08.2018 01:13
Slovenski kulturni boj, ki je dosegel svojevrsten pospešek po letošnjih junijskih volitvah, je znamenje zaostalosti in čudaštva. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.097
02/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.288
03/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.241
04/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.697
05/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.746
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.855
07/
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
Iztok Mirošič
Ogledov: 1.672
08/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 1.634
09/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.135
10/
Rudi, Medved iz Golobičevega brloga
Uredništvo
Ogledov: 3.581