Komentar

Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem

Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti še preden se podamo v megalomanske projekte, je dobro vedeti, kaj so naši cilji, poti do njih in orodja za dosego teh ciljev. Morda vizija obstaja, morda je drugi tir fantastični prvi korak razvoja Slovenije, vendar nam teh idej nobena slovenska vlada še ni predstavila.

17.04.2018 21:42
Piše: Igor Kovač
Ključne besede:   Igor Kovač   drugi tir   Divača   Koper   Luka Koper   železnica   5. koridor   Evropa   Slovenske železnice

Če smo za odsek do Hodoša potrebovali 10 let, pa ima proga zgolj en predor, potem novega tira ni realno pričakovati pred letom 2030. Do takrat pa bo Slovenija že skoraj desetletje obkrožena s hitrimi tovornimi železnicami.

Septembra 2017 sem v Večeru (vir) objavil članek "Kaj ti bo torba, če pa 'maš kolo?", v katerem sem razgrnil svojo skepso do projekta drugi tir. Glavna graja je bila uperjena proti njegovi utemeljitvi. Ta ni vključevala nikakršne vzročne logike ali sklepanja, kako bo projekt prispeval k dobrobiti Slovenije. Nametani izrazi pohvale in optimizma, četudi mestoma podprti s korelacijo med različnimi ekonomskimi spremenljivkami, niso kavzalni mehanizem. Prav slednje pa ob takšnem projektu moramo zahtevati zaradi njegovega pomena in cene. Brez tega v smiselnost projekta ne moremo verjeti. Ker zagovorniki do sedaj niso postregli z detajlno argumentacijo - oziroma je do danes nisem zasledil -, na portalu+ objavljam daljšo različico originalnega prispevka.

 

Mlajši bralci ste se ob naslovu gotovo namuznili. Gre namreč za referenco na spletno senzacijo izpred desetletja – Požigalec. Junaka v kratkem videu simpatično demonstrirata napačen silogizem, ki je značilen tudi za argumentacijo v prid drugega tira. Tistega, o katerem bomo /znova/ odločali na referendumu. Kakor je ugotovil tudi OECD, jasne vzročne-logične povezave med tem projektom, njegovim generiranjem zdrave in realne gospodarske rasti ter razvojem Slovenije namreč ni. Projekt ima tri bistvene pomanjkljivosti: ne upošteva ekonomskih zakonitosti ponudbe, povpraševanja in geopolitične realnosti zadnjih dveh desetletji. Samo z drugim tirom izzivov, pred katerimi je Slovenija, ne bomo rešili. Jih bomo zgolj znova pometli pod preprogo.

 

 

Kaj lahko ponudijo Slovenske železnice?

 

Teoretična zmogljivost železniškega prevoza iz Luke Koper po obstoječem enem tiru iz Kopra do Divače je en vlak na pet minut. Zaradi varnostnih razlogov moramo upoštevati nekaj časovnega razmaka med vlakoma. Če enkratno povečamo razmik tako, da en vlak pelje po tiru na vsakih deset minut, lahko v eni uri pelje 6 vlakov – 3 v vsako smer. V enem dnevu 144, kar pomeni, da bi lahko iz luke vsak dan odpeljalo 72 vlakov. Normativ Slovenskih železnic je 23, dnevni rekord pa 61 (ob obisku Viktorja Orbana v času druge Janševe vlade). Tir torej ponavadi obratuje z le 32% zmogljivostjo. Zakaj tako malo, če pa so ga Slovenske železnice očitno sposobne izrabiti v 85 % kapaciteti. Fundamentalni problem prvega tira leži torej drugje: v Luki Koper in ne v tiru samem. V kolikor bi imeli večje pristanišče, z možnostjo procesiranja več tovora, bi bila posledično tudi obremenitev enega tira večja in tudi potreba po drugem tiru večja. Izgradnja drugega tira bi torej imela smisel, če bi zagotovili zadostne količine blaga. Vendar pa nas nedavna blokada širitve luke ter vsesplošna pasivnost in negotovost glede razvoja tega pristanišča ne navdajata z optimizmom, da bi bilo kaj takega sploh mogoče. Še več, tudi glede promoviranja in lobiranja Luke Koper kot vstopne točke za Evropo stori slovenska zunanja politika bistveno premalo.

 

Kaj pa vlaki in transport iz Italije? "Moramo" tudi zaradi tega imeti drugi tir? Argument je problematičen iz dveh vidikov: neuporabe že obstoječih povezav in nezadostna koordinacija severnojadranskih pristanišč. Že sedaj imamo 3 železniške prehode z Italijo, vendar v uporabi ni niti eden (ne za potniški ne za tovorni promet). Prav tako se Slovenija ni borila za umestitev teh prehodov v mednarodne vozne rede v okviru Mednarodne železniške zveze (UIC). Posledično tudi Evropska unija ni želela financirati obnove proge Trst-Divača.

 

Koridor 5 je tako postal slepo črevo. Njegova oživitev bi bila možna ob koordinaciji severnojadranskih pristanišč. Uradno takšna zveza obstaja, vendar zgolj na papirju (NAPA). Resnega skupnega nastopa Benetk, Trsta, Kopra in Reke na svetovnih trgih ni. V kolikor bi bilo tako, bi bila NAPA bilo največje evropsko pristanišče. Z nekaj majhnimi investicijami, reformami ob skupnem trženju in sistemskih efektih, ki so vedno večji, kot je zgolj seštevek njegovih elementov, bi se ta zveza lahkotno uvrstila na drugo mesto, takoj za Rotterdamom.

 

Ali je takšna povezava v trenutnih odnosih s Hrvaško sploh mogoča? Še pred desetletjem je bila Italija zelo zainteresirana za tovrstno sodelovanje in prenovo omenjenega koridorja. Vendar je naša nevoljnost Italijane prisilila v iskanje drugih rešitev. Zanimivo je, da so tisti, ki so nasprotovali italijanski iniciativi leta 2008, danes najbolj vneti zagovorniki drugega tira. Z veliko pomočjo Evropske komisije za transport, ki jo je "po naključju" vodil današnji predsednik Evropskega parlamenta, Italijan Antonio Tajani, je Italija zgradili hitro železnico okoli Slovenije. Je takšnemu razvoju dogodkov dodatno prispevalo tudi stališče kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja konec leta 2008, da je slovenski nacionalni interes, da nas omenjeni koridor obide?

 

 

Zakaj sploh izbrati Slovenijo?

 

V idealnem scenariju, če je celoten vlak namenjen iz Kopra v zaledne države – na primer Budimpešto – so Slovenske železnice še vedno časovno konkurenčne. Hitra železnica iz Trsta preko Avstrije v Budimpešto še ni v celoti zgrajena, zato razlike v času v tem primeru ni. Razlike nastanejo, ko je potrebno vagone prerazporediti na različne konce in kraje. V tem so Slovenske železnice zelo zamudne in v Budimpešto pripeljejo vagone v treh dneh, alternativna pot pa v dveh. Vse to pa je zgolj trenutno stanje, saj Avstrija že izvaja 17 milijard vredno posodobitev svojega celotnega železniškega tovornega prometa, ki bo omogočal hitrosti do 200 km/h do leta 2024. Vendar pa so Slovenske železnice stroškovno nekonkurenčne. Za enako storitev imajo trikrat več stroškov kakor Avstrijci – posledica kadrovskih normativov, kjer v slovenski različici delo opravljajo trije, v avstrijski pa zgolj eden (na primer: preklapljanje vlakov, zavorni preizkusi).

 

Morda najpomembnejše pa je, da s samo izgradnjo drugega tira nismo rešili težav slovenske transportne poti. Ozka grla so (vsaj) še Ljubljana, ki nima železniške obvoznice, in Zasavje. Dejstvo je, da zaradi naklona obstoječega tira lahko enolokomotivna kompozicija prevaža zgolj 700 ton blaga, medtem ko proga Trst-Celovec prenese 1500 ton. A vendar se ta argument za drugi tir hitro razblini, ko ugotovimo, da tudi po drugih trasah v Sloveniji vlada takšna "podhranjenost". Na primer: Slovenske železnice imajo v lasti lokomotive, ki bi bile sposobne tovor peljati 200 km/h, vendar naši tiri tega ne podpirajo. Trenutna obnova proge na Štajerskem gre v to smer, vendar z njo problema še zdaleč nismo rešili. Tako kot ga tudi drugi tir sam po sebi ne bi. Denar je potrebno nameniti tudi za obnovo in izgradnjo drugih odsekov železnic po vsej Sloveniji. Navsezadnje pa je potrebno izpostaviti, da Slovenskim železnicam že v današnjih pogojih primanjkuje tako lokomotiv kot tudi strojevodij in si morajo lokomotive in vagone sposojati pri tujcih, kar močno zmanjšuje dobiček. Vpliv te anomalije se bo z večjimi številkami zgolj eksponentno povečeval - z drugim tirom ali brez njega.

 

 

Geografija je usoda, geopolitika ja odločitev

 

Ta de Gaulleova misel pooseblja našo težavo. Mimo dejstva, da geografija zaledja slovenske obale ni najbolj naklonjena izgradnji hitre železnice, ne moremo. Pa vendar bi s paralelno izgradnjo cestnega in železniškega križa v zadnjih 25 letih lahko to oviro prebrodili. Sedaj je, žal, prepozno. Če smo za odsek do Hodoša potrebovali 10 let, pa ima proga zgolj en predor, potem novega tira ni realno pričakovati pred letom 2030. Do takrat pa bo Slovenija že skoraj desetletje obkrožena s hitrimi tovornimi železnicami. V nekaterih državah bodo takrat že obratovali tretji ali celo četrti tiri (Belgija, Nizozemska). Torej nas bo čas znova prehitel.

 

Vlak za drugi tir je tako odpeljal vsaj pred desetletjem. Ko je EU objavila zemljevid financiranja projektov izgradnje hitrih železnic, je leta 2009 postalo nedvoumno jasno, da Budimpešta prevzema vlogo železniškega vozlišča Evrope. Ne samo, da glavna prometnica vzhod-zahod ne gre preko Slovenije, ampak gredo tudi glavne poti iz severa proti jugu skozi Budimpešto. Ni čudno, ko pa je edini enotirni železniški odsek med Hamburgom in Solunom prav med Jesenicami in Ljubljano. Pa vendar se je v tistem obdobju, neposredno pred in po finančni krizi 2008, znova odprla priložnost za izkoriščanje naše geografske lege v povezavi z železnicami: utekočinjen zemeljski plin. Zgodbe o plinskem terminalu se verjetno vsi dobro spominjamo. Ima tipičen slovenski konec. Druge sredozemske države pospešeno gradijo tovrstne objekte in žanjejo pozitivne eksternalije, Slovenija pač ne. Našo opevano geografsko usodo so povozile naše napačne geopolitične (ne)odločitve.

 

 

Voltaire: Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto česar ne

 

Da ne bom zvenel anankastično, drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Namreč, preden se podamo v megalomanske projekte, je dobro vedeti, kaj so naši cilji, poti do teh ciljev in orodja za dosego teh ciljev. Morda vizija obstaja, morda je drugi tir fantastični prvi korak razvoja Slovenije, vendar nam teh idej vlada še ni predstavila.

 

Kar smo slišali je zgolj logika Požigalca. A prav o dolgoročnem razvoju Slovenije bi morali državljani odločati in s tem kreirati družbeni konsenz. Gre za identifikacijo vitalnega nacionalnega interesa, o katerem je toliko pisal France Bučar. V nasprotnem primeru smo kot država lahek plen "nacionalnih interesentov", ki s pridom izkoriščajo stanje "če ne veš, kam si namenjen, si vedno na pravi poti". Ob odsotnosti takšnega konsenza bo izgradnja predlaganega drugega tira znova vodila v prenapihnjen gradbeni sektor, ki bo sicer generiral gospodarsko rast, vendar ta ne bo imela realnih osnov in učinkov. Ob prvi krizi po končanem projektu bomo spisali zgodbo na las podobno tisti iz leta 2008. V dani situaciji, mednarodni (geopolitični nesmisel gradnje drugega tira) in domači (splošna slovenska nedržavotvornost) bi bilo vredno razmisliti, da namesto projekta drugega tira podaljšamo obstoječi drugi tir od Kozine do Divače. Hkrati podaljšamo izvlečni tir iz luke Koper do Hrpelj. S tem bi zelo hitro in relativno poceni zmanjšali enotirni del na okoli 12 km, s čimer bi po mojih izračunih povečali kapaciteto tega odseka na 200 vlakov na dan. Preostali denar šel raje za prenovo drugih delov železniških prog v Sloveniji.

 

Igor Kovač je raziskovalec na univerzi v Cincinnatiju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
6
20.06.2021 23:10
Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje ... Več.
Piše: Milan Krek
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
2
19.06.2021 20:55
Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (19251970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: Za svoja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
20
18.06.2021 05:41
Življenje z lažnivcem ni lahko. Lažnivci se ne zavedajo laži in včasih že sami sebi verjamejo, da govorijo resnico. Največja ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
11
17.06.2021 05:07
Fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno ... Več.
Piše: Marko Bidovec
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
7
15.06.2021 22:00
V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
11
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
9
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
11
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.794
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.581
03/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.250
04/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 932
05/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
06/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.108
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 841
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 819
09/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 982
10/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 492