Komentar

Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem

Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti še preden se podamo v megalomanske projekte, je dobro vedeti, kaj so naši cilji, poti do njih in orodja za dosego teh ciljev. Morda vizija obstaja, morda je drugi tir fantastični prvi korak razvoja Slovenije, vendar nam teh idej nobena slovenska vlada še ni predstavila.

17.04.2018 21:42
Piše: Igor Kovač
Ključne besede:   Igor Kovač   drugi tir   Divača   Koper   Luka Koper   železnica   5. koridor   Evropa   Slovenske železnice

Če smo za odsek do Hodoša potrebovali 10 let, pa ima proga zgolj en predor, potem novega tira ni realno pričakovati pred letom 2030. Do takrat pa bo Slovenija že skoraj desetletje obkrožena s hitrimi tovornimi železnicami.

Septembra 2017 sem v Večeru (vir) objavil članek "Kaj ti bo torba, če pa 'maš kolo?", v katerem sem razgrnil svojo skepso do projekta drugi tir. Glavna graja je bila uperjena proti njegovi utemeljitvi. Ta ni vključevala nikakršne vzročne logike ali sklepanja, kako bo projekt prispeval k dobrobiti Slovenije. Nametani izrazi pohvale in optimizma, četudi mestoma podprti s korelacijo med različnimi ekonomskimi spremenljivkami, niso kavzalni mehanizem. Prav slednje pa ob takšnem projektu moramo zahtevati zaradi njegovega pomena in cene. Brez tega v smiselnost projekta ne moremo verjeti. Ker zagovorniki do sedaj niso postregli z detajlno argumentacijo - oziroma je do danes nisem zasledil -, na portalu+ objavljam daljšo različico originalnega prispevka.

 

Mlajši bralci ste se ob naslovu gotovo namuznili. Gre namreč za referenco na spletno senzacijo izpred desetletja – Požigalec. Junaka v kratkem videu simpatično demonstrirata napačen silogizem, ki je značilen tudi za argumentacijo v prid drugega tira. Tistega, o katerem bomo /znova/ odločali na referendumu. Kakor je ugotovil tudi OECD, jasne vzročne-logične povezave med tem projektom, njegovim generiranjem zdrave in realne gospodarske rasti ter razvojem Slovenije namreč ni. Projekt ima tri bistvene pomanjkljivosti: ne upošteva ekonomskih zakonitosti ponudbe, povpraševanja in geopolitične realnosti zadnjih dveh desetletji. Samo z drugim tirom izzivov, pred katerimi je Slovenija, ne bomo rešili. Jih bomo zgolj znova pometli pod preprogo.

 

 

Kaj lahko ponudijo Slovenske železnice?

 

Teoretična zmogljivost železniškega prevoza iz Luke Koper po obstoječem enem tiru iz Kopra do Divače je en vlak na pet minut. Zaradi varnostnih razlogov moramo upoštevati nekaj časovnega razmaka med vlakoma. Če enkratno povečamo razmik tako, da en vlak pelje po tiru na vsakih deset minut, lahko v eni uri pelje 6 vlakov – 3 v vsako smer. V enem dnevu 144, kar pomeni, da bi lahko iz luke vsak dan odpeljalo 72 vlakov. Normativ Slovenskih železnic je 23, dnevni rekord pa 61 (ob obisku Viktorja Orbana v času druge Janševe vlade). Tir torej ponavadi obratuje z le 32% zmogljivostjo. Zakaj tako malo, če pa so ga Slovenske železnice očitno sposobne izrabiti v 85 % kapaciteti. Fundamentalni problem prvega tira leži torej drugje: v Luki Koper in ne v tiru samem. V kolikor bi imeli večje pristanišče, z možnostjo procesiranja več tovora, bi bila posledično tudi obremenitev enega tira večja in tudi potreba po drugem tiru večja. Izgradnja drugega tira bi torej imela smisel, če bi zagotovili zadostne količine blaga. Vendar pa nas nedavna blokada širitve luke ter vsesplošna pasivnost in negotovost glede razvoja tega pristanišča ne navdajata z optimizmom, da bi bilo kaj takega sploh mogoče. Še več, tudi glede promoviranja in lobiranja Luke Koper kot vstopne točke za Evropo stori slovenska zunanja politika bistveno premalo.

 

Kaj pa vlaki in transport iz Italije? "Moramo" tudi zaradi tega imeti drugi tir? Argument je problematičen iz dveh vidikov: neuporabe že obstoječih povezav in nezadostna koordinacija severnojadranskih pristanišč. Že sedaj imamo 3 železniške prehode z Italijo, vendar v uporabi ni niti eden (ne za potniški ne za tovorni promet). Prav tako se Slovenija ni borila za umestitev teh prehodov v mednarodne vozne rede v okviru Mednarodne železniške zveze (UIC). Posledično tudi Evropska unija ni želela financirati obnove proge Trst-Divača.

 

Koridor 5 je tako postal slepo črevo. Njegova oživitev bi bila možna ob koordinaciji severnojadranskih pristanišč. Uradno takšna zveza obstaja, vendar zgolj na papirju (NAPA). Resnega skupnega nastopa Benetk, Trsta, Kopra in Reke na svetovnih trgih ni. V kolikor bi bilo tako, bi bila NAPA bilo največje evropsko pristanišče. Z nekaj majhnimi investicijami, reformami ob skupnem trženju in sistemskih efektih, ki so vedno večji, kot je zgolj seštevek njegovih elementov, bi se ta zveza lahkotno uvrstila na drugo mesto, takoj za Rotterdamom.

 

Ali je takšna povezava v trenutnih odnosih s Hrvaško sploh mogoča? Še pred desetletjem je bila Italija zelo zainteresirana za tovrstno sodelovanje in prenovo omenjenega koridorja. Vendar je naša nevoljnost Italijane prisilila v iskanje drugih rešitev. Zanimivo je, da so tisti, ki so nasprotovali italijanski iniciativi leta 2008, danes najbolj vneti zagovorniki drugega tira. Z veliko pomočjo Evropske komisije za transport, ki jo je "po naključju" vodil današnji predsednik Evropskega parlamenta, Italijan Antonio Tajani, je Italija zgradili hitro železnico okoli Slovenije. Je takšnemu razvoju dogodkov dodatno prispevalo tudi stališče kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja konec leta 2008, da je slovenski nacionalni interes, da nas omenjeni koridor obide?

 

 

Zakaj sploh izbrati Slovenijo?

 

V idealnem scenariju, če je celoten vlak namenjen iz Kopra v zaledne države – na primer Budimpešto – so Slovenske železnice še vedno časovno konkurenčne. Hitra železnica iz Trsta preko Avstrije v Budimpešto še ni v celoti zgrajena, zato razlike v času v tem primeru ni. Razlike nastanejo, ko je potrebno vagone prerazporediti na različne konce in kraje. V tem so Slovenske železnice zelo zamudne in v Budimpešto pripeljejo vagone v treh dneh, alternativna pot pa v dveh. Vse to pa je zgolj trenutno stanje, saj Avstrija že izvaja 17 milijard vredno posodobitev svojega celotnega železniškega tovornega prometa, ki bo omogočal hitrosti do 200 km/h do leta 2024. Vendar pa so Slovenske železnice stroškovno nekonkurenčne. Za enako storitev imajo trikrat več stroškov kakor Avstrijci – posledica kadrovskih normativov, kjer v slovenski različici delo opravljajo trije, v avstrijski pa zgolj eden (na primer: preklapljanje vlakov, zavorni preizkusi).

 

Morda najpomembnejše pa je, da s samo izgradnjo drugega tira nismo rešili težav slovenske transportne poti. Ozka grla so (vsaj) še Ljubljana, ki nima železniške obvoznice, in Zasavje. Dejstvo je, da zaradi naklona obstoječega tira lahko enolokomotivna kompozicija prevaža zgolj 700 ton blaga, medtem ko proga Trst-Celovec prenese 1500 ton. A vendar se ta argument za drugi tir hitro razblini, ko ugotovimo, da tudi po drugih trasah v Sloveniji vlada takšna "podhranjenost". Na primer: Slovenske železnice imajo v lasti lokomotive, ki bi bile sposobne tovor peljati 200 km/h, vendar naši tiri tega ne podpirajo. Trenutna obnova proge na Štajerskem gre v to smer, vendar z njo problema še zdaleč nismo rešili. Tako kot ga tudi drugi tir sam po sebi ne bi. Denar je potrebno nameniti tudi za obnovo in izgradnjo drugih odsekov železnic po vsej Sloveniji. Navsezadnje pa je potrebno izpostaviti, da Slovenskim železnicam že v današnjih pogojih primanjkuje tako lokomotiv kot tudi strojevodij in si morajo lokomotive in vagone sposojati pri tujcih, kar močno zmanjšuje dobiček. Vpliv te anomalije se bo z večjimi številkami zgolj eksponentno povečeval - z drugim tirom ali brez njega.

 

 

Geografija je usoda, geopolitika ja odločitev

 

Ta de Gaulleova misel pooseblja našo težavo. Mimo dejstva, da geografija zaledja slovenske obale ni najbolj naklonjena izgradnji hitre železnice, ne moremo. Pa vendar bi s paralelno izgradnjo cestnega in železniškega križa v zadnjih 25 letih lahko to oviro prebrodili. Sedaj je, žal, prepozno. Če smo za odsek do Hodoša potrebovali 10 let, pa ima proga zgolj en predor, potem novega tira ni realno pričakovati pred letom 2030. Do takrat pa bo Slovenija že skoraj desetletje obkrožena s hitrimi tovornimi železnicami. V nekaterih državah bodo takrat že obratovali tretji ali celo četrti tiri (Belgija, Nizozemska). Torej nas bo čas znova prehitel.

 

Vlak za drugi tir je tako odpeljal vsaj pred desetletjem. Ko je EU objavila zemljevid financiranja projektov izgradnje hitrih železnic, je leta 2009 postalo nedvoumno jasno, da Budimpešta prevzema vlogo železniškega vozlišča Evrope. Ne samo, da glavna prometnica vzhod-zahod ne gre preko Slovenije, ampak gredo tudi glavne poti iz severa proti jugu skozi Budimpešto. Ni čudno, ko pa je edini enotirni železniški odsek med Hamburgom in Solunom prav med Jesenicami in Ljubljano. Pa vendar se je v tistem obdobju, neposredno pred in po finančni krizi 2008, znova odprla priložnost za izkoriščanje naše geografske lege v povezavi z železnicami: utekočinjen zemeljski plin. Zgodbe o plinskem terminalu se verjetno vsi dobro spominjamo. Ima tipičen slovenski konec. Druge sredozemske države pospešeno gradijo tovrstne objekte in žanjejo pozitivne eksternalije, Slovenija pač ne. Našo opevano geografsko usodo so povozile naše napačne geopolitične (ne)odločitve.

 

 

Voltaire: Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto česar ne

 

Da ne bom zvenel anankastično, drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Namreč, preden se podamo v megalomanske projekte, je dobro vedeti, kaj so naši cilji, poti do teh ciljev in orodja za dosego teh ciljev. Morda vizija obstaja, morda je drugi tir fantastični prvi korak razvoja Slovenije, vendar nam teh idej vlada še ni predstavila.

 

Kar smo slišali je zgolj logika Požigalca. A prav o dolgoročnem razvoju Slovenije bi morali državljani odločati in s tem kreirati družbeni konsenz. Gre za identifikacijo vitalnega nacionalnega interesa, o katerem je toliko pisal France Bučar. V nasprotnem primeru smo kot država lahek plen "nacionalnih interesentov", ki s pridom izkoriščajo stanje "če ne veš, kam si namenjen, si vedno na pravi poti". Ob odsotnosti takšnega konsenza bo izgradnja predlaganega drugega tira znova vodila v prenapihnjen gradbeni sektor, ki bo sicer generiral gospodarsko rast, vendar ta ne bo imela realnih osnov in učinkov. Ob prvi krizi po končanem projektu bomo spisali zgodbo na las podobno tisti iz leta 2008. V dani situaciji, mednarodni (geopolitični nesmisel gradnje drugega tira) in domači (splošna slovenska nedržavotvornost) bi bilo vredno razmisliti, da namesto projekta drugega tira podaljšamo obstoječi drugi tir od Kozine do Divače. Hkrati podaljšamo izvlečni tir iz luke Koper do Hrpelj. S tem bi zelo hitro in relativno poceni zmanjšali enotirni del na okoli 12 km, s čimer bi po mojih izračunih povečali kapaciteto tega odseka na 200 vlakov na dan. Preostali denar šel raje za prenovo drugih delov železniških prog v Sloveniji.

 

Igor Kovač je raziskovalec na univerzi v Cincinnatiju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
11
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki
5
05.11.2018 19:00
Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla
1
27.10.2018 22:00
Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojoteksturo teksta. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,630
02/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,375
03/
Marakeška deklaracija: "Sporazum, ki hoče zapreti usta vsaki kritiki migracij."
Uredništvo
Ogledov: 3,349
04/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,467
05/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 2,239
06/
Afera Koprivnikar, 2. del: Dokumenti neusmiljeno razkrivajo, da je direktorica AKOS Tanja Muha (SMC) v parlamentu lagala!
Uredništvo
Ogledov: 1,176
07/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,441
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 1,108
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 809
10/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,833