Zajtrk v organizaciji Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham) je potekal včeraj (19. aprila 2018) v hotelu Slon. Tema, ki jo je zbornica pred tem napovedala, je bila "Poslovni ekosistemi: sinergije med MSP, velikimi podjetji in investitorji". Poleg teme so bili določeni tudi nastopajoči. Toda le dan pred zajtrkom so organizatorji nenadoma spremenili agendo in kot posebnega gosta na AmCham zajtrk povabili Luda Bammensa. Kdo je Ludo Bammens, se boste vprašali? Ta Belgijec ni nihče drug kot izvršni direktor in šef korporativnih komunikacij sklada KKR (vir), na čelu katerega je nekdanji direktor ameriške Centralne obveščavalne službe (CIA) in general David Petraeus. Toda gospod Bammens ni bil le naknadno povabljeni gost, ampak tudi novi panelist oziroma razpravljalec. Čeprav je AmCham že z izjavo pred velikonočnimi prazniki izrazil javno podporo KKR ter nič kaj diplomatsko "namignil" Agenciji za varstvo konkurence (AVK), naj ne ovira prodaje PRO Plus, na četrtkovem zajtrku tega sploh niso več skrivali. Glede na to, da se te dni Slovenija upravičeno razburja zaradi nediplomatske izjave ruskega veleposlanika, ki je pred volitvami precej direktno podprl Karla Erjavca in njegovo upokojensko stranko, je skoraj nujno poudariti, da tudi obnašanje Američanov v primeru prodaje PRO Plus presega normalne okvirje komuniciranja in v bistvu že posega v notranje zadeve Slovenije.

Ludo Bammens, še eden od vodilnih mož KKR, ki izvaja pritisk na Slovenijo. (Foto: Večernji list)

A če se vrnemo k zajtrku AmCham: po koncu Bammensovega monologa, ki je - mimogrede - trajal dvakrat dlje, kot so na voljo imeli ostali govorci, se je brž oglasil še ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Heartley in na diplomatski način zagrozil, da drugi (tuji) investitorji pozorno opazujejo, kaj se dogaja pri nas. Iz njegovih besed se je dalo razbrati sporočilo: samo zelena luč AVK bo pozitiven signal, v nasprotnem se lahko Slovenija poslovi od ameriških investitorskih dolarjev.

Celoten pogovor in ameriške pritiske si lahko pogledate na Facebook strani AmChama (vir).

Najava AmCham zajtrka teden dni pred dogodkom. Dan pred dogodkom se pojavi nov gost - Ludo Bammens.

V AmCham se sicer hudujejo nad dolgimi postopki, češ da ti za investitorje, ki so pripravljeni aktivno sodelovati v procesu in v ta namen sprejmejo pozitivne zaveze, pomenijo veliko negotovost in dvom, ali bodo obravnavani enakopravno in v skladu z zakoni. Poleg tega imajo po njihovem mnenju negativne ekonomske učinke, Slovenija pa medtem izgublja ugled pravne države in občutek v tujini, da je odprta za tuje investicije. Pri tem seveda vedno znova poudarjajo, da je sklad KKR izjemno ugleden investitor in da je tovrstna naložba pozitiven signal tudi za druge vlagatelje. Investicija KKR po njihovem prinaša pozitivne učinke za PRO Plus, ki bi z novim lastnikom dobil nov zagon in priložnosti za razvoj in kakovostno slovensko produkcijo.

To ne bo povsem držalo. Pro PLUS oziroma POP TV dejansko ne potrebuje investitorja, saj bo po novem ustvarjal najmanj 20 milijonov evrov dobička letno in bo ena najbolj donosnih medijskh hiš v Evropi (če dobiček izrazimo v odstotkih dohodka). Kupino za Pro PLUS bi torej KKR plačal iz dobička, zato sploh ne potrebuje vlaganja.

KKR uporablja posebne metode in sredstva

Tudi o "uglednosti" sklada KKR bi lahko kaj polemičnega napisali. Vsekakor iz obnašanja njegovih vodilnih managerjev izhaja skrb, ali bodo uspeli skleniti posel nakupa PRO Plus. Tudi prisotnost Luda Bammensa ne more biti zgolj naključje v tej zgodbi. Kot namreč kaže sosledje dogodkov, si KKR na vse pretege prizadeva, da bi bila presoja koncentracije ob prevzemu PRO Plus čimprej zaključena - kajpak njim v prid. A ker je država v predvolilnem obdobju, je to zelo malo verjetno. Poleg tega gre za proučevanje izjemno obsežnih vsebin, zato odločitev AVK v kratkem ni mogoče pričakovati, trdijo naši viri.

Takšen "razplet" zagotovo ni pogodu Američanom. KKR in njegovi lobisti v Sloveniji si prizadevajo, da bi dosegli odločitev sebi v prid. V ta namen pošiljajo v boj svoja najmočnejša orožja. Ne pozabimo na "vljudnostni obisk" generala Davida Petraeusa pri predsedniku vlade Miru Cerarju, ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju in finančni ministrici Mateji Vraničar Erman konec lanskega leta. Kot nam zatrjujejo naši sogovorniki, ki želijo ostati anonimni, je general Petraeus premierju Cerarju jasno povedal, da želijo investirati v Sloveniji in kaj jih zanima. Ta (neformalni) obisk je sicer med sprožil precej burne odzive med politiki; nekateri so opozarjali, da pri prevzemu PRO Plus ne gre le za nezakonito vertikalno integracijo, pač pa bi lahko ta monopol nad ponudbo vsebin nadzorovali celo tuji, z ameriško administracijo povezani subjekti.

General David Petraeus je danes prvi mož sklada KKR, ki kupuje PRO Plus. (Foto: CBS News)

Nobenega dvoma ni, da za vsem skupaj stoji ogromna finančna in lobistična mašinerija. Prevzem poskuša izpeljati globalni naložbeni sklad KKR prek Šolakove družbe United Group in Slovenia Broadband, ta pa je že lastnik Telemacha, največjega kabelskega operaterja pri nas. Ob teh dejstvih je razburjenje na slovenski medijski sceni razumljivo, še toliko bolj pa je razumljiva previdnost in zadržanost AVK, ki bo v nekem trenutku moral sprejeti končno odločitev. Kajti gre za največji medijski prevzem v zgodovini samostojne Slovenije; United Group bi namreč s prevzemom PRO Plus pod eno streho združil največja igralca na svojem področju - lastnika infrastrukture (Telemach) in generatorja medijskih vsebin (PRO Plus).

Zgolj za ilustracijo, da gre zdaj resnično za hudo resno igro, naj omenimo nedavni prispevek 24ur.com (vir), v katerem govorijo o tem, kako da se nad dolžino postopka na AVK "čudi cel kup strokovnjakov", pri čemer pa smo zaman pričakovali izjave strokovnjakov s področja konkurenčnega prava. Na koncu prispevka smo našli eno samo izjavo - medijskega strokovnjaka. Trik je jasen: ustvarja se vtis, da je nad domnevno počasnostjo AVK začudena vsa strokovnja javnost, v resnici pa te strokovne javnosti sploh ni bilo slišati.

Zgodba zase je izjava že omenjenega Luda Bammensa, češ da je bilo v vsaki drugi državi v Evropi, vključno s Slovenijo, "dovoljeno, da imajo podjetja v lasti tako infrastrukturo kot tudi vsebinske platforme" in da "zato v resnici ni razloga, da tega ne bi dovolili tudi tukaj".

Resnica je ravno nasprotna: že v sosednji Avstriji je jasno določeno, da (kabelski) operater ne sme imeti v lastništvu medija.

Cerarjevi so obljubljali, česar ne bi smeli

Odhajajoča vlada je v tej zgodbi doslej igrala precej sporno vlogo. Ministrstvo za kulturo si je namreč že lani pilatovsko umilo roke s svojo absurdno odločitvijo, češ da kupec ne kupuje medija, ampak njihovo matično družbo, ki formalnopravno ni medij ... in zato so se razglasili za nepristojne za izdajanje soglasja k prevzemu. Pravni fiasko, ki je sprožil nemalo upravičenega zgražanja. Za to potezo so si že prislužili preiskavo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), o čemer je poročal časnik Večer. Pred dnevi pa je celo Cerar v intervjuju za Dnevnikovo prilogo Objektiv posredno okrcal takšno ravnanje kulturnega ministrstva, rekoč, da obžaluje, da so se na ministrstvu z rigidno pravno razlago izognili obravnavi tega problema, ker da bi ministrstvo, ki je pristojno za področje medijev, moralo biti prvo, ki bi se o tem vsebinsko opredelilo. Tako pa mora zdaj AVK poleg svojega delokroga pristojnosti opraviti še tisto, česar ni naredilo ministrstvo za kulturo ...

Miro Cerar in Dragan Šolak ne moreta zanikati, da se ne poznata. (Foto: Tamino Petelinšek / STA)

Čisto mogoče je, da se premier s temi izjavami zdaj spreneveda in da je še pred meseci ministru Tonetu Peršaku dajal povsem drugačne signale. O tem bo morda kdaj, če bo zbral pogum, spregovoril kar minister sam. Sicer pa Peršak ni edini član Cerarjeve "etične ekipe", ki je v zgodbi prodaje PRO Plus ravnal sporno. Precej vprašljivi sta tudi vloga in naloga gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Ta je vse napore vložil izvajanje pritiskov tako na direktorja AVK Andreja Matvoza kot tudi člane sveta te agencije. Razlog za poziv k odstopu je sicer našel v zavrnjenem predlogu za revizijo in pravnomočni sodbi upravnega sodišča, ki pravi, da je bilo imenovanje Matvoza nezakonito (o čemer smo na  portalu+ že poročali). Toda vrhovno sodišče je sprejelo dva predloga za revizijo. Prvega, ki jo je vložilo ministrstvo, je resda zavrnilo, drugo revizijo, ki jo je vložil Matvoz sam, pa je vrhovno sodišče dopustilo. Minister Počivalšek tega sploh ni vedel (očitno se mu je tako zelo mudilo), ko je pozival k odstopu Matvoza, ki ga je - obstop namreč - sicer zavrnil. Vse to Počivalškovo zaletavanje nekoliko smrdi in zato se ni mogoče znebiti občutka, da je močno povezano z ambicijami KKR in odločitvijo, ki s tem v zvezi čaka AVK.

Vabljivi milijoni Dragana Šolaka

Seveda pa pri celotni zgodbi ne gre spregledati, kdo je "operativec", ki bi rad s prevzemom največje komercialne televizije in najbolj branega slovenskega portala 24ur.com obvladoval naš medijski prostor. Gre seveda za Dragana Šolaka, šefa United Group, najmočnejšega človeka v srbskih medijih in enega izmed petih najbogatejših Srbov. Kakšno je v resnici njegovo premoženje, ni jasno nikomur. V Srbiji velja za tajkuna, ki je bil, kot se reče, ob pravem času na pravem mestu. Obračanje denarja mu prinaša milijone, ki jih, kot kaže, spretno skriva tudi v davčnih oazah. Šolak je ustanovitelj kabelskih sistemov SBB in Telemach, vodilnih internetnih operaterjev in ponudnikov plačljive televizije na območju jugovzhodne Evrope. Srbski mediji trdijo, da mu je država skoraj brezplačno omogočila monopol na področju kabelske televizije in interneta, on pa ji je vrnil tako, da ob prodaji SBB za več kot milijardo evrov ameriškemu investicijskemu skladu KKR ni plačal niti centa davka.

Mednarodna novinarska organizacija za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije (OCCRP) je lani razkrila, da je Šolakov finančni imperij še večji, kot se je zdelo. Kopica podjetij v davčnih oazah (vir) mu namreč omogoča bogatenje brez omejitev. Tudi v Sloveniji je Šolak stari znanec. Po Telemachu bi zdaj rad še Pop TV in A Kanal. Poleg medijev in telekomunikacij ga privlači tudi golf. Predseduje Golfski zvezi Srbije, pred štirimi leti pa je s svojim podjetjem Gerrard Enterprise od Save Turizma za 11 milijonov evrov kupil blejsko golf igrišče. Povsem ga je prenovil, postavil nove hiške, uredil travnato površino, zlasti pa je krepko povečal ceno letne vstopnice - s 1200 na 3300 evrov.

Kdo se bo zadnji smejal? Dragan Šolak ali AVK?

Kaj še vemo o Šolaku, bi se vprašal Kizo. To, da je možakar svojo poslovno pot začel v 90. letih s trgovanjem z glasbenimi pravicami na področju nekdanje Jugoslavije, kasneje se je podal še na trg distribucije filmov za kinematografe in kaset za videoklube. Odločilno potezo je potegnil leta 2000, ko je v rodnem Kragujevcu ustanovil podjetje za televizijo in internet, ki se je razcvetelo v SBB. To je leta 2013 prodal ameriškemu skladu KKR, a ostal delničar in izvršni direktor skupine United Group, ki združuje srbskega operaterja SBB in slovenski Telemach. Jasno je torej, da za njim stoji izjamno bogati ameriški sklad z zvezami v ameriški administraciji in obveščevalni skupnosti. Šolak se očitno dobro počuti med Američani, pa tudi sicer precej časa preživi v svojih nepremičninah v Los Angelesu.

Kdo vse pomaga in svetuje Šolaku v Sloveniji?

Po vsem tem je na mestu vprašanje, kako se bo širjenje Šolakovega imperija poznalo v žepih slovenskih davkoplačevalcev. Zato vsekakor mora biti v interesu javnosti, da se z enigme Šolak začne odstirati tančica skrivnosti. Upoštevaje razsežnosti njegove moči, vpliva, zvez in denarja je jasno, zakaj so v tem času na AVK podvrženi velikim pritiskom, ki se bodo - bližje ko bo čas odločitve - samo še stopnjevali. Kot smo izvedeli, naj bi Šolaku svetovalci v Sloveniji svetovali, da se umakne v ozadje, dokler se posel ne izpelje do konca. Morda zato v Slovenijo pošilja Američane, sam pa se je zadnje čase izogiba?

Nekaj pa je glede na našo zakonodajo popolnoma jasno: če bo Draganu Šolaku dejansko uspelo povezati oglaševalsko agencijo, televizijo in telekomunikacijskega operaterja, česar slovenska zakonodaja ne dovoljuje, potem bo ravnal v nasprotju z zakoni. Kajti Zakon o medijih prepoveduje povezavo med oglaševalsko agencijo in televizijo, določa pa tudi nezdružljivost telekomunikacijske dejavnosti in televizijske dejavnosti. Krog spornega prevzema PRO Plus sicer še ni sklenjen, bo pa zanimivo spremljati, kdo si bo lomil zobe za to, da bi enemu najbogatejših Srbov uspelo spregledati in preslepiti omejitve slovenske medijske zakonodaje. Kot bo seveda zanimivo vedeti, kdo od "naših" bo ustrezno nagrajen, ko bo Šolakov imperij začel "lupiti" tudi Slovence ...