Komentar

Odprto pismo Marjanu Šarcu

Spoštovani! Pišem Vam zato, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja z deželo, v kateri živim, v kateri sem se rodil in ki tako ali drugače kroji mojo usodo. Pišem Vam tudi zato, ker sem prepričan, da boste na bližajočih se volitvah usodno zaznamovali slovensko politično krajino.

24.04.2018 23:02
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   pismo   Marjan Šarec   volitve   Vid Sagadin Žigon   umetnost   kultura

Foto: Mediaspeed

Ste nepopisan list papirja, kar imajo volilci radi, ker lahko nanj vpišejo svoje želje in pričakovanja, svoje nade in svoje strahove, svoje predstave in svoje ideje. Pišem Vam, ker vem, da jih ne boste kar tako izneverili, saj Vaši nastopi izžarevajo odgovorno držo človeka, ki ve, kaj hoče, in to tudi naredi.

 

Po poklicu sem umetnik, še huje, moje poslanstvo je poezija, torej nekaj, kar v današnjem svetu sodi na smetišče zgodovine skupaj z drugimi duhovnimi rečmi, ki so po navadi priznane šele posthumno, torej po umetnikovi smrti. Pa vendar ne gre samo za poezijo, ki je za marsikoga vrhunec umetnosti, ne, gre za splošno človeško kulturo, ki jo določa tudi vsakokratni odnos države in politike do umetnosti kot družbenega ogledala in družbene vesti.

 

Mnogo velikih umetnikov, ki jih dobro poznam, vegetira na robu družbene stvarnosti, čeprav bi po svojih kompetencah in po širini duha sodili v sam vrh socialne lestvice, to pa zato, ker materialistično orientirana družba, v kateri živimo, njihovega dela ne priznava kot posebno duhovno vrednoto, brez katere naše bivanje na tem svetu nima nobene vrednosti.

 

Pred mano je izid četrte pesniške zbirke, ki jo bom izdal s svojimi sredstvi oziroma s finančno podporo pomembnih ljudi iz slovenske intelektualne scene, ki jim ni vseeno za umetnost in znajo ceniti duhovni napor, ki ga je treba vložiti v določeno umetniško delo, saj dobro vedo, da je umetniška produkcija temelj zavesti vsakega naroda, še posebej našega, slovenskega naroda, ki se ponaša z mnogimi velikimi pesniki in drugimi umetniki, ki so korenito zaznamovali čas, v katerem so živeli.

 

Ne trdim, da dobro funkcioniranje realnega gospodarstva ni še vedno ključno za naš razvoj, vendar menim, da javni sektor, med katerega spadata tudi umetnost in kultura nasloh, ni noben zaviralec razvoja tržne ekonomije, ampak ravno nasprotno, pomeni srce vsakega zdravega gospodarstva, če se nočemo prepustiti stihiji prostega trga, ki z logiko ponudbe in povpraševanja kroji usodo naše družbe, ta pa je znotraj teh nepredvidljivih tržnih silnic prepuščena na milost in nemilost neredko tveganim odločitvam globalnih ekonomskih tokov.

 

Nekoč smo bili zgledna socialna država z urejenim in celo brezplačnim zdravstvom, z enim najmočnejših izobraževalnih sistemov v Evropi in zgledno zaščito delavstva, danes pa nas globalna ekonomska, politična in tudi vrednostna kriza oddaljuje od pridobljenih socialnih dosežkov ter nas približuje ameriškemu modelu, po katerem je država samo eden od kapitalističnih akterjev oziroma konkurentov na liberalnem trgu, namesto da bi s skrbno premišljenimi in razumnimi regulacijami posegala na trg, zlasti da zaščiti tiste, ki se mu iz različnih razlogov, na katere ne morejo vedno vplivati, ne znajo ali ne morejo prilagoditi.

 

Morda se Vam bodo moje teze zdele sumljivo podobne socialističnemu pogledu na svet, a naj Vam povem, da nikakor nisem nostalgičen zagovornik bivšega sistema, ampak samo poudarjam tiste vidike, ki so včasih dejansko delovale mnogo bolje, kakor delujejo danes. Prepričan sem, in to se vidi iz Vašega dosedanjega dela, da tudi Vi niste zagovornik divjega kapitalizma, ki se kot rakasta rana razrašča po družbenem telesu ter nas od znotraj in od zunaj izčrpava, s tem ko nam z nekontrolirano privatizacijo krade težko pridobljene javne dobrine, duši javni prostor in s tem onemogoča kolektivno zavest naroda, ki je v takšnih hudih časih še kako potrebna. Strinjam se, da sta bili nacionalizacija in kolektivizacija privatnega premoženja prejšnega sistema škodljivi in nepravični, toda sedanja privatizacija družbenega premoženja je ravno tako velika napaka, saj nas segmentira in ustvarja egoistično privatistično logiko, po kateri po navadi prosperirajo tisti, ki jim je malo mar za javne zadeve, ampak postavljajo svoje privatne interese pred javni blagor.

 

Sam se do sedaj s politiko nisem dejavno ukvarjal, zdaj pa mislim, da je napočil trenutek, ko moram poseči v javne zadeve, saj je javno nedelovanje v takšnih ramerah ravno tako škodljivo kot delovanje, ki je usmerjeno proti javnemu dobremu. In Vaša stranka je zame v trenutnih okoliščinah prava izbira, saj se Vaši pogledi v marsičem ujemajo z mojimi, predvsem pa je zaznati skupno težnjo po tem, da se v slovenskem političnem prostoru nekaj res korenito spremeni, saj so ljudje siti tega, da se spreminjajo samo akterji politične scene, sama situacija pa ostaja enako brezizhodna. V Vašem delovanju in napovedih sem zaznal moč in voljo po temeljni preobrazbi slovenske politične scene, in ker je popolnoma jasno, da boste na prihodnjih volitvah doživeli velik uspeh, bi se rad dejavno vključil v delovanje Vaše stranke zlasti na področju umetnosti in kulture kot doslej najbolj zanemarjem in perečem področju, ki ga ureja slovenska politična krajina.

 

In na koncu samo še nekaj besed, kako vidim svojo vlogo v Vaši stranki, kaj je tisto, s čimer lahko prispevam k dobrobiti naroda. Predvsem se imam za visoko pismenega človeka, ki zna izraziti osnovne dileme, pred katerimi se je znašla slovenska družba, kar lahko pokažem tudi s svojimi družbenokritičnimi razmišljanji, ki jih objavljam po različnih javnih portalih, in kot tak bi lahko veliko naredil na primer kot predstavnik za odnose z javnostmi, saj bi javnosti gotovo znal ustrezno predstaviti stališča stranke, s svojimi izkušnjami na področju umetniškega delovanja pa bi lahko pomagal pri rehabilitaciji slovenske kulture kot nekoč paradnega konja družbene prepoznavnosti, ki pa je danes na žalost postala zgolj nekakšno nujno zlo ali vsaj nebodigatreba, ki zavira rast realnega gospodarstva, namesto da bi postala paradni konj, v katerega se splača vlagati, saj predstavlja ne samo vest naše družbe, ampak tudi zanimivo tržno blago, če uporabimo diskurz tržne ekonomije.

 

Slovenska umetnost je bistven del slovenske identitete, saj se ponašamo z mnogimi vrhunskimi dosežki na tem področju, ki nas postavljajo v sam svetovni vrh. V upanju, da Vas zanimajo moje znanje in izkušnje, ki Vam jih ponujam v dobrobit naroda, za katerega usodo niti Vam niti meni ni vseeno, Vas toplo pozdravljam in Vam želim obilo uspehov na Vaši politični poti.

 

 

Vid Sagadin Žigon je lektor in prevajalec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
30
Gromske strele med 11. in 17. julijem 2018
7
17.07.2018 23:59
Za pretekli teden je bila značilna koncentracija pomembnih, celo prelomnih dogodkov. V sredo, 11. julija 2018 je ameriški ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
5
17.07.2018 00:36
Naprošam proizvajalce pijač, če lahko v prehodnem obdobju, dokler se trajno ne razreši problem otroške kardiologije in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
4
16.07.2018 01:11
Nemčija je občutljiva do svoje črne preteklosti, vendar mora razumeti tudi občutljivost drugih držav, ko je v Evropo povabila ... Več.
Piše: Keith Miles
Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija
0
15.07.2018 08:45
Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
22
13.07.2018 23:00
Kocka je padla. Vlada Mira Cerarja v odstopu je kljub drugačnim napovedim in pomislekom v petek, 13. julija vložila tožbo proti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
6
13.07.2018 14:15
Zdi se, da je čas, ki je pred nami, prej čas neprestanih improvizacij pri urejanju skupnega evropskega življenja, kot pa čas ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
3
12.07.2018 16:30
Pogovori z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem so bili odločilni.7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je naBrioneodšla ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
7
11.07.2018 21:40
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) poziva politiko, naj jim omogoči porabo 35 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki jih še ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
7
10.07.2018 23:00
Še ta teden bo znano, ali bo Janša odklonil ponujeno mandatarstvo. Po vsej verjetnosti ga bo. Prihodnji teden pa se bo bržkone ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
21
09.07.2018 21:30
Je Aleš Šabeder nadčlovek? Je bermensch, kot se je vprašala Milena Zupanič v svojem prispevku pred nekaj meseci? Ni. Ker nihče ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
12
08.07.2018 19:00
To je zgodba o okolju, kjer vlada politikanstvo namesto zrele politike, kjer uspevajo sfalirani igralci namesto ozaveščenih ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije
1
08.07.2018 11:00
Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
5
07.07.2018 00:28
Slovensko zdravstvo je ta trenutek kritični bolnik slovenske države. Začeli so mu odmirati ključni organi. Je na poti v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska otroška srčna kirurgija v spirali norosti
12
05.07.2018 00:40
Veleumi v Cerarjevi vladi, ki opravljajo tekoče posle, so 28. junija 2018 Državnemu zboru v obravnavo poslali dokument ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Esej o Evropi ali "nekaj krepkih" pred lastnim ogledalom
9
03.07.2018 23:54
Spomnite se časov, ko smo evropsko zastavico kot značko začeli nositi na zavihkih suknjičev. To so bili časi sredi osemdesetih ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo
3
01.07.2018 08:59
Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: Uvod
8
30.06.2018 18:00
Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija
18
28.06.2018 17:42
Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak
12
26.06.2018 23:54
S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. ... Več.
Piše: Kristjan Lapuh
Kako je klavrno končal džez v mestu, ki sovraži to kozmpolitsko, urbano in ameriško glasbeno zvrst
10
24.06.2018 19:27
Zaradi ideoloških predsodkov džeza pri nas nikoli nismo družbeno povsem sprejeli. Ker je ameriški, univerzalen, kozmopolitski in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 14.688
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.919
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 8.139
04/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.141
05/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.038
06/
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
Keith Miles
Ogledov: 1.500
07/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.584
08/
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.815
09/
Gromske strele med 11. in 17. julijem 2018
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.032
10/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.913