Komentar

"46% uporabnikov pametnih telefonov meni, da brez telefona ne bi moglo živeti"

Marca leta 2016 je izšel znanstveni članek na temo relacij med smislom življenja, čustvi in psihološkimi motnjami v prizmi preučevanja posledic ekonomske krize na ljudi v Grčiji. Pod vodstvom Anastassiosa Stalikasa, priznanega in uglednega profesorja psihologije na Univerzi za družbene in politične vede Panteion v Atenah in vodilne osebnosti na področju pozitivne psihologije v Grčiji, je nastala izredno relevantna raziskovalna študija, ki radikalno nasprotuje zmotnim prepričanjem o uživaškem in hedonističnem temperamentu južnjaških evropskih narodov in na površje vleče predvsem tiste skrite človeške reakcije in posledice eksistencialnih razmer, ki sta jih prinesla ekonomska kriza in leto 2008.

30.04.2018 22:05
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Woebot   pametni telefoni   počutje   odvisnost   Anastassios Stalikas   Grčija   kriza

Woebot je virtualna storitev, ki je uporabnikom na voljo 24 ur na dan, kjerkoli, dostopen pa je preko vašega računalnika kot tudi pametnega telefona.

Anastassios Stalikas s sodelavci namreč v svojem akademskem članku navaja, da je socialna in ekonomska kriza v Grčiji, ki je prinesla naraščanje nezaposlenosti, velike izgube v dohodkih, strmo večanje davkov in bistveno izgubo v zagotavljanju socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih storitev povzročila strahotne posledice tudi v ljudeh in njihovih družbenih vezeh, kar konec koncev potrjuje tudi najnižje rangiranje Grkov (Eurofound, 2013) na lestvici po občutku zadovoljstva med vsemi narodi in (takrat) 27. članicami Evropske unije. Še več, Stalikas s sodelavci omenja, da so najvišja stopnja brezposelnosti med državami EU, več kot 50% delež nezaposlenosti mladih in podvajanje ljudi, ki živijo brez vsakršnega priliva rednih dohodkov povzročili prav naraščanje psiholoških težav, motenj in bolezni kot izrazito vidnih in opaznih posledic ekonomske krize.

 

Grški profesor pri tem pojasnjuje, da je ekonomska kriza od leta 2008 dalje postopoma, a vztrajno vplivala ne samo na življenje ljudi, njihovo samopodobo ter izgubo smisla ter življenjskega zadovoljstva, ampak je vse to tudi izrazito negativno vplivalo tako na psihološko odpornost posameznikov kot tudi na doživljanje subjektivnega občutka sreče. Izguba ekonomske varnosti in predvidljivosti - tako za zaposlene kot nezaposlene - na življenje ljudi vpliva predvsem z izgubo samozavesti. Ostre besede je Stalikas zapisal tudi na račun fleksibilizacije delovne sile in spreminjanja delavnih navad zaposlenih, saj kriza tudi zanje prinaša bistvene spremembe: delavni pogoji in pravice se slabšajo, delovne ure se podaljšujejo, urniki se polnijo, zahteve delodajalcev se povečujejo, kar vse skupaj posledično vodi do več stresa, anksioznosti in rasti možnosti za pregorelost delavca oziroma zaposlenega.

 

Prav tako so Stalikas in sodelavci v svoji študiji, ki je zaobjela 4.597 odraslih ljudi v Grčiji, starih med 18 in 83 let ter je večinsko gledano vsebovala predvsem zaposlene (78.9%), zaznali razlike med spoloma: ženske so bile bolj dovzetne za občutenje negativnih posledic krize in so pogosteje izražale simptome depresivnih občutij, anksioznosti in stresa v primerjavi z moškimi.

 

Za konec še omenimo, da je članek oziroma zgoraj omenjena študija zgolj del longitudinalne študije, ki poteka že od leta 2008 in vse skupaj obsega 11.000 sodelujočih. Rezultati, predstavljeni zgoraj, so plod (pod)raziskave, ki se je izvajala z zbiranjem podatkov med leti 2010 in 2014.

 

 

Kriza in iskanje smisla

 

Seveda pa Stalikas in sodelavci ne odkrivajo kaj relevantno novega. Že leta nazaj so ljudje, ki so se ukvarjali s psihologijo otrok in mladostnikov, povezovali ekonomsko krizo s težavami osnovne družbene celice - družine. Konflikti, verbalno in psihološko nasilje, selitve in socialna nestabilnost so dejavniki, ki povzročajo stres in novo realnost družinam z bistvenimi eksistencialnimi posledicami. Otroci, ki živijo v slabših in težavnejših razmerah, namreč dokazano kažejo slabši fizičen, kognitiven in družben razvoj ter udejstvovanje, pestijo jih težave v šoli in v odnosih med vrstniki kot tudi vedenjske, psihološke in čustvene motnje.

 

Vendar otroci in mladostniki očitno niso edini problem tega sistemskega neravnovesja. Smisel, iskanja smisla v življenju in občutek o smiselnosti tega, kar posameznik počne, je pravzaprav zelo specifična človeška značilnost, ki ima evolucijski pomen in težo. Stalikas navaja, da je občutenje življenjskega smisla pravzaprav povezano z dolgoročnimi cilji, motivacijo, predanostjo in strastjo do tega, kar posameznik počne. Pa tudi z doseganjem nečesa, kar posamezniku nekaj pomeni in ji/mu tako nudi osebno zadovoljstvo in izpolnitev.

 

 

Bizarnost "terapije" socialnih omrežij

 

A dejstvo je danes tudi to, da se različni ljudje s krizo spopadajo na različne načine. Eden najbolj bizarnih, ampak morda pa res kratkoročno najbolj učinkovitih načinov spopadanja z občutkom malodušja in nezadovoljstva, je - verjeli ali ne - naložitev aplikacije za ohranjanje dobrega počutja ali terapevta v okviru sporočilnega sistema Facebook Messenger. Woebot je namreč lahko vaš novi navidezni terapevt, ki odgovarja na vprašanja, svetuje in govori z vsako osebo, ki z njim vzpostavi stik - celoten sistem pa je osnovan na osnovi umetne inteligence. Še več, Woebot ima tedensko z uporabniki že več kot dva milijona pogovorov. Seveda se prva dva tedna storitve nudi brezplačno, potem pa se pogovori začnejo zaračunavati.

 

Woebot je tako virtualna storitev, ki je uporabnikom na voljo 24 ur na dan, kjerkoli, dostopen pa je preko vašega računalnika kot tudi pametnega telefona. Testi so tako že potrdili, da Woebot uspešno pomaga pri zdravljenju motenj razpoloženja, zmanjševanju simptomov depresije in tesnobe, uporabniki pa tudi poročajo, da res čutijo, da terapevt sočustvuje z njimi (vir). Seveda pa se istočasno že kar lep čas pojavljajo zaskrbljeni glasovi psihoterapevtov iz Amerike, ki opozarjajo na preobremenjenost miselnih in nevroloških procesov zaradi tehnoloških inovacij. Nekateri gredo pri tem še dlje in že omenjajo pojem odvisnost od pametnih telefonov. Nancy Collier, ki jo citira New York Times, trdi:

 

"Večina ljudi preveri svoj pametni telefon 150-krat na dan ali vsakih 6 minut. Mladi odrasli pošljejo povprečno 110 sporočil na dan. 46% uporabnikov pametnih telefonov meni, da brez telefona ne bi moglo živeti."

 

Kakorkoli že, dejstvo je, da so ekonomska kriza in posledice le-te malo večji problem strukturne in politične narave, ki se ga celostno gledano, žal, ne bo dalo odpraviti z nalaganjem aplikacij na vaše pametne telefone za kratkoročno izboljšanje počutja. Pa ne glede na to, kateri starostni in statusni skupini pripadate. Ampak saj veste, kako je: vsaka generacija raste ob svojih lastnih sloganih, načelih in vrednotah. Moja generacija je rasla tako rekoč samo ob enem, ki še danes velja:

 

"Na svetu ni miru, je le mirovni proces. Ni zdravila za bolezen, le zdravniški recept. Najslabše kar lahko nekomu daš, je nasvet. Bojim se dobrih ljudi. Bojim se dobrih ljudi."

 

(Miha Blažič, N’Toko, Dobrodelni Koncert Ob Koncu Sveta, 2005)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Gromske strele med 11. in 17. julijem 2018
7
17.07.2018 23:59
Za pretekli teden je bila značilna koncentracija pomembnih, celo prelomnih dogodkov. V sredo, 11. julija 2018 je ameriški ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
5
17.07.2018 00:36
Naprošam proizvajalce pijač, če lahko v prehodnem obdobju, dokler se trajno ne razreši problem otroške kardiologije in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
4
16.07.2018 01:11
Nemčija je občutljiva do svoje črne preteklosti, vendar mora razumeti tudi občutljivost drugih držav, ko je v Evropo povabila ... Več.
Piše: Keith Miles
Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija
0
15.07.2018 08:45
Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
22
13.07.2018 23:00
Kocka je padla. Vlada Mira Cerarja v odstopu je kljub drugačnim napovedim in pomislekom v petek, 13. julija vložila tožbo proti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
6
13.07.2018 14:15
Zdi se, da je čas, ki je pred nami, prej čas neprestanih improvizacij pri urejanju skupnega evropskega življenja, kot pa čas ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
3
12.07.2018 16:30
Pogovori z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem so bili odločilni.7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je naBrioneodšla ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
7
11.07.2018 21:40
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) poziva politiko, naj jim omogoči porabo 35 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki jih še ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
7
10.07.2018 23:00
Še ta teden bo znano, ali bo Janša odklonil ponujeno mandatarstvo. Po vsej verjetnosti ga bo. Prihodnji teden pa se bo bržkone ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
21
09.07.2018 21:30
Je Aleš Šabeder nadčlovek? Je bermensch, kot se je vprašala Milena Zupanič v svojem prispevku pred nekaj meseci? Ni. Ker nihče ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
12
08.07.2018 19:00
To je zgodba o okolju, kjer vlada politikanstvo namesto zrele politike, kjer uspevajo sfalirani igralci namesto ozaveščenih ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije
1
08.07.2018 11:00
Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
5
07.07.2018 00:28
Slovensko zdravstvo je ta trenutek kritični bolnik slovenske države. Začeli so mu odmirati ključni organi. Je na poti v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska otroška srčna kirurgija v spirali norosti
12
05.07.2018 00:40
Veleumi v Cerarjevi vladi, ki opravljajo tekoče posle, so 28. junija 2018 Državnemu zboru v obravnavo poslali dokument ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Esej o Evropi ali "nekaj krepkih" pred lastnim ogledalom
9
03.07.2018 23:54
Spomnite se časov, ko smo evropsko zastavico kot značko začeli nositi na zavihkih suknjičev. To so bili časi sredi osemdesetih ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo
3
01.07.2018 08:59
Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: Uvod
8
30.06.2018 18:00
Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija
18
28.06.2018 17:42
Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak
12
26.06.2018 23:54
S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. ... Več.
Piše: Kristjan Lapuh
Kako je klavrno končal džez v mestu, ki sovraži to kozmpolitsko, urbano in ameriško glasbeno zvrst
10
24.06.2018 19:27
Zaradi ideoloških predsodkov džeza pri nas nikoli nismo družbeno povsem sprejeli. Ker je ameriški, univerzalen, kozmopolitski in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 14.686
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.919
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 8.138
04/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.141
05/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.038
06/
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
Keith Miles
Ogledov: 1.500
07/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.584
08/
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.813
09/
Gromske strele med 11. in 17. julijem 2018
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.031
10/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.913