Komentar

"46% uporabnikov pametnih telefonov meni, da brez telefona ne bi moglo živeti"

Marca leta 2016 je izšel znanstveni članek na temo relacij med smislom življenja, čustvi in psihološkimi motnjami v prizmi preučevanja posledic ekonomske krize na ljudi v Grčiji. Pod vodstvom Anastassiosa Stalikasa, priznanega in uglednega profesorja psihologije na Univerzi za družbene in politične vede Panteion v Atenah in vodilne osebnosti na področju pozitivne psihologije v Grčiji, je nastala izredno relevantna raziskovalna študija, ki radikalno nasprotuje zmotnim prepričanjem o uživaškem in hedonističnem temperamentu južnjaških evropskih narodov in na površje vleče predvsem tiste skrite človeške reakcije in posledice eksistencialnih razmer, ki sta jih prinesla ekonomska kriza in leto 2008.

30.04.2018 22:05
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Woebot   pametni telefoni   počutje   odvisnost   Anastassios Stalikas   Grčija   kriza

Woebot je virtualna storitev, ki je uporabnikom na voljo 24 ur na dan, kjerkoli, dostopen pa je preko vašega računalnika kot tudi pametnega telefona.

Anastassios Stalikas s sodelavci namreč v svojem akademskem članku navaja, da je socialna in ekonomska kriza v Grčiji, ki je prinesla naraščanje nezaposlenosti, velike izgube v dohodkih, strmo večanje davkov in bistveno izgubo v zagotavljanju socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih storitev povzročila strahotne posledice tudi v ljudeh in njihovih družbenih vezeh, kar konec koncev potrjuje tudi najnižje rangiranje Grkov (Eurofound, 2013) na lestvici po občutku zadovoljstva med vsemi narodi in (takrat) 27. članicami Evropske unije. Še več, Stalikas s sodelavci omenja, da so najvišja stopnja brezposelnosti med državami EU, več kot 50% delež nezaposlenosti mladih in podvajanje ljudi, ki živijo brez vsakršnega priliva rednih dohodkov povzročili prav naraščanje psiholoških težav, motenj in bolezni kot izrazito vidnih in opaznih posledic ekonomske krize.

 

Grški profesor pri tem pojasnjuje, da je ekonomska kriza od leta 2008 dalje postopoma, a vztrajno vplivala ne samo na življenje ljudi, njihovo samopodobo ter izgubo smisla ter življenjskega zadovoljstva, ampak je vse to tudi izrazito negativno vplivalo tako na psihološko odpornost posameznikov kot tudi na doživljanje subjektivnega občutka sreče. Izguba ekonomske varnosti in predvidljivosti - tako za zaposlene kot nezaposlene - na življenje ljudi vpliva predvsem z izgubo samozavesti. Ostre besede je Stalikas zapisal tudi na račun fleksibilizacije delovne sile in spreminjanja delavnih navad zaposlenih, saj kriza tudi zanje prinaša bistvene spremembe: delavni pogoji in pravice se slabšajo, delovne ure se podaljšujejo, urniki se polnijo, zahteve delodajalcev se povečujejo, kar vse skupaj posledično vodi do več stresa, anksioznosti in rasti možnosti za pregorelost delavca oziroma zaposlenega.

 

Prav tako so Stalikas in sodelavci v svoji študiji, ki je zaobjela 4.597 odraslih ljudi v Grčiji, starih med 18 in 83 let ter je večinsko gledano vsebovala predvsem zaposlene (78.9%), zaznali razlike med spoloma: ženske so bile bolj dovzetne za občutenje negativnih posledic krize in so pogosteje izražale simptome depresivnih občutij, anksioznosti in stresa v primerjavi z moškimi.

 

Za konec še omenimo, da je članek oziroma zgoraj omenjena študija zgolj del longitudinalne študije, ki poteka že od leta 2008 in vse skupaj obsega 11.000 sodelujočih. Rezultati, predstavljeni zgoraj, so plod (pod)raziskave, ki se je izvajala z zbiranjem podatkov med leti 2010 in 2014.

 

 

Kriza in iskanje smisla

 

Seveda pa Stalikas in sodelavci ne odkrivajo kaj relevantno novega. Že leta nazaj so ljudje, ki so se ukvarjali s psihologijo otrok in mladostnikov, povezovali ekonomsko krizo s težavami osnovne družbene celice - družine. Konflikti, verbalno in psihološko nasilje, selitve in socialna nestabilnost so dejavniki, ki povzročajo stres in novo realnost družinam z bistvenimi eksistencialnimi posledicami. Otroci, ki živijo v slabših in težavnejših razmerah, namreč dokazano kažejo slabši fizičen, kognitiven in družben razvoj ter udejstvovanje, pestijo jih težave v šoli in v odnosih med vrstniki kot tudi vedenjske, psihološke in čustvene motnje.

 

Vendar otroci in mladostniki očitno niso edini problem tega sistemskega neravnovesja. Smisel, iskanja smisla v življenju in občutek o smiselnosti tega, kar posameznik počne, je pravzaprav zelo specifična človeška značilnost, ki ima evolucijski pomen in težo. Stalikas navaja, da je občutenje življenjskega smisla pravzaprav povezano z dolgoročnimi cilji, motivacijo, predanostjo in strastjo do tega, kar posameznik počne. Pa tudi z doseganjem nečesa, kar posamezniku nekaj pomeni in ji/mu tako nudi osebno zadovoljstvo in izpolnitev.

 

 

Bizarnost "terapije" socialnih omrežij

 

A dejstvo je danes tudi to, da se različni ljudje s krizo spopadajo na različne načine. Eden najbolj bizarnih, ampak morda pa res kratkoročno najbolj učinkovitih načinov spopadanja z občutkom malodušja in nezadovoljstva, je - verjeli ali ne - naložitev aplikacije za ohranjanje dobrega počutja ali terapevta v okviru sporočilnega sistema Facebook Messenger. Woebot je namreč lahko vaš novi navidezni terapevt, ki odgovarja na vprašanja, svetuje in govori z vsako osebo, ki z njim vzpostavi stik - celoten sistem pa je osnovan na osnovi umetne inteligence. Še več, Woebot ima tedensko z uporabniki že več kot dva milijona pogovorov. Seveda se prva dva tedna storitve nudi brezplačno, potem pa se pogovori začnejo zaračunavati.

 

Woebot je tako virtualna storitev, ki je uporabnikom na voljo 24 ur na dan, kjerkoli, dostopen pa je preko vašega računalnika kot tudi pametnega telefona. Testi so tako že potrdili, da Woebot uspešno pomaga pri zdravljenju motenj razpoloženja, zmanjševanju simptomov depresije in tesnobe, uporabniki pa tudi poročajo, da res čutijo, da terapevt sočustvuje z njimi (vir). Seveda pa se istočasno že kar lep čas pojavljajo zaskrbljeni glasovi psihoterapevtov iz Amerike, ki opozarjajo na preobremenjenost miselnih in nevroloških procesov zaradi tehnoloških inovacij. Nekateri gredo pri tem še dlje in že omenjajo pojem odvisnost od pametnih telefonov. Nancy Collier, ki jo citira New York Times, trdi:

 

"Večina ljudi preveri svoj pametni telefon 150-krat na dan ali vsakih 6 minut. Mladi odrasli pošljejo povprečno 110 sporočil na dan. 46% uporabnikov pametnih telefonov meni, da brez telefona ne bi moglo živeti."

 

Kakorkoli že, dejstvo je, da so ekonomska kriza in posledice le-te malo večji problem strukturne in politične narave, ki se ga celostno gledano, žal, ne bo dalo odpraviti z nalaganjem aplikacij na vaše pametne telefone za kratkoročno izboljšanje počutja. Pa ne glede na to, kateri starostni in statusni skupini pripadate. Ampak saj veste, kako je: vsaka generacija raste ob svojih lastnih sloganih, načelih in vrednotah. Moja generacija je rasla tako rekoč samo ob enem, ki še danes velja:

 

"Na svetu ni miru, je le mirovni proces. Ni zdravila za bolezen, le zdravniški recept. Najslabše kar lahko nekomu daš, je nasvet. Bojim se dobrih ljudi. Bojim se dobrih ljudi."

 

(Miha Blažič, N’Toko, Dobrodelni Koncert Ob Koncu Sveta, 2005)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
6
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
9
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
50 let od likvidacije praške pomladi, nekaj dni od likvidacije slovenske pomladi
11
21.08.2018 01:13
Slovenski kulturni boj, ki je dosegel svojevrsten pospešek po letošnjih junijskih volitvah, je znamenje zaostalosti in čudaštva. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.118
02/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.344
03/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.355
04/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.781
05/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.808
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.878
07/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 1.948
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.293
09/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.091
10/
Rudi, Medved iz Golobičevega brloga
Uredništvo
Ogledov: 3.601