Komentar

"46% uporabnikov pametnih telefonov meni, da brez telefona ne bi moglo živeti"

Marca leta 2016 je izšel znanstveni članek na temo relacij med smislom življenja, čustvi in psihološkimi motnjami v prizmi preučevanja posledic ekonomske krize na ljudi v Grčiji. Pod vodstvom Anastassiosa Stalikasa, priznanega in uglednega profesorja psihologije na Univerzi za družbene in politične vede Panteion v Atenah in vodilne osebnosti na področju pozitivne psihologije v Grčiji, je nastala izredno relevantna raziskovalna študija, ki radikalno nasprotuje zmotnim prepričanjem o uživaškem in hedonističnem temperamentu južnjaških evropskih narodov in na površje vleče predvsem tiste skrite človeške reakcije in posledice eksistencialnih razmer, ki sta jih prinesla ekonomska kriza in leto 2008.

30.04.2018 22:05
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Woebot   pametni telefoni   počutje   odvisnost   Anastassios Stalikas   Grčija   kriza

Woebot je virtualna storitev, ki je uporabnikom na voljo 24 ur na dan, kjerkoli, dostopen pa je preko vašega računalnika kot tudi pametnega telefona.

Anastassios Stalikas s sodelavci namreč v svojem akademskem članku navaja, da je socialna in ekonomska kriza v Grčiji, ki je prinesla naraščanje nezaposlenosti, velike izgube v dohodkih, strmo večanje davkov in bistveno izgubo v zagotavljanju socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih storitev povzročila strahotne posledice tudi v ljudeh in njihovih družbenih vezeh, kar konec koncev potrjuje tudi najnižje rangiranje Grkov (Eurofound, 2013) na lestvici po občutku zadovoljstva med vsemi narodi in (takrat) 27. članicami Evropske unije. Še več, Stalikas s sodelavci omenja, da so najvišja stopnja brezposelnosti med državami EU, več kot 50% delež nezaposlenosti mladih in podvajanje ljudi, ki živijo brez vsakršnega priliva rednih dohodkov povzročili prav naraščanje psiholoških težav, motenj in bolezni kot izrazito vidnih in opaznih posledic ekonomske krize.

 

Grški profesor pri tem pojasnjuje, da je ekonomska kriza od leta 2008 dalje postopoma, a vztrajno vplivala ne samo na življenje ljudi, njihovo samopodobo ter izgubo smisla ter življenjskega zadovoljstva, ampak je vse to tudi izrazito negativno vplivalo tako na psihološko odpornost posameznikov kot tudi na doživljanje subjektivnega občutka sreče. Izguba ekonomske varnosti in predvidljivosti - tako za zaposlene kot nezaposlene - na življenje ljudi vpliva predvsem z izgubo samozavesti. Ostre besede je Stalikas zapisal tudi na račun fleksibilizacije delovne sile in spreminjanja delavnih navad zaposlenih, saj kriza tudi zanje prinaša bistvene spremembe: delavni pogoji in pravice se slabšajo, delovne ure se podaljšujejo, urniki se polnijo, zahteve delodajalcev se povečujejo, kar vse skupaj posledično vodi do več stresa, anksioznosti in rasti možnosti za pregorelost delavca oziroma zaposlenega.

 

Prav tako so Stalikas in sodelavci v svoji študiji, ki je zaobjela 4.597 odraslih ljudi v Grčiji, starih med 18 in 83 let ter je večinsko gledano vsebovala predvsem zaposlene (78.9%), zaznali razlike med spoloma: ženske so bile bolj dovzetne za občutenje negativnih posledic krize in so pogosteje izražale simptome depresivnih občutij, anksioznosti in stresa v primerjavi z moškimi.

 

Za konec še omenimo, da je članek oziroma zgoraj omenjena študija zgolj del longitudinalne študije, ki poteka že od leta 2008 in vse skupaj obsega 11.000 sodelujočih. Rezultati, predstavljeni zgoraj, so plod (pod)raziskave, ki se je izvajala z zbiranjem podatkov med leti 2010 in 2014.

 

 

Kriza in iskanje smisla

 

Seveda pa Stalikas in sodelavci ne odkrivajo kaj relevantno novega. Že leta nazaj so ljudje, ki so se ukvarjali s psihologijo otrok in mladostnikov, povezovali ekonomsko krizo s težavami osnovne družbene celice - družine. Konflikti, verbalno in psihološko nasilje, selitve in socialna nestabilnost so dejavniki, ki povzročajo stres in novo realnost družinam z bistvenimi eksistencialnimi posledicami. Otroci, ki živijo v slabših in težavnejših razmerah, namreč dokazano kažejo slabši fizičen, kognitiven in družben razvoj ter udejstvovanje, pestijo jih težave v šoli in v odnosih med vrstniki kot tudi vedenjske, psihološke in čustvene motnje.

 

Vendar otroci in mladostniki očitno niso edini problem tega sistemskega neravnovesja. Smisel, iskanja smisla v življenju in občutek o smiselnosti tega, kar posameznik počne, je pravzaprav zelo specifična človeška značilnost, ki ima evolucijski pomen in težo. Stalikas navaja, da je občutenje življenjskega smisla pravzaprav povezano z dolgoročnimi cilji, motivacijo, predanostjo in strastjo do tega, kar posameznik počne. Pa tudi z doseganjem nečesa, kar posamezniku nekaj pomeni in ji/mu tako nudi osebno zadovoljstvo in izpolnitev.

 

 

Bizarnost "terapije" socialnih omrežij

 

A dejstvo je danes tudi to, da se različni ljudje s krizo spopadajo na različne načine. Eden najbolj bizarnih, ampak morda pa res kratkoročno najbolj učinkovitih načinov spopadanja z občutkom malodušja in nezadovoljstva, je - verjeli ali ne - naložitev aplikacije za ohranjanje dobrega počutja ali terapevta v okviru sporočilnega sistema Facebook Messenger. Woebot je namreč lahko vaš novi navidezni terapevt, ki odgovarja na vprašanja, svetuje in govori z vsako osebo, ki z njim vzpostavi stik - celoten sistem pa je osnovan na osnovi umetne inteligence. Še več, Woebot ima tedensko z uporabniki že več kot dva milijona pogovorov. Seveda se prva dva tedna storitve nudi brezplačno, potem pa se pogovori začnejo zaračunavati.

 

Woebot je tako virtualna storitev, ki je uporabnikom na voljo 24 ur na dan, kjerkoli, dostopen pa je preko vašega računalnika kot tudi pametnega telefona. Testi so tako že potrdili, da Woebot uspešno pomaga pri zdravljenju motenj razpoloženja, zmanjševanju simptomov depresije in tesnobe, uporabniki pa tudi poročajo, da res čutijo, da terapevt sočustvuje z njimi (vir). Seveda pa se istočasno že kar lep čas pojavljajo zaskrbljeni glasovi psihoterapevtov iz Amerike, ki opozarjajo na preobremenjenost miselnih in nevroloških procesov zaradi tehnoloških inovacij. Nekateri gredo pri tem še dlje in že omenjajo pojem odvisnost od pametnih telefonov. Nancy Collier, ki jo citira New York Times, trdi:

 

"Večina ljudi preveri svoj pametni telefon 150-krat na dan ali vsakih 6 minut. Mladi odrasli pošljejo povprečno 110 sporočil na dan. 46% uporabnikov pametnih telefonov meni, da brez telefona ne bi moglo živeti."

 

Kakorkoli že, dejstvo je, da so ekonomska kriza in posledice le-te malo večji problem strukturne in politične narave, ki se ga celostno gledano, žal, ne bo dalo odpraviti z nalaganjem aplikacij na vaše pametne telefone za kratkoročno izboljšanje počutja. Pa ne glede na to, kateri starostni in statusni skupini pripadate. Ampak saj veste, kako je: vsaka generacija raste ob svojih lastnih sloganih, načelih in vrednotah. Moja generacija je rasla tako rekoč samo ob enem, ki še danes velja:

 

"Na svetu ni miru, je le mirovni proces. Ni zdravila za bolezen, le zdravniški recept. Najslabše kar lahko nekomu daš, je nasvet. Bojim se dobrih ljudi. Bojim se dobrih ljudi."

 

(Miha Blažič, N’Toko, Dobrodelni Koncert Ob Koncu Sveta, 2005)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
5
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
21
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
18
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
18
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
17
09.10.2020 00:00
Navdušeno navijanje za Rogliča in Pogačarja v drugi polovici septembra je krivuljo okužb z novim koronavirusom že pred desetimi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kratek esej o plačah: Je nagrajevanje v Sloveniji pošteno in pravično?
3
07.10.2020 21:59
Ena najbolj pogostih debat bo vedno o poštenem in pravičnem nagrajevanju in obdavčevanju dohodkov. Pri tem si seveda poštenost ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dnevnik iz karantene: Prvo neposredno bitko s koronavirusom smo dobili, a vojna bo še prekleto dolga.
4
06.10.2020 21:44
Dan po koncu karantene je oblačen, a za nas sije sonce. Stran od množic se sprehodimo po mestu in uživamo na svobodi. Čakamo na ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Bi Trumpova zmaga na novembrskih volitvah res prinesla konec sveta, kot ga poznamo?
7
04.10.2020 23:00
Komentar smo prejeli nekaj ur pred uradnim sporočilom iz Bele hiše, da je bil predsednik Donald Trump pozitiven na testu za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismeni, polpismeni in nepismeni: Če ne bomo brali, nas bo pač pobralo
8
04.10.2020 11:00
Po bralni pismenosti odraslih se Slovenci spotikamo na dnu lestvice razvitih držav, ki so članice združenja OECD. Najbolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Modernistična svetloba Mileta Koruna: Večno vračanje k tistemu, česar še nikoli ni bilo
2
03.10.2020 21:55
Po petintridesetih letih imam namen komentirati umetniško gesto Mileta Koruna v predstavi Šest oseb išče avtorja . Poleg tega pa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ali je obstoječi medgeneracijski sistem financiranja pokojnin vzdržen - in pravičen?
11
01.10.2020 22:00
Predlog dvigovanja upokojitvene starosti na 67 let ali še kako leto več doživlja veliko nasprotovanj. Razumljivo, da nekdo, ki ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tovariši, priznajte si: Kordiševa Levica je res "shithole", usrana luknja slovenske parlamentarne demokracije!
11
30.09.2020 21:43
Spodobnost je vzel hudič. Podobno kot politični tednik Mladina v vlogi glavnega medijskega propagandista stranke Levica čedalje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
75 let OZN: Stara gospa s finančnimi problemi, ki je nihče več ne jemlje prav resno
5
28.09.2020 20:03
Tri četrt stoletja je vsekakor dovolj dolgo obdobje za oceno uspešnosti te največje svetovne organizacije, njenih dobrih plati ... Več.
Piše: Božo Cerar
Deset provokativnih vprašanj za zagovornike informativnih oddaj javne RTV Slovenija
13
27.09.2020 20:50
Levi intelektualci nas svarijo o nevarnosti, ki preti javni radioteleviziji. Ogroža jo Janševa vlada, ki RTV želi orbanizirati, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Svoboda? To je tisto, kar fizično boli, ko je ni
3
27.09.2020 07:00
Zdaj že lahko brez zadržka zapišem, da je človeška vrsta prišla do trenutka velikega obrata, ki je odločilen za našo zahodno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.730
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.554
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.185
04/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.926
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.619
06/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.138
07/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.628
08/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.731
09/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.586
10/
Uredniški komentar: Drugi val je udaril med nas, čaka nas dolga in težka zima!?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.455