Razkrivamo

Primer Brumen: ko sodišče vloži obtožnico namesto tožilstva

Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo Boštjana Brumna iz Jakobskega Dola, zoper katerega je v kazenski zadevi na okrožnem sodišču v Mariboru namesto pristojnega tožilstva obtožnico vložilo kar sodišče samo. Zaradi kršitev temeljnih človekovih, ustavnih in procesnih pravic je Brumen lani na ustavno sodišče vložil pritožbo, ki pa je bila pred nekaj dnei zavržena. Vendar sta ustavna sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič glasovala proti in vsak v svoje ločenem odklonilnem mnenju navedla nekaj utemeljenih pomislekov nad to neverjetno potezo mariborskega sodišča, ki je prekršilo staro modrost, da brez tožnika ni sodnika.

25.04.2018 19:49
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   ustavno sodiče   Boštjan Brumen   Marko Šorli   Klemen Jaklič   twitter   Lawrence Tribe   tožilstvo

Foto: Andrej Petelinšek / Večer

Zdi pa se, da je sodišče v Mariboru po domače odločilo, da malce "pomaga" tožilstvu in tako "pokrije" njegovo malomarno delo, zato je kar samo začelo kazenski postopek proti Brumnu.

Primer bržkone ne bi dobil omembe vredne javne oziroma medijske pozornosti, če ga pred dvema dnevoma na twitterju ne bi eksplicitno izpostavil ustavni sodnik Klemen Jaklič (vir). Gre sicer za zadevo, ki bo epilog bržkone dobila na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, poenostavljeno pa imamo opravka s situacijo, ko zoper stranko v kazenskem postopku obtožnice ni vložila država oziroma pristojno državno tožilstvo, marveč kar sodišče samo. Nekateri bi temu rekli sojenje brez obtožnega akta, drugi pa kršitev prastare maksime, češ da "ni sodnika brez tožnika", oboje pa v laičnem jeziku pomeni, da v kolikor zoper nekoga ni nobene obtožbe, potem tudi sodnika ne potrebujemo.

 

V primeru Boštjana Brumna gre za to, da je sodišče kazenski postopek zoper njega kot obdolženega storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic začelo kar na podlagi lastne iniciative oziroma brez ustreznega obtožnega akta. Ne glede na to, da je večina (7) ustavnih sodnikov Brumnovo pritožbo zavrgla, pa sta Jaklič in njegov kolega ustavni sodnik Marko Šorli v ločenih odklonilnih mnenjih opozorila, da gre v tem primeru za nedopustno ravnanje sodišča. Klemen Jaklič bo bržkone ponovno deležen očitkov nekaterih svojih kolegov na Beethovnovi, češ da po nepotrebnem problematizira delovanje ustavnega sodišča, vendar gre v resnici za nekaj drugega, kar gre določenim ustavnim sodnicam in sodnikom očitno izredno na živce: za docela transparentno in javno delovanje sodnika, ki pomeni tudi redno objavljanje ločenih mnenj, pri čemer Jaklič to običajno počne tudi na socialnem omrežju twitter.

 

 

 

Doslej namreč pri nas še noben ustavni sodnik ni javno objavljal razsodb sodišča, ki so seveda brez izjeme dostopne na spletni strani ustavnega sodišča (vir), s čemer je formalno zadoščeno načelu javnega in trasparentnega delovanja najvišje sodne instance pri nas. Toda v resnici vemo, kako je s tem. Spletno stran ustavnega sodišča obišče zelo malo ljudi, od laične javnosti in medijev takorekoč peščica, zato objave na spetni strani www.us-rs.si nimajo nobenega neposrednega javnega odmeva.

 

Nekaj povsem drugega je, če se povezave do zanimivejših odločb (in ločenih mnenj) objavljajo na Facebooku in twitterju; v tem primeru dosežejo na tisoče in tisoče ljudi, med katerimi prevladujejo sicer laiki, vendar bi bilo podcenjujoče trditi, da niso dovolj inteligentni, da ne bi mogli razumeti razumljivo in logično napisanih ločenih mnenj. Nenazadnje se tudi ameriški vrhovni sodniki in harvardski profesorji prava vedno pogosteje poslužujejo socialnih omrežij za "promocijo" in popularizacijo svojih odločitev ali idej. Trenutno najbolj izpostavljen med vrhunskimi ameriškimi pravniki na twitterju je denimo Lawrence Tribe (vir), ki na ta način promovira tudi svojo novo knjigo To End a Presidency, v celoti posvečeno ustavni obtožbi (impeachmentu) zoper Donalda Trumpa, čemur je profesor Tribe namenil zadnje leto in pol svojega dela.

 

Skratka, poskusi tradicionalistov, da bi pri nas kastrirali koncept transparentnega, javnega in odkritega dela tudi takrat, ko gre za domnevno "posvečeno delo ustavnega sodišča", so na nek način patetični in v naprej obsojeni na propad. Leta 2018 se enostavno ne da več s srednjeveškimi metodami prikrivati neprijetnih odločitev oziroma preprečiti ustavnim sodnikom, ki želijo javno deliti vse svoje odločitve in mnenja, da to tudi počnejo.

 

Kdor pošteno deluje, nima ničesar za skrivati.

 

 

Boštjan Brumen je dekan fakultete za turizem v Brežicah. (Foto: Dolenjski list)

 

 

Če se vrnemo k primeru Brumen, ki ga je z enim samim tvitom javno eksponiral ustavni sodnik Klemen Jaklič, potem naj v opombo navedemo, da niti v tem članku niti pri presoji na ustavnem sodišču ni šlo za vprašanje glede njegove odgovornosti (krivde), temveč zgolj in izključno za vprašanje, ali so mu bile na sodnem postopku v Mariboru kršene procesne pravice.

 

Kot vse kaže, so mu namreč bile, začenjši s kršitvijo temeljne človekove, ustavne in konvencijske pravice do poštenega sojenja. Torej so mu kot obdolžencu odrekli staro načelo, da brez tožnika ni sodnika, kar je ena od bistvenih sestavin pravice do poštenega sojenja. Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je namreč v tej zadevi sprva vložilo zahtevo za preiskavo, vendar je sklep o preiskavi sodišče po uradni dolžnosti nato razveljavilo in tožilstvu naložilo, da svojo zahtevo za preiskavo popravi, česar pa tožilstvo ni storilo, temveč je namesto tega zoper Brumna vložilo neposredno obtožnico, zoper katero se je slednji pritožil.

 

Sodišče je temu ugodilo, obtožnico vrnilo tožilstvu, da v roku treh dni zahteva opravo preiskave, česar pa tožilstvo ni naredilo, temveč je svojo zahtevo za opravo preiskave umaknilo, nakar je preiskovalni sodnik izdal sklep o zavrženju zahteve za preiskavo. Ko je ta sklep postal pravnomočen, zoper Boštjana Brumna formalno pred sodiščem ni bilo niti obtožnice niti zahteve za opravo preiskave. Zoper njega torej ni bilo tožnika.

 

Primer bi se moral tu zaključiti (o razlogih za več kot očitno malomarno delo tožilstva na tem mestu ne bomo ugibali), pa se ni. Po skoraj enem letu "mirovanja", je mariborsko sodišče kazenski postopek začelo kar samo. Brez tožnika. Ustavni sodnik Šorli je v svojem ločenem odklonilnem mnenju opozoril na ta fenomen: "Sodišče je torej na lastno iniciativo (ker niti vrnjene neposredne obtožnice niti s strani tožilstva umaknjene zahteve za preiskavo sploh ni več imelo) kar samo začelo kazenski postopek in o neobstoječi neposredni obtožnici ..."

 

Načelo "brez tožnika ni sodnika" velja za eno najbolj temeljnih človekovih pravic in je sestavni del pravice do poštenega sojenja, ki ga je pravzaprav kodificirala že znamenita angleška Magna Carta Libertatum (vir) leta 1215. Kaj se dogaja s slovenskim sodstvom, da 803 leta kasneje spregleda tako očitno napako in v maniri stalinističnega sodstva prevzame vlogo tožnika (otomanski rek na Balkanu pravi, da "kadija tuži, kadija sudi"), v tem primeru še ni povsem jasno. Zdi pa se, da je sodišče po domače odločilo, da malce "pomaga" tožilstvu in tako "pokrije" njegovo malomarno delo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 2.829
02/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.616
03/
Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!
Milan Krek
Ogledov: 1.408
04/
Patološko laganje: kako živeti z lažnivcem?
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 1.283
05/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.121
06/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 943
07/
Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi
Iztok Mirošič
Ogledov: 848
08/
Pahor in Mattarella se priklanjata pred spomenikom v Bazovici, toda bazoviški antifašisti so v Italiji uradno še vedno teroristi
Marko Bidovec
Ogledov: 837
09/
"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"
Dragan Živadinov
Ogledov: 524
10/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 985