Komentar

Realnost predvolilnih obljub: nekaj mitov in legend

Prvi predvolilni nastopi kažejo, da bodo na ekonomskem področju igrale pomembno vlogo predvsem tri teme: javni dolg, demografska gibanja in obdavčitev plač. Po mnenju prvakov strank gre za kritična področja naše ekonomije, kjer dosedanje ukrepanje izvršilne oblasti ni bilo ustrezno. Predvsem pa obljubljajo ukrepe oz. poteze, s katerimi bodo ta področja uredili in jih naredili znosnejše. Seveda so vse tri naštete teme pomembne, vseeno pa stanje ni niti slučajno tako kritično, kot se izpostavlja, prav tako pa realno tudi ne moremo pričakovati kakih korenitih potez, ki bi razmere pomembno spremenile.

01.05.2018 20:27
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   politiki   volitve   ekonomija   gospodarska rast   demografska gibanja   zadolževanje

Foto: Televizija Slovenija

Če pogledamo neto stanje zadolžitve, je Slovenija dejansko med najmanj zadolženimi državami v Evropi.

Najprej javni dolg. Seveda ni dvoma, da se je ta v letih krize močno povečal, od 22 na največ 82 % bruto domačega proizvoda. Tudi drži, da smo lani za financiranje tega dolga odšteli skoraj milijardo evrov. Vseeno pa stanje primerjalno z drugimi državami ni kritično; če ga pogledamo podrobneje, je celo precej bolj ugodno - predvsem pa se bodo razmere v naslednjih letih pričakovano precej izboljšale. In to ni odvisno od kakšnih posebnih potez takšne ali drugačne bodoče vlade.

 

Trenutni javni dolg države znaša 31,9 milijarde evrov ali 73,6 % BDP kar je približno deset odstotnih točk nižje kot evropsko povprečje. Nižje na primer tudi od Avstrije, kjer dolg še vedno vztraja nad 80 % BDP, pa jo razumemo kot gospodarsko uspešno državo brez velikih težav. Preračunano na prebivalca je našega dolga dobrih 15 tisoč evrov, Avstrijci se soočajo s kar 34 tisoč evrov obremenitve na povprečnega državljana. Predvsem pa se ob tem se praviloma zanemarja še druga, premoženjska stran bilance države.

 

Kot vemo, imamo v Sloveniji (še vedno) tudi veliko državnega premoženja, kar za večino držav ni značilno. Čeprav zaradi tega pogosto dobivamo kritike, gre vseeno za premoženje, ki ga država lahko unovči za poplačilo svojih obveznosti, ali pa ji prinaša donose za plačevanje obresti na dolg. Če torej pogledamo neto stanje zadolžitve (dolg minus finančno premoženje), je Slovenija dejansko med najmanj zadolženimi državami v Evropi. To je izjemno pomemben podatek, ki pa ga praviloma nikoli ne slišimo, verjamem, da večina tega niti ne pozna.

 

Tudi obremenitve z dolgom (obresti) bodo v naslednjih letih upadale. Ne glede na sicer pričakovano rast obrestnih mer smo se v zadnjih letih zadolževali po dokaj nizkih obrestnih merah, obveznice, izdane z višjo obrestno mero, pa bodo počasi zapadale. Zaradi tega lahko s precejšnjo gotovostjo izračunamo, da bodo obresti čez pet let celo za 200 ali 300 milijonov evrov letno nižje, kot so danes, glede na BDP pa relativno še manj obremenjujoče. Na drugi strani pa imamo omenjeno finančno premoženje (vsaj 15 milijard evrov), ki lahko z umnim upravljanjem v naslednjih letih prinaša donose tudi v višini celotnih letnih plačil obresti. Dejansko je popolnoma realno pričakovano, da z donosi iz državnega premoženja pokrivamo letne izdatke za obresti na javni dolg.

 

Ob tem pa se bo javni dolg verjetno že konec naslednjega leta približeval 60 % BDP, ne da bi za to kaj posebnega naredili. Objektivno namreč letos - pa tudi najmanj naslednje leto - pričakujemo ugodno gospodarsko rast (vsaj napovedi so takšne) in tudi če bo dolg ostal približno na enaki višini, bo relativno postopno upadal in po projekcijah je že leta 2020 lahko tudi pod 60 odstotki BDP. Pri tem ima svoj učinek tudi inflacija, saj je lani na primer nominalni BDP porastel kar za 7 % (2 odstotni točki več, kot je bila realna, 5 % rast), kar je dodatno znižalo relativno višino dolga.

 

In kaj glede višine javnega dolga lahko naredimo? Dolg države se lahko znižuje preko proračunskega presežka ali z odprodajo državnega premoženja. Vemo, da je bil lani proračun prvič pozitiven in perspektivno je ob dobri rasti mogoče računati na par sto milijonov evrov presežka. To bi v najboljšem primeru lahko znižalo dolg za 0,1 % BDP letno, kar seveda ne pomeni veliko. Drugo pa je odprodaja državnih podjetij, kjer bi z neko večjo aktivnostjo lahko zaslužili 2, mogoče celo 3 milijarde in dolg znižali za največ 5 % BDP. To je torej največ, za kolkor bi ga lahko znižali z neko aktivno politiko vlade, vendar pa bi bili zaradi preje omenjenih donosov verjetno na slabšem. Najbolj učinkovita pot zmanjševanja relativne teže javnega dolga je torej gospodarska rast (rast BDP) in samo ta je zaslužna, da bo delež dolga padel z 82 % (2015) na verjetnih 60 % (2020). Vse ostale odločitve večjega vpliva ne bodo imele.

 

Neugodna demografska gibanja so prav tako "zvezda stalnica" vseh razprav. Po mnenju in navedbah večine, doma in v tujini, naj bi bila ta gibanja v Sloveniji še posebej izrazita. Zanimivo ob tem je, da uradni statistični podatki (projekcije) Evropske unije sploh ne kažejo, da bi bilo staranje prebivalstva Slovenije bistveno bolj problematično, kot to velja za druge države. Po teh projekcijah bo delež starejših leta 2060 približno na povprečju EU, precej bolj naj bi se na primer poslabšal v nekaterih vzhodnih državah. Zato je težje razumeti, zakaj naj bi bil ravno v Sloveniji takšen problem z deležem BDP, ki ga bo potrebno namenjati za pokojnine in oskrbo starejših.

 

Lani smo npr. za pokojnine namenili 10,2 % BDP in tudi čez dvajset, trideset let naj bi bil ta delež nekje med 13 do 15 %, odvisno od dolgoročnih politik glede upokojevanja in višine pokojnin. Če pogledamo razmere v Avstriji, tam že danes dajejo za pokojnine 15 % BDP, v Italiji še več - pa ekonomija vseeno funkcionira. Tisto, kar nas na tem področju čaka, je pač preprosto podaljševanje upokojitvene starosti, kar pa je v veliki meri zajeto že v veljavni zakonodaji. Že po njej bo z leti potrebno doseči 65 let starosti ali vsaj 40 let delovne dobe, da se bo posameznik lahko upokojil in s tem bomo postopno tudi pri nas dosegli večjo zaposlenost starejših prebivalcev. Danes namreč najbolj odstopamo ravno pri zaposlenosti ljudi nad 60 letom starosti.

 

V Sloveniji je na primer zaposlenih le 18 % ljudi v starostnem razredu 60 do 64 let, povprečje za EU pa je 40 %, deset držav z največjo zaposlitvijo starejših presega celo 50 %. V "bazenu" starejših imamo torej v Sloveniji potencialno najmanj 100.000 zaposlenih in to je področje, kjer že z obstoječimi zakoni prihaja do sprememb. Kar nas torej čaka na tem področju, je dodatno podaljšanje upokojitvene starosti za kako leto ali dve v naslednjih desetih do dvajsetih letih ter spoštovanje te zakonodaje. Večjih "reformnih" ukrepov tu ne potrebujemo. Zahtevnejša naloga  čaka bolj gospodarstvo, ki se bo moralo prilagoditi tudi na zaposlovanje starejših ljudi, podobno kot to velja v razvitejših državah.

 

A ti procesi in prilagoditve bodo potekale deset, dvajset let, na kratki rok pa kakšnih večjih sprememb glede na navedene številke niso potrebne. Sam menim, da smo celo po nepotrebnem tako močno zarezali v višino pokojnin. V vseh diskusijah se praviloma spregleda, da izplačila pokojnin niso samo izdatek javnih financ, temveč na drugi strani tudi prispevajo k gospodarski rasti ter k proračunskim prilivom. To konec koncev potrjujejo tudi izkušnje drugih držav, ki za pokojnine namenjajo bistveno večji delež BDP, pa lahko obvladujejo javne finance. To je mogoče tisto, ker bi morali res narediti na kratek rok ter izboljšati položaj najbolj ranljivih skupin in upokojencev z najnižjimi prejemki. Gospodarske razmere to vsekakor omogočajo.

 

Prav tako pa se bodo skoraj vsi naši bodoči voditelji zavzemali za znižanje obdavčitve plač. Te naj bi bile v Sloveniji med najvišjimi, dušile gospodarsko aktivnost in z njimi naj bi zbirali denar za pogoltno državo. A podrobnejše primerjave glede obdavčevanja plač drugod pokažejo, da večina prejemkov v Sloveniji ni obdavčena nič več kot v Avstriji, Italiji ali na Hrvaškem. Praviloma pozabljamo, da se s prispevki in davki od plač prav tako plačuje zaposlene, le da za čas, ko niso ali ne bodo mogli delati. In da zmanjševanje obsega teh plačil, torej davščin na plače, pomeni tudi nižja izplačila starejšim, otrokom in nesposobnim za delo.

 

Odstopamo edino pri obremenitvi najvišjih plač, sicer zelo ozkega kroga ljudi, kjer bi bilo zaradi primerljivosti z okoljem smiselno davčno obremenitev nekoliko znižati. Ta izpad davčnih prihodkov bi na drugi strani brez zadržkov lahko nadomestili z večjo davčno obremenitvijo kapitala, kjer pa odstopamo navzdol. Kjer ima naše gospodarstvo bistveno bolj ugodne pogoje kot v drugih državah, a se s tem nikoli ne pohvali. Takšna sprememba bi bila zaradi primerljivosti torej smiselna, čeprav pa je zanimivo, da se na drugi strani vsi zavzemajo za manjše razlike med ljudmi in pretiranemu bogatenju. A ravno višje obdavčevanje največjih zaslužkov je najbolj optimalna pot za blaženje teh procesov razslojevanja.

 

Slišali bomo torej velike besede o kritičnih razmerah na navedenih področjih, o nesposobnosti dosedanjih vlad ter obljube, kako bodo novi oblastniki to znali razrešiti. A razmere so k sreči dokaj stabilne, ne potrebujejo nekih velikih rezov, ki tudi ne bi bili učinkoviti. Potrebno je samo nadaljevanje ter izboljševati nekatere dosedanje politike, in sicer:

 

* javni dolg bomo najbolje obvladali z gospodarsko rastjo; s kako večjo prodajo državnega premoženja ga lahko sicer dodatno znižamo za nekaj odstotkov BDP, kar pa glede na donose finančno sploh ne bi bilo smotrno,

 

* na demografskem področju nas čakajo predvsem aktivnosti pri večjem zaposlovanju starejših oseb, kar pa ni toliko predmet zakonodaje oz. je to še najlažje sprejeti - bolj zahtevno bo prilagajanje v gospodarstvu,

 

* pri obdavčitvah plač pa večji premiki niso smiselni, mogoče edino pri višjih plačah, a z vzporednim dvigom obdavčitve kapitala ter iz teh povečanih davkov poskrbeti za boljši položaj socialno najbolj ogroženih skupin (obljube, da bomo to naredili ob istočasnem znižanju davkov, so nerealne).

 

 

Namesto s temi temami bi se politiki v predvolilnih soočenjih morali začeti ukvarjati z dejansko smiselnimi temami, to pa je, kako prestrukturirati gospodarstvo, spodbuditi tehnološki preboj in s katerimi prilagoditvami sistema dosegati vzdržno in stabilno visoko gospodarsko rast ter zagotavljati primerno razdelitev ustvarjenega dohodka.

 

Samo visoka, stabilna in vzdržna gospodarska rast namreč lahko zagotavlja dohitevanje najbolj razvitih držav EU glede blaginje, hkrati pa moramo zagotoviti, da bodo te rasti blaginje v podobni meri deležni vsi prebivalci te države. Le slednje zagotavlja družbeno kohezijo in ustvarja pogoje za socialno mobilnost in prihodnjo rast produktivnosti in blaginje. In tukaj se morajo politiki vprašati, kako lahko k temu pripomorejo, in začeti tekmovati s predlogi ukrepov, ki bi k temu lahko najbolj učinkovito pripomogli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
3
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
32
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 3,071
02/
Na Delu strah in tesnoba: Spet bodo masovno odpuščali, govori se celo o 100 preveč zaposlenih!
Uredništvo
Ogledov: 2,712
03/
Psihološki profil Josipa Broza Tita so poznavalci opredelili kot tip grandioznega, celo patološkega narcisa
Uredništvo
Ogledov: 2,241
04/
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,966
05/
Klinični center pred novo afero: Ali bodo predsedniku Združenja kardiologov Slovenije Zlatku Frasu pred nosom izmaknili Kardiološko kliniko?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,530
06/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,944
07/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,403
08/
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,089
09/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,096
10/
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
Božo Cerar
Ogledov: 1,036