Komentar

Opešana demokracija: 27. april in konec demokratičnega stoletja

V teh dneh naj bi praznovali ustanovitev Osvobodilne fronte, čeprav ni bila osvobodilna, ampak vsaj do Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo - torej od 27. aprila (1) do 22. junija 1941 - Protiimperialistična fronta, torej del evropskega komunističnega (socialističnega) gibanja, ki je veselo paktiralo s Hitlerjem. 

26.04.2018 22:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   27. april   Protimperialistična fronta   Slovenija   Rusija   Sovjetska zveza   avtokracija   Foreign Affairs   Kitajska   Indija

Večina Slovencev bo letos po zaslugi Antiimperialistične fronte in jugoslovanske prvomajske tradicije imela pet ali celo šest dni počitnic.

Protiimperialistična fronta je bila povezana z Društvom prijateljev Sovjetske zveze, države, ki je med vojno in po njej rabila kot nedotakljiv slovenski in jugoslovanski zgled. Obvezno jugoslovansko-sovjetsko prijateljstvo je trajalo do konca Jugoslavije in Sovjetske zveze, nato ga je za kratek čas, do konca 90. let nadomestilo kolikor toliko pristno rusko-slovensko prijateljstvo. Na tej izkušnji je leta 2001 temeljilo srečanje Busha in Putina na Brdu, potem pa sta se začela slovenski in ruski vladajoči razred postopoma vračati k starim jugoslovansko-sovjetskim modelom, ki temeljijo na nasprotovanju Natu in ZDA. V Sloveniji zaradi podcenjevanja dela v socialističnih (pa tudi najnovejših) časih (2) in iz njega izvirajočih počitniških razvad, 27. april (ki ga imenujemo Dan upora proti okupatorju) povezujemo s prvomajskimi prazniki. Te praznike le v Sloveniji, v Rusiji, Ukrajini in v Srbiji praznujemo dva dneva. Večina Slovencev bo letos po zaslugi Antiimperialistične fronte in jugoslovanske prvomajske tradicije imela pet ali celo šest dni počitnic. Toda vse to so tako rekoč drobne in manj važne značilnosti našega življenja!

 

Na svetovnem prizorišču pa se dogajajo velike spremembe. Nastop močnih voditeljev na Kitajskem, v Rusiji, v Turčiji pa celo tupatam v Evropski uniji kaže na naraščanje avtokratičnega in na pešanje demokratičnega modela vladanja. Avtokratični sistemi se vse bolj povezujejo, predvsem pa nagovarjajo k sodelovanju demokratične sisteme, ki postajajo vse bolj odvisni od prvih. Letošnje prvomajske počitnice bodo zaradi junijskih volitev, predvsem pa zaradi aktualnega in prihodnjega mednarodnega položaja Slovenije priložnost za resno premišljevanje. Lahko si bomo postavili več vprašanj, npr. kaj nas čaka v Evropski uniji in kaj - glede na svetovni položaj - čaka Evropsko unijo? Kam pelje naša aktualna proruska zunanja politika? Kako se bodo razporedile svetovne sile?

 

Kot beremo v enem slovenskih časopisov, naj bi Indija v zadnjem času obrnila hrbet ameriški zasnovi kvadrilaterale (Avstralija, Indija, Japonska, ZDA) in se previdno oz. pogojno približevala Kitajski. Previdnost se kaže v indijski zadržanosti glede kitajskega načrta Svilne ceste, pogojnost pa v pričakovanju, da bo Kitajska podprla Indijo pri včlanitvi v Skupino jedrskih dobaviteljev (3). Dogajanje med Indijo in Kitajsko, ki imata skupaj tretjino svetovnega prebivalstva, je mogoče, najbrž pa tudi potrebno opazovati na ozadju razprave o "koncu demokratičnega stoletja" (4), ki utegne - če ima prav Ivan Krastev, ki piše o vzhodno-evropski protiliberalni revoluciji, illiberal revolution (5) - zanimati tudi Slovence.

 

Razpravljalci o pešanju demokracije navajajo ankete, iz katerih je razvidno, da vse večje množice in posebej mladi v ZDA, Franciji, Nemčiji in Italiji vse manj cenijo demokracijo. V nasprotju s prepričanjem ob koncu hladne vojne, da so demokratične družbe gospodarsko uspešnejše od nedemokratičnih, utegne delež "nesvobodnih" držav v naslednjih petih letih preseči delež držav z liberalno-demokratično ureditvijo.

 

Znano je, da Kitajska pri glasovanju v Varnostnem svetu OZN pogosto podpira Rusijo; znana revija Foreign Affairs pa nas - recimo - opominja, da so se Brazilija, Indija in Južna Afrika vzdržale pri glasovanju o resoluciji Generalne skupščine OZN, ki je obsodila rusko priključitev Krima. Avtoritarnim, torej nedemokratičnim oz. proti-liberalnim državam naj bi se priključile tudi bivše komunistične države Madžarska, Poljska, do neke mere Češka in Slovaška pa Romunija. Krastev opozarja, da so bile vzhodnoevropske demokracije na varnem, dokler je bila v Evropi nevprašljiva prevlada Bruslja in Washingtona. Danes smo soočeni z negotovostjo v EU (migracije, grexit, brexit ... ), predvsem pa z resnimi vprašanji ameriškega predsednika Trumpa o zavezništvu med Evropo in Washingtonom.     

 

Na Slovenskem so razprave o mednarodnih odnosih, posebej pa o geopolitiki redkost. Pravzaprav smo redkobesedni tudi, ko gre za primerjave med političnimi sistemi oz. za razlage slovenske zunanje politike oz. mednarodnega položaja. Če postavimo v oklepaj vroče (Bližnji vzhod) in zamrznjene konflikte (Armenija, BiH, Makedonija, Ukrajina ... ), je za današnje mednarodne odnose značilno neusmiljeno diplomatsko in politično tekmovanje. Na tem tekmovanju vse pogosteje zmagujejo nedemokratična moštva, najbolj pa je zaskrbljujoč položaj Evropske unije, ki boleha za zapleteno boleznijo. Svetovnega prvenstva se namesto evropske reprezentance udeležujejo lokalna moštva. Pravzaprav v Evropski uniji ni bistveno drugače. Njene članice na evropsko prvenstvo ne pošiljajo svojih najboljših igralcev, ampak tiste, ki so najbolj brezobzirni. Navsezadnje ni dosti bolje niti v slovenski politiki, kjer o državni reprezentanci namesto na igrišču odločajo župani ali pa - še slabše - v podzemlju.

 

Nekaj upanja zbuja novi francoski predsednik, ki se - kot vidimo pri najnovejšem obisku Washingtona - uveljavlja kot evropski voditelj. Morda bi zmagal na neposrednih volitvah evropskega predsednika, če bi se Evropejci odločili za izboljšanje svoje ureditve. Značilno je, da o takšnih oz. podobnih pobudah - recimo o Ljubljanski pobudi (6) - slovenski vladajoči razred molči. Tega molka si ni mogoče razlagati drugače, kot da slovenski vladajoči razred pripravlja umik iz demokratičnih v avtokratične, torej nedemokratične povezave, ki naj bi imele - v njegovih očeh - višjo prihodnost kot demokracije. Zabloda Antiimperialistične fronte je sicer trajala samo od aprila do junija 1941, vendar je v takšni ali drugačni obliki preživela petdeset let. In je še vedno med nami.

 

_____________

OPOMBE:

 

1. Edvard Kocbek trdi, da je pravi datum 26. april.

2. Na pobudo slovenske levice se je socialna podpora (tistim, ki ne delajo) povsem približala znesku, ki ga za delo dobijo (sicer slabo) plačani delavci.

3. Glej Zorana Baković, "Modi in spremenjeno indijsko-kitajsko rivalstvo", Delo, 25. aprila 2018.

4. Glej Yascha Mounk and Roberto Stefan Foa, "The End of the Democratic Century - Autocracy’s Global Ascendance", Foreign Affairs, 16. april 2018.

5. Glej Ivan Krastev, "Eastern Europe’s Illiberal Revolution, The Long Road to Democratic Decline", Foreign Affairs, 16. april 2018.

6. Gre za osnutek evropske ustave, ki ga je pripravil Peter Jambrek, v svoje okrilje pa ga je vsaj v začetku vzel predsednik Borut Pahor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
11
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki
5
05.11.2018 19:00
Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla
1
27.10.2018 22:00
Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojoteksturo teksta. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,638
02/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,378
03/
Marakeška deklaracija: "Sporazum, ki hoče zapreti usta vsaki kritiki migracij."
Uredništvo
Ogledov: 3,366
04/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,469
05/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 2,239
06/
Afera Koprivnikar, 2. del: Dokumenti neusmiljeno razkrivajo, da je direktorica AKOS Tanja Muha (SMC) v parlamentu lagala!
Uredništvo
Ogledov: 1,188
07/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,441
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 1,108
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 809
10/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,833