Komentar

Opešana demokracija: 27. april in konec demokratičnega stoletja

V teh dneh naj bi praznovali ustanovitev Osvobodilne fronte, čeprav ni bila osvobodilna, ampak vsaj do Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo - torej od 27. aprila (1) do 22. junija 1941 - Protiimperialistična fronta, torej del evropskega komunističnega (socialističnega) gibanja, ki je veselo paktiralo s Hitlerjem. 

26.04.2018 22:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   27. april   Protimperialistična fronta   Slovenija   Rusija   Sovjetska zveza   avtokracija   Foreign Affairs   Kitajska   Indija

Večina Slovencev bo letos po zaslugi Antiimperialistične fronte in jugoslovanske prvomajske tradicije imela pet ali celo šest dni počitnic.

Protiimperialistična fronta je bila povezana z Društvom prijateljev Sovjetske zveze, države, ki je med vojno in po njej rabila kot nedotakljiv slovenski in jugoslovanski zgled. Obvezno jugoslovansko-sovjetsko prijateljstvo je trajalo do konca Jugoslavije in Sovjetske zveze, nato ga je za kratek čas, do konca 90. let nadomestilo kolikor toliko pristno rusko-slovensko prijateljstvo. Na tej izkušnji je leta 2001 temeljilo srečanje Busha in Putina na Brdu, potem pa sta se začela slovenski in ruski vladajoči razred postopoma vračati k starim jugoslovansko-sovjetskim modelom, ki temeljijo na nasprotovanju Natu in ZDA. V Sloveniji zaradi podcenjevanja dela v socialističnih (pa tudi najnovejših) časih (2) in iz njega izvirajočih počitniških razvad, 27. april (ki ga imenujemo Dan upora proti okupatorju) povezujemo s prvomajskimi prazniki. Te praznike le v Sloveniji, v Rusiji, Ukrajini in v Srbiji praznujemo dva dneva. Večina Slovencev bo letos po zaslugi Antiimperialistične fronte in jugoslovanske prvomajske tradicije imela pet ali celo šest dni počitnic. Toda vse to so tako rekoč drobne in manj važne značilnosti našega življenja!

 

Na svetovnem prizorišču pa se dogajajo velike spremembe. Nastop močnih voditeljev na Kitajskem, v Rusiji, v Turčiji pa celo tupatam v Evropski uniji kaže na naraščanje avtokratičnega in na pešanje demokratičnega modela vladanja. Avtokratični sistemi se vse bolj povezujejo, predvsem pa nagovarjajo k sodelovanju demokratične sisteme, ki postajajo vse bolj odvisni od prvih. Letošnje prvomajske počitnice bodo zaradi junijskih volitev, predvsem pa zaradi aktualnega in prihodnjega mednarodnega položaja Slovenije priložnost za resno premišljevanje. Lahko si bomo postavili več vprašanj, npr. kaj nas čaka v Evropski uniji in kaj - glede na svetovni položaj - čaka Evropsko unijo? Kam pelje naša aktualna proruska zunanja politika? Kako se bodo razporedile svetovne sile?

 

Kot beremo v enem slovenskih časopisov, naj bi Indija v zadnjem času obrnila hrbet ameriški zasnovi kvadrilaterale (Avstralija, Indija, Japonska, ZDA) in se previdno oz. pogojno približevala Kitajski. Previdnost se kaže v indijski zadržanosti glede kitajskega načrta Svilne ceste, pogojnost pa v pričakovanju, da bo Kitajska podprla Indijo pri včlanitvi v Skupino jedrskih dobaviteljev (3). Dogajanje med Indijo in Kitajsko, ki imata skupaj tretjino svetovnega prebivalstva, je mogoče, najbrž pa tudi potrebno opazovati na ozadju razprave o "koncu demokratičnega stoletja" (4), ki utegne - če ima prav Ivan Krastev, ki piše o vzhodno-evropski protiliberalni revoluciji, illiberal revolution (5) - zanimati tudi Slovence.

 

Razpravljalci o pešanju demokracije navajajo ankete, iz katerih je razvidno, da vse večje množice in posebej mladi v ZDA, Franciji, Nemčiji in Italiji vse manj cenijo demokracijo. V nasprotju s prepričanjem ob koncu hladne vojne, da so demokratične družbe gospodarsko uspešnejše od nedemokratičnih, utegne delež "nesvobodnih" držav v naslednjih petih letih preseči delež držav z liberalno-demokratično ureditvijo.

 

Znano je, da Kitajska pri glasovanju v Varnostnem svetu OZN pogosto podpira Rusijo; znana revija Foreign Affairs pa nas - recimo - opominja, da so se Brazilija, Indija in Južna Afrika vzdržale pri glasovanju o resoluciji Generalne skupščine OZN, ki je obsodila rusko priključitev Krima. Avtoritarnim, torej nedemokratičnim oz. proti-liberalnim državam naj bi se priključile tudi bivše komunistične države Madžarska, Poljska, do neke mere Češka in Slovaška pa Romunija. Krastev opozarja, da so bile vzhodnoevropske demokracije na varnem, dokler je bila v Evropi nevprašljiva prevlada Bruslja in Washingtona. Danes smo soočeni z negotovostjo v EU (migracije, grexit, brexit ... ), predvsem pa z resnimi vprašanji ameriškega predsednika Trumpa o zavezništvu med Evropo in Washingtonom.     

 

Na Slovenskem so razprave o mednarodnih odnosih, posebej pa o geopolitiki redkost. Pravzaprav smo redkobesedni tudi, ko gre za primerjave med političnimi sistemi oz. za razlage slovenske zunanje politike oz. mednarodnega položaja. Če postavimo v oklepaj vroče (Bližnji vzhod) in zamrznjene konflikte (Armenija, BiH, Makedonija, Ukrajina ... ), je za današnje mednarodne odnose značilno neusmiljeno diplomatsko in politično tekmovanje. Na tem tekmovanju vse pogosteje zmagujejo nedemokratična moštva, najbolj pa je zaskrbljujoč položaj Evropske unije, ki boleha za zapleteno boleznijo. Svetovnega prvenstva se namesto evropske reprezentance udeležujejo lokalna moštva. Pravzaprav v Evropski uniji ni bistveno drugače. Njene članice na evropsko prvenstvo ne pošiljajo svojih najboljših igralcev, ampak tiste, ki so najbolj brezobzirni. Navsezadnje ni dosti bolje niti v slovenski politiki, kjer o državni reprezentanci namesto na igrišču odločajo župani ali pa - še slabše - v podzemlju.

 

Nekaj upanja zbuja novi francoski predsednik, ki se - kot vidimo pri najnovejšem obisku Washingtona - uveljavlja kot evropski voditelj. Morda bi zmagal na neposrednih volitvah evropskega predsednika, če bi se Evropejci odločili za izboljšanje svoje ureditve. Značilno je, da o takšnih oz. podobnih pobudah - recimo o Ljubljanski pobudi (6) - slovenski vladajoči razred molči. Tega molka si ni mogoče razlagati drugače, kot da slovenski vladajoči razred pripravlja umik iz demokratičnih v avtokratične, torej nedemokratične povezave, ki naj bi imele - v njegovih očeh - višjo prihodnost kot demokracije. Zabloda Antiimperialistične fronte je sicer trajala samo od aprila do junija 1941, vendar je v takšni ali drugačni obliki preživela petdeset let. In je še vedno med nami.

 

_____________

OPOMBE:

 

1. Edvard Kocbek trdi, da je pravi datum 26. april.

2. Na pobudo slovenske levice se je socialna podpora (tistim, ki ne delajo) povsem približala znesku, ki ga za delo dobijo (sicer slabo) plačani delavci.

3. Glej Zorana Baković, "Modi in spremenjeno indijsko-kitajsko rivalstvo", Delo, 25. aprila 2018.

4. Glej Yascha Mounk and Roberto Stefan Foa, "The End of the Democratic Century - Autocracy’s Global Ascendance", Foreign Affairs, 16. april 2018.

5. Glej Ivan Krastev, "Eastern Europe’s Illiberal Revolution, The Long Road to Democratic Decline", Foreign Affairs, 16. april 2018.

6. Gre za osnutek evropske ustave, ki ga je pripravil Peter Jambrek, v svoje okrilje pa ga je vsaj v začetku vzel predsednik Borut Pahor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.754
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.492
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.554
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.065
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.498
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.436
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.329
08/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 624
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 484
10/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.335