Komentar

Opešana demokracija: 27. april in konec demokratičnega stoletja

V teh dneh naj bi praznovali ustanovitev Osvobodilne fronte, čeprav ni bila osvobodilna, ampak vsaj do Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo - torej od 27. aprila (1) do 22. junija 1941 - Protiimperialistična fronta, torej del evropskega komunističnega (socialističnega) gibanja, ki je veselo paktiralo s Hitlerjem. 

26.04.2018 22:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   27. april   Protimperialistična fronta   Slovenija   Rusija   Sovjetska zveza   avtokracija   Foreign Affairs   Kitajska   Indija

Večina Slovencev bo letos po zaslugi Antiimperialistične fronte in jugoslovanske prvomajske tradicije imela pet ali celo šest dni počitnic.

Protiimperialistična fronta je bila povezana z Društvom prijateljev Sovjetske zveze, države, ki je med vojno in po njej rabila kot nedotakljiv slovenski in jugoslovanski zgled. Obvezno jugoslovansko-sovjetsko prijateljstvo je trajalo do konca Jugoslavije in Sovjetske zveze, nato ga je za kratek čas, do konca 90. let nadomestilo kolikor toliko pristno rusko-slovensko prijateljstvo. Na tej izkušnji je leta 2001 temeljilo srečanje Busha in Putina na Brdu, potem pa sta se začela slovenski in ruski vladajoči razred postopoma vračati k starim jugoslovansko-sovjetskim modelom, ki temeljijo na nasprotovanju Natu in ZDA. V Sloveniji zaradi podcenjevanja dela v socialističnih (pa tudi najnovejših) časih (2) in iz njega izvirajočih počitniških razvad, 27. april (ki ga imenujemo Dan upora proti okupatorju) povezujemo s prvomajskimi prazniki. Te praznike le v Sloveniji, v Rusiji, Ukrajini in v Srbiji praznujemo dva dneva. Večina Slovencev bo letos po zaslugi Antiimperialistične fronte in jugoslovanske prvomajske tradicije imela pet ali celo šest dni počitnic. Toda vse to so tako rekoč drobne in manj važne značilnosti našega življenja!

 

Na svetovnem prizorišču pa se dogajajo velike spremembe. Nastop močnih voditeljev na Kitajskem, v Rusiji, v Turčiji pa celo tupatam v Evropski uniji kaže na naraščanje avtokratičnega in na pešanje demokratičnega modela vladanja. Avtokratični sistemi se vse bolj povezujejo, predvsem pa nagovarjajo k sodelovanju demokratične sisteme, ki postajajo vse bolj odvisni od prvih. Letošnje prvomajske počitnice bodo zaradi junijskih volitev, predvsem pa zaradi aktualnega in prihodnjega mednarodnega položaja Slovenije priložnost za resno premišljevanje. Lahko si bomo postavili več vprašanj, npr. kaj nas čaka v Evropski uniji in kaj - glede na svetovni položaj - čaka Evropsko unijo? Kam pelje naša aktualna proruska zunanja politika? Kako se bodo razporedile svetovne sile?

 

Kot beremo v enem slovenskih časopisov, naj bi Indija v zadnjem času obrnila hrbet ameriški zasnovi kvadrilaterale (Avstralija, Indija, Japonska, ZDA) in se previdno oz. pogojno približevala Kitajski. Previdnost se kaže v indijski zadržanosti glede kitajskega načrta Svilne ceste, pogojnost pa v pričakovanju, da bo Kitajska podprla Indijo pri včlanitvi v Skupino jedrskih dobaviteljev (3). Dogajanje med Indijo in Kitajsko, ki imata skupaj tretjino svetovnega prebivalstva, je mogoče, najbrž pa tudi potrebno opazovati na ozadju razprave o "koncu demokratičnega stoletja" (4), ki utegne - če ima prav Ivan Krastev, ki piše o vzhodno-evropski protiliberalni revoluciji, illiberal revolution (5) - zanimati tudi Slovence.

 

Razpravljalci o pešanju demokracije navajajo ankete, iz katerih je razvidno, da vse večje množice in posebej mladi v ZDA, Franciji, Nemčiji in Italiji vse manj cenijo demokracijo. V nasprotju s prepričanjem ob koncu hladne vojne, da so demokratične družbe gospodarsko uspešnejše od nedemokratičnih, utegne delež "nesvobodnih" držav v naslednjih petih letih preseči delež držav z liberalno-demokratično ureditvijo.

 

Znano je, da Kitajska pri glasovanju v Varnostnem svetu OZN pogosto podpira Rusijo; znana revija Foreign Affairs pa nas - recimo - opominja, da so se Brazilija, Indija in Južna Afrika vzdržale pri glasovanju o resoluciji Generalne skupščine OZN, ki je obsodila rusko priključitev Krima. Avtoritarnim, torej nedemokratičnim oz. proti-liberalnim državam naj bi se priključile tudi bivše komunistične države Madžarska, Poljska, do neke mere Češka in Slovaška pa Romunija. Krastev opozarja, da so bile vzhodnoevropske demokracije na varnem, dokler je bila v Evropi nevprašljiva prevlada Bruslja in Washingtona. Danes smo soočeni z negotovostjo v EU (migracije, grexit, brexit ... ), predvsem pa z resnimi vprašanji ameriškega predsednika Trumpa o zavezništvu med Evropo in Washingtonom.     

 

Na Slovenskem so razprave o mednarodnih odnosih, posebej pa o geopolitiki redkost. Pravzaprav smo redkobesedni tudi, ko gre za primerjave med političnimi sistemi oz. za razlage slovenske zunanje politike oz. mednarodnega položaja. Če postavimo v oklepaj vroče (Bližnji vzhod) in zamrznjene konflikte (Armenija, BiH, Makedonija, Ukrajina ... ), je za današnje mednarodne odnose značilno neusmiljeno diplomatsko in politično tekmovanje. Na tem tekmovanju vse pogosteje zmagujejo nedemokratična moštva, najbolj pa je zaskrbljujoč položaj Evropske unije, ki boleha za zapleteno boleznijo. Svetovnega prvenstva se namesto evropske reprezentance udeležujejo lokalna moštva. Pravzaprav v Evropski uniji ni bistveno drugače. Njene članice na evropsko prvenstvo ne pošiljajo svojih najboljših igralcev, ampak tiste, ki so najbolj brezobzirni. Navsezadnje ni dosti bolje niti v slovenski politiki, kjer o državni reprezentanci namesto na igrišču odločajo župani ali pa - še slabše - v podzemlju.

 

Nekaj upanja zbuja novi francoski predsednik, ki se - kot vidimo pri najnovejšem obisku Washingtona - uveljavlja kot evropski voditelj. Morda bi zmagal na neposrednih volitvah evropskega predsednika, če bi se Evropejci odločili za izboljšanje svoje ureditve. Značilno je, da o takšnih oz. podobnih pobudah - recimo o Ljubljanski pobudi (6) - slovenski vladajoči razred molči. Tega molka si ni mogoče razlagati drugače, kot da slovenski vladajoči razred pripravlja umik iz demokratičnih v avtokratične, torej nedemokratične povezave, ki naj bi imele - v njegovih očeh - višjo prihodnost kot demokracije. Zabloda Antiimperialistične fronte je sicer trajala samo od aprila do junija 1941, vendar je v takšni ali drugačni obliki preživela petdeset let. In je še vedno med nami.

 

_____________

OPOMBE:

 

1. Edvard Kocbek trdi, da je pravi datum 26. april.

2. Na pobudo slovenske levice se je socialna podpora (tistim, ki ne delajo) povsem približala znesku, ki ga za delo dobijo (sicer slabo) plačani delavci.

3. Glej Zorana Baković, "Modi in spremenjeno indijsko-kitajsko rivalstvo", Delo, 25. aprila 2018.

4. Glej Yascha Mounk and Roberto Stefan Foa, "The End of the Democratic Century - Autocracy’s Global Ascendance", Foreign Affairs, 16. april 2018.

5. Glej Ivan Krastev, "Eastern Europe’s Illiberal Revolution, The Long Road to Democratic Decline", Foreign Affairs, 16. april 2018.

6. Gre za osnutek evropske ustave, ki ga je pripravil Peter Jambrek, v svoje okrilje pa ga je vsaj v začetku vzel predsednik Borut Pahor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
3
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,209
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,779
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,877
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,852
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,764
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,618
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,364
08/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,565
09/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,490
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 879