Komentar

Opešana demokracija: 27. april in konec demokratičnega stoletja

V teh dneh naj bi praznovali ustanovitev Osvobodilne fronte, čeprav ni bila osvobodilna, ampak vsaj do Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo - torej od 27. aprila (1) do 22. junija 1941 - Protiimperialistična fronta, torej del evropskega komunističnega (socialističnega) gibanja, ki je veselo paktiralo s Hitlerjem. 

26.04.2018 22:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   27. april   Protimperialistična fronta   Slovenija   Rusija   Sovjetska zveza   avtokracija   Foreign Affairs   Kitajska   Indija

Večina Slovencev bo letos po zaslugi Antiimperialistične fronte in jugoslovanske prvomajske tradicije imela pet ali celo šest dni počitnic.

Protiimperialistična fronta je bila povezana z Društvom prijateljev Sovjetske zveze, države, ki je med vojno in po njej rabila kot nedotakljiv slovenski in jugoslovanski zgled. Obvezno jugoslovansko-sovjetsko prijateljstvo je trajalo do konca Jugoslavije in Sovjetske zveze, nato ga je za kratek čas, do konca 90. let nadomestilo kolikor toliko pristno rusko-slovensko prijateljstvo. Na tej izkušnji je leta 2001 temeljilo srečanje Busha in Putina na Brdu, potem pa sta se začela slovenski in ruski vladajoči razred postopoma vračati k starim jugoslovansko-sovjetskim modelom, ki temeljijo na nasprotovanju Natu in ZDA. V Sloveniji zaradi podcenjevanja dela v socialističnih (pa tudi najnovejših) časih (2) in iz njega izvirajočih počitniških razvad, 27. april (ki ga imenujemo Dan upora proti okupatorju) povezujemo s prvomajskimi prazniki. Te praznike le v Sloveniji, v Rusiji, Ukrajini in v Srbiji praznujemo dva dneva. Večina Slovencev bo letos po zaslugi Antiimperialistične fronte in jugoslovanske prvomajske tradicije imela pet ali celo šest dni počitnic. Toda vse to so tako rekoč drobne in manj važne značilnosti našega življenja!

 

Na svetovnem prizorišču pa se dogajajo velike spremembe. Nastop močnih voditeljev na Kitajskem, v Rusiji, v Turčiji pa celo tupatam v Evropski uniji kaže na naraščanje avtokratičnega in na pešanje demokratičnega modela vladanja. Avtokratični sistemi se vse bolj povezujejo, predvsem pa nagovarjajo k sodelovanju demokratične sisteme, ki postajajo vse bolj odvisni od prvih. Letošnje prvomajske počitnice bodo zaradi junijskih volitev, predvsem pa zaradi aktualnega in prihodnjega mednarodnega položaja Slovenije priložnost za resno premišljevanje. Lahko si bomo postavili več vprašanj, npr. kaj nas čaka v Evropski uniji in kaj - glede na svetovni položaj - čaka Evropsko unijo? Kam pelje naša aktualna proruska zunanja politika? Kako se bodo razporedile svetovne sile?

 

Kot beremo v enem slovenskih časopisov, naj bi Indija v zadnjem času obrnila hrbet ameriški zasnovi kvadrilaterale (Avstralija, Indija, Japonska, ZDA) in se previdno oz. pogojno približevala Kitajski. Previdnost se kaže v indijski zadržanosti glede kitajskega načrta Svilne ceste, pogojnost pa v pričakovanju, da bo Kitajska podprla Indijo pri včlanitvi v Skupino jedrskih dobaviteljev (3). Dogajanje med Indijo in Kitajsko, ki imata skupaj tretjino svetovnega prebivalstva, je mogoče, najbrž pa tudi potrebno opazovati na ozadju razprave o "koncu demokratičnega stoletja" (4), ki utegne - če ima prav Ivan Krastev, ki piše o vzhodno-evropski protiliberalni revoluciji, illiberal revolution (5) - zanimati tudi Slovence.

 

Razpravljalci o pešanju demokracije navajajo ankete, iz katerih je razvidno, da vse večje množice in posebej mladi v ZDA, Franciji, Nemčiji in Italiji vse manj cenijo demokracijo. V nasprotju s prepričanjem ob koncu hladne vojne, da so demokratične družbe gospodarsko uspešnejše od nedemokratičnih, utegne delež "nesvobodnih" držav v naslednjih petih letih preseči delež držav z liberalno-demokratično ureditvijo.

 

Znano je, da Kitajska pri glasovanju v Varnostnem svetu OZN pogosto podpira Rusijo; znana revija Foreign Affairs pa nas - recimo - opominja, da so se Brazilija, Indija in Južna Afrika vzdržale pri glasovanju o resoluciji Generalne skupščine OZN, ki je obsodila rusko priključitev Krima. Avtoritarnim, torej nedemokratičnim oz. proti-liberalnim državam naj bi se priključile tudi bivše komunistične države Madžarska, Poljska, do neke mere Češka in Slovaška pa Romunija. Krastev opozarja, da so bile vzhodnoevropske demokracije na varnem, dokler je bila v Evropi nevprašljiva prevlada Bruslja in Washingtona. Danes smo soočeni z negotovostjo v EU (migracije, grexit, brexit ... ), predvsem pa z resnimi vprašanji ameriškega predsednika Trumpa o zavezništvu med Evropo in Washingtonom.     

 

Na Slovenskem so razprave o mednarodnih odnosih, posebej pa o geopolitiki redkost. Pravzaprav smo redkobesedni tudi, ko gre za primerjave med političnimi sistemi oz. za razlage slovenske zunanje politike oz. mednarodnega položaja. Če postavimo v oklepaj vroče (Bližnji vzhod) in zamrznjene konflikte (Armenija, BiH, Makedonija, Ukrajina ... ), je za današnje mednarodne odnose značilno neusmiljeno diplomatsko in politično tekmovanje. Na tem tekmovanju vse pogosteje zmagujejo nedemokratična moštva, najbolj pa je zaskrbljujoč položaj Evropske unije, ki boleha za zapleteno boleznijo. Svetovnega prvenstva se namesto evropske reprezentance udeležujejo lokalna moštva. Pravzaprav v Evropski uniji ni bistveno drugače. Njene članice na evropsko prvenstvo ne pošiljajo svojih najboljših igralcev, ampak tiste, ki so najbolj brezobzirni. Navsezadnje ni dosti bolje niti v slovenski politiki, kjer o državni reprezentanci namesto na igrišču odločajo župani ali pa - še slabše - v podzemlju.

 

Nekaj upanja zbuja novi francoski predsednik, ki se - kot vidimo pri najnovejšem obisku Washingtona - uveljavlja kot evropski voditelj. Morda bi zmagal na neposrednih volitvah evropskega predsednika, če bi se Evropejci odločili za izboljšanje svoje ureditve. Značilno je, da o takšnih oz. podobnih pobudah - recimo o Ljubljanski pobudi (6) - slovenski vladajoči razred molči. Tega molka si ni mogoče razlagati drugače, kot da slovenski vladajoči razred pripravlja umik iz demokratičnih v avtokratične, torej nedemokratične povezave, ki naj bi imele - v njegovih očeh - višjo prihodnost kot demokracije. Zabloda Antiimperialistične fronte je sicer trajala samo od aprila do junija 1941, vendar je v takšni ali drugačni obliki preživela petdeset let. In je še vedno med nami.

 

_____________

OPOMBE:

 

1. Edvard Kocbek trdi, da je pravi datum 26. april.

2. Na pobudo slovenske levice se je socialna podpora (tistim, ki ne delajo) povsem približala znesku, ki ga za delo dobijo (sicer slabo) plačani delavci.

3. Glej Zorana Baković, "Modi in spremenjeno indijsko-kitajsko rivalstvo", Delo, 25. aprila 2018.

4. Glej Yascha Mounk and Roberto Stefan Foa, "The End of the Democratic Century - Autocracy’s Global Ascendance", Foreign Affairs, 16. april 2018.

5. Glej Ivan Krastev, "Eastern Europe’s Illiberal Revolution, The Long Road to Democratic Decline", Foreign Affairs, 16. april 2018.

6. Gre za osnutek evropske ustave, ki ga je pripravil Peter Jambrek, v svoje okrilje pa ga je vsaj v začetku vzel predsednik Borut Pahor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
3
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Z vsakim dnem smo bližje peklu, a se nam ne gabijo vonjave, ki se iz njega cedijo
2
29.08.2020 22:59
Romeo Castellucci v svojih predstavah velikokrat tematizira zlom krščankega raja oziroma to, kar nam je ostalo od njega. Ostalo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajni agent Steinbuch, ta karikatura novinarja, sporočam Mladini, Repovžu in ostalim tetkam: Je*** se!
24
28.08.2020 10:58
V času, ko bojda potekajo razprave o novi medijski zakonodaji, se vsak dan znova kaže, kako pomembna je svoboda govora, pa tudi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Večno rivalstvo v vzhodnem Sredozemlju: Grško-turški spor spet blizu vrelišča
5
27.08.2020 22:31
Med Grčijo in Turčijo, ki sta obe članici zveze NATO, se razmere spet zaostrujejo. Njun sosedski spor, ki je posledica ... Več.
Piše: Božo Cerar
Uredniški komentar: Neuspeli puč v upokojenski pivnici
16
26.08.2020 22:40
Danes ponarodela viža o diskreditaciji in likvidaciji se ponavlja že vsaj četrt stoletja. Vsakič, ko na tranzicijski levici kdo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Neverjetnih 107 let književnika iz mesta v zalivu: Vse najboljše, dragi Boris Pahor!
6
26.08.2020 01:03
Danes praznuje 107. rojstni dan živa legenda slovenske, italijanske in tudi evropske literature, nesojeni Nobelov nagrajenec ... Več.
Piše: Milan Gregorič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
Uredništvo
Ogledov: 4.740
02/
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinski podjetje" Omanovih
Elena Pečarič
Ogledov: 2.686
03/
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.735
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 1.421
05/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.374
06/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.218
07/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.278
08/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.189
09/
East is East, Vzhod je vzhodno
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.153
10/
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.083