Protiimperialistična fronta je bila povezana z Društvom prijateljev Sovjetske zveze, države, ki je med vojno in po njej rabila kot nedotakljiv slovenski in jugoslovanski zgled. Obvezno jugoslovansko-sovjetsko prijateljstvo je trajalo do konca Jugoslavije in Sovjetske zveze, nato ga je za kratek čas, do konca 90. let nadomestilo kolikor toliko pristno rusko-slovensko prijateljstvo. Na tej izkušnji je leta 2001 temeljilo srečanje Busha in Putina na Brdu, potem pa sta se začela slovenski in ruski vladajoči razred postopoma vračati k starim jugoslovansko-sovjetskim modelom, ki temeljijo na nasprotovanju Natu in ZDA. V Sloveniji zaradi podcenjevanja dela v socialističnih (pa tudi najnovejših) časih (2) in iz njega izvirajočih počitniških razvad, 27. april (ki ga imenujemo Dan upora proti okupatorju) povezujemo s prvomajskimi prazniki. Te praznike le v Sloveniji, v Rusiji, Ukrajini in v Srbiji praznujemo dva dneva. Večina Slovencev bo letos po zaslugi Antiimperialistične fronte in jugoslovanske prvomajske tradicije imela pet ali celo šest dni počitnic. Toda vse to so tako rekoč drobne in manj važne značilnosti našega življenja!

Na svetovnem prizorišču pa se dogajajo velike spremembe. Nastop močnih voditeljev na Kitajskem, v Rusiji, v Turčiji pa celo tupatam v Evropski uniji kaže na naraščanje avtokratičnega in na pešanje demokratičnega modela vladanja. Avtokratični sistemi se vse bolj povezujejo, predvsem pa nagovarjajo k sodelovanju demokratične sisteme, ki postajajo vse bolj odvisni od prvih. Letošnje prvomajske počitnice bodo zaradi junijskih volitev, predvsem pa zaradi aktualnega in prihodnjega mednarodnega položaja Slovenije priložnost za resno premišljevanje. Lahko si bomo postavili več vprašanj, npr. kaj nas čaka v Evropski uniji in kaj - glede na svetovni položaj - čaka Evropsko unijo? Kam pelje naša aktualna proruska zunanja politika? Kako se bodo razporedile svetovne sile?

Kot beremo v enem slovenskih časopisov, naj bi Indija v zadnjem času obrnila hrbet ameriški zasnovi kvadrilaterale (Avstralija, Indija, Japonska, ZDA) in se previdno oz. pogojno približevala Kitajski. Previdnost se kaže v indijski zadržanosti glede kitajskega načrta Svilne ceste, pogojnost pa v pričakovanju, da bo Kitajska podprla Indijo pri včlanitvi v Skupino jedrskih dobaviteljev (3). Dogajanje med Indijo in Kitajsko, ki imata skupaj tretjino svetovnega prebivalstva, je mogoče, najbrž pa tudi potrebno opazovati na ozadju razprave o "koncu demokratičnega stoletja" (4), ki utegne - če ima prav Ivan Krastev, ki piše o vzhodno-evropski protiliberalni revoluciji, illiberal revolution (5) - zanimati tudi Slovence.

Razpravljalci o pešanju demokracije navajajo ankete, iz katerih je razvidno, da vse večje množice in posebej mladi v ZDA, Franciji, Nemčiji in Italiji vse manj cenijo demokracijo. V nasprotju s prepričanjem ob koncu hladne vojne, da so demokratične družbe gospodarsko uspešnejše od nedemokratičnih, utegne delež "nesvobodnih" držav v naslednjih petih letih preseči delež držav z liberalno-demokratično ureditvijo.

Znano je, da Kitajska pri glasovanju v Varnostnem svetu OZN pogosto podpira Rusijo; znana revija Foreign Affairs pa nas - recimo - opominja, da so se Brazilija, Indija in Južna Afrika vzdržale pri glasovanju o resoluciji Generalne skupščine OZN, ki je obsodila rusko priključitev Krima. Avtoritarnim, torej nedemokratičnim oz. proti-liberalnim državam naj bi se priključile tudi bivše komunistične države Madžarska, Poljska, do neke mere Češka in Slovaška pa Romunija. Krastev opozarja, da so bile vzhodnoevropske demokracije na varnem, dokler je bila v Evropi nevprašljiva prevlada Bruslja in Washingtona. Danes smo soočeni z negotovostjo v EU (migracije, grexit, brexit ... ), predvsem pa z resnimi vprašanji ameriškega predsednika Trumpa o zavezništvu med Evropo in Washingtonom.     

Na Slovenskem so razprave o mednarodnih odnosih, posebej pa o geopolitiki redkost. Pravzaprav smo redkobesedni tudi, ko gre za primerjave med političnimi sistemi oz. za razlage slovenske zunanje politike oz. mednarodnega položaja. Če postavimo v oklepaj vroče (Bližnji vzhod) in zamrznjene konflikte (Armenija, BiH, Makedonija, Ukrajina ... ), je za današnje mednarodne odnose značilno neusmiljeno diplomatsko in politično tekmovanje. Na tem tekmovanju vse pogosteje zmagujejo nedemokratična moštva, najbolj pa je zaskrbljujoč položaj Evropske unije, ki boleha za zapleteno boleznijo. Svetovnega prvenstva se namesto evropske reprezentance udeležujejo lokalna moštva. Pravzaprav v Evropski uniji ni bistveno drugače. Njene članice na evropsko prvenstvo ne pošiljajo svojih najboljših igralcev, ampak tiste, ki so najbolj brezobzirni. Navsezadnje ni dosti bolje niti v slovenski politiki, kjer o državni reprezentanci namesto na igrišču odločajo župani ali pa - še slabše - v podzemlju.

Nekaj upanja zbuja novi francoski predsednik, ki se - kot vidimo pri najnovejšem obisku Washingtona - uveljavlja kot evropski voditelj. Morda bi zmagal na neposrednih volitvah evropskega predsednika, če bi se Evropejci odločili za izboljšanje svoje ureditve. Značilno je, da o takšnih oz. podobnih pobudah - recimo o Ljubljanski pobudi (6) - slovenski vladajoči razred molči. Tega molka si ni mogoče razlagati drugače, kot da slovenski vladajoči razred pripravlja umik iz demokratičnih v avtokratične, torej nedemokratične povezave, ki naj bi imele - v njegovih očeh - višjo prihodnost kot demokracije. Zabloda Antiimperialistične fronte je sicer trajala samo od aprila do junija 1941, vendar je v takšni ali drugačni obliki preživela petdeset let. In je še vedno med nami.

_____________

OPOMBE:

1. Edvard Kocbek trdi, da je pravi datum 26. april.

2. Na pobudo slovenske levice se je socialna podpora (tistim, ki ne delajo) povsem približala znesku, ki ga za delo dobijo (sicer slabo) plačani delavci.

3. Glej Zorana Baković, "Modi in spremenjeno indijsko-kitajsko rivalstvo", Delo, 25. aprila 2018.

4. Glej Yascha Mounk and Roberto Stefan Foa, "The End of the Democratic Century - Autocracy’s Global Ascendance", Foreign Affairs, 16. april 2018.

5. Glej Ivan Krastev, "Eastern Europe’s Illiberal Revolution, The Long Road to Democratic Decline", Foreign Affairs, 16. april 2018.

6. Gre za osnutek evropske ustave, ki ga je pripravil Peter Jambrek, v svoje okrilje pa ga je vsaj v začetku vzel predsednik Borut Pahor.