Ko pomislimo nazaj v pozna osemdeseta leta prejšnjega stoletja, je bilo razpoloženje zelo jasno. Rojstvo prve demokratične vlade v Sloveniji, sestavljene iz pomladnih strank, je vodilo v dinamično obdobje razvoja nacionalne države. Razpoloženje je bilo jasno v tem, da je bila to "vrnitev v Srednjo Evropo" in prevzem zahodnih vrednot. Popolna zavrnitev totalitarne države.

Prva leta so bila polna pozitivnega napredka, kar je vodilo k mednarodnemu priznanju. Levičarska Drnovškova leta so upočasnila zagon in pomanjkanje odločitev, čeprav je bila z vstopom v NATO in Evropsko unijo nedvomna smer še vedno normalna uravnotežena država.

Druga desnosredinska Janševa vlada zgodnjih devetdesetih je pomenila nadaljevanje usmeritve k manj levičarskemu sistemu in je bila tako uspešna, da je celo zmanjšala davke in nezaposlenost. Zadnje brez povečanja javnega sektorja.

Kakorkoli, Pahorjeva in Križaničeva leta so bila z njuno levo politiko v mnogih pogledih katastrofa in upočasnjevanje gibanja k normalnejšemu, večjemu zasebnemu sektorju. Polom pri državnem nadzoru bank je poslabšal situacijo in naslednji vladi, Bratuškova (ali bi morali reči Jankovićeva?) in Cerarjeva, sta državo obrnili v vzvratno smer. Lahko bi dodali tudi zaskrbljujoče značilnosti nadlegovanja novinarjev ter neučinkovita in nezanesljiva sodišča.

Zaradi tega je Slovenija obtičala na zadnjem klinu normalizacijske lestve in kljub številnim, dobro izobraženim slovenskim delavcem, državi kot sta Češka in Poljska, napredujeta veliko hitreje, čeprav izhajata iz precej težjega ozadja s "sovjetsko nadvlado". Premik proti prijateljstvu z Rusijo je zelo očiten in bi moral skrbeti vse demokrate v Sloveniji. Nekateri se sprašujejo, ali Rusija ne vidi Slovenije kot primerno sredstvo za predor v NATO in odpravo sankcij. Celo to ni jasno, ali Slovenija podpira demokracijo v Ukrajini oziroma ima stališče o ruskih napadalnih akcijah v Gruziji ali Siriji. Molk o napadu s kemičnim sredstvom na ruskega disidenta v izgnanstvu v Britaniji je ravno tako zaskrbljujoč kot pogosti obiski ministra Erjavca v Moskvi.

Ruski prevzem vsakoletne žalne komemoracije pri Ruski kapelici nad Kranjsko goro je še en primer ruskega prodora. Potem ko se komunisti dolga leta niso zmenili zanjo, so se zdaj pojavili in izkoristili celo mrtve, čeprav je bilo med žrtvami prve svetovne vojne veliko takih, ki niso bili Rusi, ampak Ukrajinci in Poljaki.

Tako Slovenijo odnaša proti vzhodu in levičarska elita skuša obdržati neposreden političen nadzor nad gospodarstvom. Ima zato Slovenija najbolj državno regulirano gospodarstvo v EU? Je to tisto, česar si želijo volivci? Je to logičen razvoj parlamenta, v katerem prevladujejo ljudje, ki delajo samo v državnem sektorju? Se ljudje želijo vrniti v preteklo koruptivno, nezmožno gospodarstvo?