Komentar

Diletantizem v slovenski politiki: Bolje naš bedak kot njihov učenjak!

Bolje naš bedak kakor njihov učenjak je izboljšan prevod nekega precej nespodobnega izreka iz arzenala italijanske strankarske politike in nekoliko popravljeno proslulo stališče iz začetkov slovenske demokracije: Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš! Ta izrek oz. stališče mi prihajata na misel, ko opazujem slovensko predvolilno kampanjo. Če se ne motim, se prilega mnogim aktualnim kadrovskim oz. personalnim rešitvam. 

08.05.2018 21:43
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   kandidati   talenti   Janez Drnovšek   Slovenija   Janez Janša   CDU   CSU   Televizija Slovenija   soočenje

Foto: arhiv portal+

Slovenija nima dovolj pametnih ljudi, da bi napolnili dvajset strank in sestavili dvajset političnih ekip, ki bi med seboj tekmovale na enakopraven način.

Slovenska televizijska hiša POP TV že nekaj let proizvaja in predvaja oddajo Slovenija ima talent, ki je prišla k nam pa še v mnoge druge dežele iz Velike Britanije in se v izvirniku imenuje Got Talent. Podobne oddaje, recimo Pokaži, kaj znaš!, naj bi pripravljale še druge slovenske, predvsem lokalne televizije. Če se ne motim, je bil Pokaži, kaj znaš! mnogo let nazaj tudi naslov razvedrilne oddaje/kviza ljubljanskega radia. Od časa do časa, vendar ne prav pogosto se potemtakem na Slovenskem prebudi občutek, da skrivamo in zanemarjamo nadarjene državljane. Na nek način so odkrivanje talentov tudi volitve, pred tem pa različni lobiji, društva, politične stranke in seveda predvolilna soočenja. Toda Slovenija ni Velika Britanija ali Amerika, zaloga talentov je manjša, vprašanje je le, ali so naši inštrumenti ("talentomeri") dovolj občutljivi, da to zalogo odkrijejo. Dodatna težava je upoštevanje in izkoriščanje teh odkritij. V vzvratnem zrcalu slovenske zgodovinske vožnje se kažejo boljši in slabši časi. V obdobju po drugi svetovni vojni so bili slovenski voditelji, kar zadeva talente, precej zapravljivi. Več tisoč so jih odstranili in pozaprli, mnoge so pregnali v tujino. Konec šestdesetih let je nastopilo obdobje relativnega olajšanja, ki je trajalo le nekaj let, recimo do leta 1972, ko so Kavčičevo garnituro zamenjali tretjerazredni aktivisti in stremuhi vseh vrst.

 

Bolje naš bedak kakor njihov učenjak je izboljšan prevod nekega precej nespodobnega izreka iz arzenala italijanske strankarske politike in nekoliko popravljeno proslulo stališče iz začetkov slovenske demokracije: Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš! Ta izrek oz. stališče mi prihajata na misel, ko opazujem slovensko predvolilno kampanjo. Če se ne motim, se prilega mnogim aktualnim kadrovskim oz. personalnim rešitvam.

 

Žal so slovenski mediji bolj redkobesedni, kadar gre za upoštevanje človeških značilnosti in lastnosti, kot so izkušnje, izobrazba, kulturnost, pamet, strokovnost, talent, verodostojnost, znanje ... Kot smo videli, si kar dvajset strankarskih prvakov, vsaj tisoč poslanskih kandidatov in še več strankarskih funkcionarjev prizadeva dobiti v roke vajeti oblasti. Če pomislimo, da so pri dveh milijonih prebivalcev omenjene lastnosti in značilnosti količinsko omejene, mediji tudi ne morejo imeti posebno težkega dela - kar njihove molčečnosti nikakor ne opravičuje. Če nič drugega, bi morali ugotoviti, da Slovenija nima dovolj pametnih ljudi, da bi napolnili dvajset strank in sestavili dvajset političnih ekip, ki bi med seboj tekmovale na enakopraven način.

 

Ko se spominjam predsednikov slovenskih vlad, pomislim, da je imel dr. Janez Drnovšek (doktor ekonomije), predno je postal predsednik slovenske vlade, za sabo vodenje Jugoslavije, ki je imela triindvajset milijonov prebivalcev, in predsedovanje gibanju neuvrščenih, ki je po prebivalstvu presegalo polovico človeštva. Diplomirani obramboslovec Janez Janša je imel za sabo kariero obrambnega ministra, nato se je znašel na čelu države z dvema milijonoma in na mestu predsednika Evropske unije, ki vsebuje več kot pol milijarde ljudi. Če stopimo stopnico niže, k slovenskim županom, ki se potegujejo za mesto predsednika vlade, ugotovimo, da ga ni mogel doseči niti Zoran Janković, ki vodi slovensko prestolnico, ta pa vsebuje okrog tristo tisoč prebivalcev. Danes ima - po vsem videzu - nekaj možnosti, da postane predsednik slovenske vlade župan Kamnika, ki vsebuje 29.000 prebivalcev. Na pohodu je miselnost, za katero sta značilna volja do oblasti in pomanjkanje samokritičnosti. Na pohodu je ljubiteljstvo, ki ga s tujko imenujemo diletantizem.

 

Ob vseh mogočih pomislekih si je vendar treba priznati, da nenavadne, nenadne in bliskovite kariere niso mogoče le na Slovenskem, ampak tudi v nekaterih drugih državah, in da gre predvsem za presojo (strank, botrov ...), koliko volivcev je sposoben navdušiti ta ali oni kandidat? Gre tudi za denar, medijsko prodornost in organizacijo kampanje, ki se - morda še najmanj v Sloveniji - opirajo na pretekle dosežke, retorične spretnosti, strokovne reference in (klene) značajske lastnosti kandidata, med katerimi visoko kotira resnicoljubnost. Kot vidimo v nekaterih aktualnih primerih, je malomaren odnos do dejstev kar pogost pojav.

 

Običajno je kandidatura za predsednika vlade odvisna od moči stranke, ki jo (praviloma) vodi kandidat. Nemški liberalci (FDP) ali Zeleni težko dosežejo rezultat, ki bi jim omogočil kanclerski položaj. Za ta položaj se načeloma potegujeta "ljudski" stranki CDU in SPD. Niti Edmund Stoiber (CSU) leta 2002, čeprav je bil skupni kandidat povezave CDU-CSU, ni mogel premagati Gerharda Schröderja (SPD). Angela Merkel je takrat, čeprav je bila pred tem ministrica v Kohlovem kabinetu in predsednica stranke, prepustila kanclersko kandidaturo Bavarcu Stoiberju. Dober kandidat lahko znatno prispeva k uspehu stranke, še bolj pa h kandidatovemu uspehu ali neuspehu prispevata domet in sloves stranke. Največkrat imata prednost pred drugimi kandidat in stranka, ki gresta na volitve s položaja oblasti (t.i. incumbent), ker sta preskušena in ker sta že bila zmagovalca. To seveda ne velja, kadar se oblastna garnitura pred volitvami zaplete v afere in škandale.

 

Volilni izid je seveda odvisen od volilnega sistema. V večinskem sistemu ni pravega prostora niti za majhne niti za nove stranke ali nove obraze. V državah s takšnim sistemom (ZDA, Združeno kraljestvo, Francija) ni koalicijskega taktiziranja in izsiljevanja, odločanje je bolj učinkovito, parlament pa je glasovalni stroj. To do neke mere velja tudi za t.i. mešane ali kombinirane sisteme (Rusija, Hrvaška) in za sisteme z visokim volilnim pragom (Nemčija).

 

Zadnja leta v Sloveniji s predsedniki vlad in ministri nimamo sreče. Zdi, da jih izbirajo v skladu z izrekom v naslovu tega prispevka. To je na neki način - če izvzamem Janšo in Tonina, morda še Požarja - prišlo do izraza na soočenju dvajsetih predsednikov na nacionalni televiziji 7. maja 2018. Za večino nastopajočih predsednikov bi lahko rekli, da so bili videti utrujeni, naveličani, brez žara ali navdiha. Pri tem se je treba vprašati, ali je televizijska publika pripravljena poslušati (vsaj) uro in pol banalnosti, ali pa skušajo predvsem uganiti, kateri obraz jim bo popestril/zagrenil življenje v naslednjem mandatu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
3
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,203
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,774
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,875
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,851
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,763
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,617
07/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,358
08/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,565
09/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,490
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 877