Komentar

Diletantizem v slovenski politiki: Bolje naš bedak kot njihov učenjak!

Bolje naš bedak kakor njihov učenjak je izboljšan prevod nekega precej nespodobnega izreka iz arzenala italijanske strankarske politike in nekoliko popravljeno proslulo stališče iz začetkov slovenske demokracije: Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš! Ta izrek oz. stališče mi prihajata na misel, ko opazujem slovensko predvolilno kampanjo. Če se ne motim, se prilega mnogim aktualnim kadrovskim oz. personalnim rešitvam. 

08.05.2018 21:43
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   kandidati   talenti   Janez Drnovšek   Slovenija   Janez Janša   CDU   CSU   Televizija Slovenija   soočenje

Foto: arhiv portal+

Slovenija nima dovolj pametnih ljudi, da bi napolnili dvajset strank in sestavili dvajset političnih ekip, ki bi med seboj tekmovale na enakopraven način.

Slovenska televizijska hiša POP TV že nekaj let proizvaja in predvaja oddajo Slovenija ima talent, ki je prišla k nam pa še v mnoge druge dežele iz Velike Britanije in se v izvirniku imenuje Got Talent. Podobne oddaje, recimo Pokaži, kaj znaš!, naj bi pripravljale še druge slovenske, predvsem lokalne televizije. Če se ne motim, je bil Pokaži, kaj znaš! mnogo let nazaj tudi naslov razvedrilne oddaje/kviza ljubljanskega radia. Od časa do časa, vendar ne prav pogosto se potemtakem na Slovenskem prebudi občutek, da skrivamo in zanemarjamo nadarjene državljane. Na nek način so odkrivanje talentov tudi volitve, pred tem pa različni lobiji, društva, politične stranke in seveda predvolilna soočenja. Toda Slovenija ni Velika Britanija ali Amerika, zaloga talentov je manjša, vprašanje je le, ali so naši inštrumenti ("talentomeri") dovolj občutljivi, da to zalogo odkrijejo. Dodatna težava je upoštevanje in izkoriščanje teh odkritij. V vzvratnem zrcalu slovenske zgodovinske vožnje se kažejo boljši in slabši časi. V obdobju po drugi svetovni vojni so bili slovenski voditelji, kar zadeva talente, precej zapravljivi. Več tisoč so jih odstranili in pozaprli, mnoge so pregnali v tujino. Konec šestdesetih let je nastopilo obdobje relativnega olajšanja, ki je trajalo le nekaj let, recimo do leta 1972, ko so Kavčičevo garnituro zamenjali tretjerazredni aktivisti in stremuhi vseh vrst.

 

Bolje naš bedak kakor njihov učenjak je izboljšan prevod nekega precej nespodobnega izreka iz arzenala italijanske strankarske politike in nekoliko popravljeno proslulo stališče iz začetkov slovenske demokracije: Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš! Ta izrek oz. stališče mi prihajata na misel, ko opazujem slovensko predvolilno kampanjo. Če se ne motim, se prilega mnogim aktualnim kadrovskim oz. personalnim rešitvam.

 

Žal so slovenski mediji bolj redkobesedni, kadar gre za upoštevanje človeških značilnosti in lastnosti, kot so izkušnje, izobrazba, kulturnost, pamet, strokovnost, talent, verodostojnost, znanje ... Kot smo videli, si kar dvajset strankarskih prvakov, vsaj tisoč poslanskih kandidatov in še več strankarskih funkcionarjev prizadeva dobiti v roke vajeti oblasti. Če pomislimo, da so pri dveh milijonih prebivalcev omenjene lastnosti in značilnosti količinsko omejene, mediji tudi ne morejo imeti posebno težkega dela - kar njihove molčečnosti nikakor ne opravičuje. Če nič drugega, bi morali ugotoviti, da Slovenija nima dovolj pametnih ljudi, da bi napolnili dvajset strank in sestavili dvajset političnih ekip, ki bi med seboj tekmovale na enakopraven način.

 

Ko se spominjam predsednikov slovenskih vlad, pomislim, da je imel dr. Janez Drnovšek (doktor ekonomije), predno je postal predsednik slovenske vlade, za sabo vodenje Jugoslavije, ki je imela triindvajset milijonov prebivalcev, in predsedovanje gibanju neuvrščenih, ki je po prebivalstvu presegalo polovico človeštva. Diplomirani obramboslovec Janez Janša je imel za sabo kariero obrambnega ministra, nato se je znašel na čelu države z dvema milijonoma in na mestu predsednika Evropske unije, ki vsebuje več kot pol milijarde ljudi. Če stopimo stopnico niže, k slovenskim županom, ki se potegujejo za mesto predsednika vlade, ugotovimo, da ga ni mogel doseči niti Zoran Janković, ki vodi slovensko prestolnico, ta pa vsebuje okrog tristo tisoč prebivalcev. Danes ima - po vsem videzu - nekaj možnosti, da postane predsednik slovenske vlade župan Kamnika, ki vsebuje 29.000 prebivalcev. Na pohodu je miselnost, za katero sta značilna volja do oblasti in pomanjkanje samokritičnosti. Na pohodu je ljubiteljstvo, ki ga s tujko imenujemo diletantizem.

 

Ob vseh mogočih pomislekih si je vendar treba priznati, da nenavadne, nenadne in bliskovite kariere niso mogoče le na Slovenskem, ampak tudi v nekaterih drugih državah, in da gre predvsem za presojo (strank, botrov ...), koliko volivcev je sposoben navdušiti ta ali oni kandidat? Gre tudi za denar, medijsko prodornost in organizacijo kampanje, ki se - morda še najmanj v Sloveniji - opirajo na pretekle dosežke, retorične spretnosti, strokovne reference in (klene) značajske lastnosti kandidata, med katerimi visoko kotira resnicoljubnost. Kot vidimo v nekaterih aktualnih primerih, je malomaren odnos do dejstev kar pogost pojav.

 

Običajno je kandidatura za predsednika vlade odvisna od moči stranke, ki jo (praviloma) vodi kandidat. Nemški liberalci (FDP) ali Zeleni težko dosežejo rezultat, ki bi jim omogočil kanclerski položaj. Za ta položaj se načeloma potegujeta "ljudski" stranki CDU in SPD. Niti Edmund Stoiber (CSU) leta 2002, čeprav je bil skupni kandidat povezave CDU-CSU, ni mogel premagati Gerharda Schröderja (SPD). Angela Merkel je takrat, čeprav je bila pred tem ministrica v Kohlovem kabinetu in predsednica stranke, prepustila kanclersko kandidaturo Bavarcu Stoiberju. Dober kandidat lahko znatno prispeva k uspehu stranke, še bolj pa h kandidatovemu uspehu ali neuspehu prispevata domet in sloves stranke. Največkrat imata prednost pred drugimi kandidat in stranka, ki gresta na volitve s položaja oblasti (t.i. incumbent), ker sta preskušena in ker sta že bila zmagovalca. To seveda ne velja, kadar se oblastna garnitura pred volitvami zaplete v afere in škandale.

 

Volilni izid je seveda odvisen od volilnega sistema. V večinskem sistemu ni pravega prostora niti za majhne niti za nove stranke ali nove obraze. V državah s takšnim sistemom (ZDA, Združeno kraljestvo, Francija) ni koalicijskega taktiziranja in izsiljevanja, odločanje je bolj učinkovito, parlament pa je glasovalni stroj. To do neke mere velja tudi za t.i. mešane ali kombinirane sisteme (Rusija, Hrvaška) in za sisteme z visokim volilnim pragom (Nemčija).

 

Zadnja leta v Sloveniji s predsedniki vlad in ministri nimamo sreče. Zdi, da jih izbirajo v skladu z izrekom v naslovu tega prispevka. To je na neki način - če izvzamem Janšo in Tonina, morda še Požarja - prišlo do izraza na soočenju dvajsetih predsednikov na nacionalni televiziji 7. maja 2018. Za večino nastopajočih predsednikov bi lahko rekli, da so bili videti utrujeni, naveličani, brez žara ali navdiha. Pri tem se je treba vprašati, ali je televizijska publika pripravljena poslušati (vsaj) uro in pol banalnosti, ali pa skušajo predvsem uganiti, kateri obraz jim bo popestril/zagrenil življenje v naslednjem mandatu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,073
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,726
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,508
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,108
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,542
06/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,320
07/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,741
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,341
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 694
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,994