Komentar

Diletantizem v slovenski politiki: Bolje naš bedak kot njihov učenjak!

Bolje naš bedak kakor njihov učenjak je izboljšan prevod nekega precej nespodobnega izreka iz arzenala italijanske strankarske politike in nekoliko popravljeno proslulo stališče iz začetkov slovenske demokracije: Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš! Ta izrek oz. stališče mi prihajata na misel, ko opazujem slovensko predvolilno kampanjo. Če se ne motim, se prilega mnogim aktualnim kadrovskim oz. personalnim rešitvam. 

08.05.2018 21:43
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   kandidati   talenti   Janez Drnovšek   Slovenija   Janez Janša   CDU   CSU   Televizija Slovenija   soočenje

Foto: arhiv portal+

Slovenija nima dovolj pametnih ljudi, da bi napolnili dvajset strank in sestavili dvajset političnih ekip, ki bi med seboj tekmovale na enakopraven način.

Slovenska televizijska hiša POP TV že nekaj let proizvaja in predvaja oddajo Slovenija ima talent, ki je prišla k nam pa še v mnoge druge dežele iz Velike Britanije in se v izvirniku imenuje Got Talent. Podobne oddaje, recimo Pokaži, kaj znaš!, naj bi pripravljale še druge slovenske, predvsem lokalne televizije. Če se ne motim, je bil Pokaži, kaj znaš! mnogo let nazaj tudi naslov razvedrilne oddaje/kviza ljubljanskega radia. Od časa do časa, vendar ne prav pogosto se potemtakem na Slovenskem prebudi občutek, da skrivamo in zanemarjamo nadarjene državljane. Na nek način so odkrivanje talentov tudi volitve, pred tem pa različni lobiji, društva, politične stranke in seveda predvolilna soočenja. Toda Slovenija ni Velika Britanija ali Amerika, zaloga talentov je manjša, vprašanje je le, ali so naši inštrumenti ("talentomeri") dovolj občutljivi, da to zalogo odkrijejo. Dodatna težava je upoštevanje in izkoriščanje teh odkritij. V vzvratnem zrcalu slovenske zgodovinske vožnje se kažejo boljši in slabši časi. V obdobju po drugi svetovni vojni so bili slovenski voditelji, kar zadeva talente, precej zapravljivi. Več tisoč so jih odstranili in pozaprli, mnoge so pregnali v tujino. Konec šestdesetih let je nastopilo obdobje relativnega olajšanja, ki je trajalo le nekaj let, recimo do leta 1972, ko so Kavčičevo garnituro zamenjali tretjerazredni aktivisti in stremuhi vseh vrst.

 

Bolje naš bedak kakor njihov učenjak je izboljšan prevod nekega precej nespodobnega izreka iz arzenala italijanske strankarske politike in nekoliko popravljeno proslulo stališče iz začetkov slovenske demokracije: Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš! Ta izrek oz. stališče mi prihajata na misel, ko opazujem slovensko predvolilno kampanjo. Če se ne motim, se prilega mnogim aktualnim kadrovskim oz. personalnim rešitvam.

 

Žal so slovenski mediji bolj redkobesedni, kadar gre za upoštevanje človeških značilnosti in lastnosti, kot so izkušnje, izobrazba, kulturnost, pamet, strokovnost, talent, verodostojnost, znanje ... Kot smo videli, si kar dvajset strankarskih prvakov, vsaj tisoč poslanskih kandidatov in še več strankarskih funkcionarjev prizadeva dobiti v roke vajeti oblasti. Če pomislimo, da so pri dveh milijonih prebivalcev omenjene lastnosti in značilnosti količinsko omejene, mediji tudi ne morejo imeti posebno težkega dela - kar njihove molčečnosti nikakor ne opravičuje. Če nič drugega, bi morali ugotoviti, da Slovenija nima dovolj pametnih ljudi, da bi napolnili dvajset strank in sestavili dvajset političnih ekip, ki bi med seboj tekmovale na enakopraven način.

 

Ko se spominjam predsednikov slovenskih vlad, pomislim, da je imel dr. Janez Drnovšek (doktor ekonomije), predno je postal predsednik slovenske vlade, za sabo vodenje Jugoslavije, ki je imela triindvajset milijonov prebivalcev, in predsedovanje gibanju neuvrščenih, ki je po prebivalstvu presegalo polovico človeštva. Diplomirani obramboslovec Janez Janša je imel za sabo kariero obrambnega ministra, nato se je znašel na čelu države z dvema milijonoma in na mestu predsednika Evropske unije, ki vsebuje več kot pol milijarde ljudi. Če stopimo stopnico niže, k slovenskim županom, ki se potegujejo za mesto predsednika vlade, ugotovimo, da ga ni mogel doseči niti Zoran Janković, ki vodi slovensko prestolnico, ta pa vsebuje okrog tristo tisoč prebivalcev. Danes ima - po vsem videzu - nekaj možnosti, da postane predsednik slovenske vlade župan Kamnika, ki vsebuje 29.000 prebivalcev. Na pohodu je miselnost, za katero sta značilna volja do oblasti in pomanjkanje samokritičnosti. Na pohodu je ljubiteljstvo, ki ga s tujko imenujemo diletantizem.

 

Ob vseh mogočih pomislekih si je vendar treba priznati, da nenavadne, nenadne in bliskovite kariere niso mogoče le na Slovenskem, ampak tudi v nekaterih drugih državah, in da gre predvsem za presojo (strank, botrov ...), koliko volivcev je sposoben navdušiti ta ali oni kandidat? Gre tudi za denar, medijsko prodornost in organizacijo kampanje, ki se - morda še najmanj v Sloveniji - opirajo na pretekle dosežke, retorične spretnosti, strokovne reference in (klene) značajske lastnosti kandidata, med katerimi visoko kotira resnicoljubnost. Kot vidimo v nekaterih aktualnih primerih, je malomaren odnos do dejstev kar pogost pojav.

 

Običajno je kandidatura za predsednika vlade odvisna od moči stranke, ki jo (praviloma) vodi kandidat. Nemški liberalci (FDP) ali Zeleni težko dosežejo rezultat, ki bi jim omogočil kanclerski položaj. Za ta položaj se načeloma potegujeta "ljudski" stranki CDU in SPD. Niti Edmund Stoiber (CSU) leta 2002, čeprav je bil skupni kandidat povezave CDU-CSU, ni mogel premagati Gerharda Schröderja (SPD). Angela Merkel je takrat, čeprav je bila pred tem ministrica v Kohlovem kabinetu in predsednica stranke, prepustila kanclersko kandidaturo Bavarcu Stoiberju. Dober kandidat lahko znatno prispeva k uspehu stranke, še bolj pa h kandidatovemu uspehu ali neuspehu prispevata domet in sloves stranke. Največkrat imata prednost pred drugimi kandidat in stranka, ki gresta na volitve s položaja oblasti (t.i. incumbent), ker sta preskušena in ker sta že bila zmagovalca. To seveda ne velja, kadar se oblastna garnitura pred volitvami zaplete v afere in škandale.

 

Volilni izid je seveda odvisen od volilnega sistema. V večinskem sistemu ni pravega prostora niti za majhne niti za nove stranke ali nove obraze. V državah s takšnim sistemom (ZDA, Združeno kraljestvo, Francija) ni koalicijskega taktiziranja in izsiljevanja, odločanje je bolj učinkovito, parlament pa je glasovalni stroj. To do neke mere velja tudi za t.i. mešane ali kombinirane sisteme (Rusija, Hrvaška) in za sisteme z visokim volilnim pragom (Nemčija).

 

Zadnja leta v Sloveniji s predsedniki vlad in ministri nimamo sreče. Zdi, da jih izbirajo v skladu z izrekom v naslovu tega prispevka. To je na neki način - če izvzamem Janšo in Tonina, morda še Požarja - prišlo do izraza na soočenju dvajsetih predsednikov na nacionalni televiziji 7. maja 2018. Za večino nastopajočih predsednikov bi lahko rekli, da so bili videti utrujeni, naveličani, brez žara ali navdiha. Pri tem se je treba vprašati, ali je televizijska publika pripravljena poslušati (vsaj) uro in pol banalnosti, ali pa skušajo predvsem uganiti, kateri obraz jim bo popestril/zagrenil življenje v naslednjem mandatu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Naj zdaj minister za zdravje pojasni, kako prejema plačilo za svoje delo v zasebnem zdravstvu
0
25.03.2023 23:00
Ob silnem medijskem razkritju domnevno nepravilnega ravnanja nevrokirurga dr. Romana Bošnjaka čakam novinarje, da pogledajo ... Več.
Piše: Milan Krek
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
14
23.03.2023 23:00
Danes se bije boj za Bližnji vzhod in Afriko med ZDA, Rusijo in Kitajsko, medtem ko je Evropska unija nekoliko zaspala zaradi ... Več.
Piše: Andraž Šest
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
11
21.03.2023 21:25
Strateški sveti vlade so pogruntavščina demokratičnih ureditev, ki sploh ni slaba v svoji osnovni ideji. Na določenih akutnih ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
16
19.03.2023 19:00
Na bo jasno že na začetku: nobena inkarnacija Udbe me ne bo ustrahovala in še naprej bom misli in pisal kot sem mislil in pisal ... Več.
Piše: Denis Poniž
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
20
17.03.2023 21:35
Petkova odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika, je v marsičem res prelomna, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
9
16.03.2023 19:44
Znašli smo se na prelomni točki razvoja celotne človeške skupnosti, kjer svobodni, individualni ustvarjalnosti zmanjkuje sape, ... Več.
Piše: Miha Burger
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
14
12.03.2023 22:42
Komisija za preprečevanje korupcije se je izjasnila v primeru groženj ministra za zdravje, izrečenih v telefonskem pogovoru s ... Več.
Piše: Milan Krek
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
18
12.03.2023 19:20
V časopisu, ki velja za vodilno (mainstream) slovensko glasilo, smo pred dnevi lahko brali zanimiv prispevek o nujnih spremembah ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
38
10.03.2023 17:10
Človek je presenečen, da se toliko pametnih ljudi iz zgodovine ni nič naučilo. Že 20. stoletje dokazuje, da vrtnice in nageljni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
13
08.03.2023 20:15
Slovenija je dežela strategij, tudi zelo dobrih. Sprejemamo strategije za vsa področja, od zdravstva, šolstva, energetike, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Evropa 2035: Bencin v bruseljski utopiji
16
07.03.2023 12:33
Za revolucijo je poskrbela Evropska unija v gospodovem letu 2023, ko je med sprejemanjem ukrepov o ukrivljenosti banan in v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Putinova vojna v kontekstu svetovnih srečanj
9
06.03.2023 21:30
Med oktobrom in novembrom 2022 je bilo polno svetovnih srečanj, od katerih nobeno ni vključevaloRusije, bodisi je bila ta le ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Fermijev paradoks slovenske politike ali kje so naši novi politični leaderji
15
05.03.2023 21:10
Leta 1950 je fizik Enrico Fermi postavil vprašanje Kje so vsi?, ki ga danes poznamo kot Fermijev paradoks. Nobelov nagrajenec je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Polemika: Deveta obletnica ukrajinske vojne
19
03.03.2023 11:59
Nismo na prvi obletnici vojne v Ukrajini, kot trdijo zahodne vlade in mediji, pravi Jeffrey Sachs: Ta vojna traja že deveto ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Zakaj je imenovanje "tajnice" Društva novinarjev Slovenije Špela Stare v Programski svet RTV Slovenija moralno sporno in problematično
15
27.02.2023 20:00
Če je bil strah pred upravljanjem javne radiotelevizije s strani skupin, ki uresničujejo svoje interese, upravičen, se sprašuje ... Več.
Piše: Domen Savič
Planica 2023: Butična in cenovno zakalkulirana
21
26.02.2023 19:00
V zadnjih dneh smo priča eskalaciji javnih kritik na račun organizatorjev Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici. ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Prvo leto vojne: Russkij mir
26
23.02.2023 20:15
Ob robu nekega sestanka me je tedanji italijanski zunanji minister di Maio vprašal, če res mislim, da bo Rusija napadla ... Več.
Piše: Anže Logar
Eden od problemov ministra Bešiča so vedno nove, neuresničljive obljube, zaradi katerih ministru nos vse hitreje raste, tako kot Lažnivemu Kljukcu
7
22.02.2023 22:09
Finci za 5,5 milijona prebivalcev porabijo 22,3 milijarde sredstev, Slovenija pa za 2 milijona ljudi okoli 4,5 milijarde evrov, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zgrešeno pismo za mir: Kot je Hitler iz naše hotel napraviti nemško deželo, hoče Putin iz ukrajinske napraviti rusko
29
19.02.2023 18:00
Ali smo Slovenci leta 1941 ravnali narobe, ko smo se uprli nemškemu in drugim agresorjem ter v uporu vztrajali štiri leta? Kajti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve ob rob: Udba in akcija Sever
31
17.02.2023 20:00
Igor Bavčar je ob izidu knjige Igorja Omerze Udba in akcija Severjunija 2020 napisal obširno spremno besedo, v kateri je akcijo ... Več.
Piše: Igor Bavčar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 2.922
02/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.882
03/
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.219
04/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.464
05/
Adijo, Afrika? Omahovanje Zahoda bo na stežaj odprlo vrata Kitajcem in Rusom
Andraž Šest
Ogledov: 1.121
06/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.193
07/
Iranska atomska bomba: V koliko dneh ali največ tednih bo Iran postal član jedrskega kluba?
Uredništvo
Ogledov: 847
08/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.878
09/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 478
10/
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.835