Komentar

Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost?

Nihče ne spremlja politike. Tako kot nihče več ne gleda TV oglasov. Realnost je postala fluidna. V času digitaliziranega sveta se je uveljavil občutek, da nimamo vpliva nad svojo realnostjo, še več, občutek je, da se svet vrti brez kontrole.

15.05.2018 00:38
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   socializem   komunizem   elite   privatizacija   Slovenci   Freud   kapital   halucinacija   vrednote   zasebnost

Kaviar socializem je postal marketinški trend tako kot pred drugo svetovno vojno, fašizem pa posledica neučinkovite birokratske logike.

Zgodilo se je vse tisto, česar smo se najbolj bali. Zasebnost je iz pravice posameznika evolvirala v privilegij. Korporacija Apple je dosegla nemogoče – zaračunava nam našo zasebnost. Okoljevarstvo in ekološkost je domena bogatih. Elon Musk svoje avte prodaja zgolj tistim, ki ne potrebujejo ničesar več, saj imajo že vse in še več. Proizvodnja povprečnega električnega avtomobila je danes dražja in bolj obremenjujoča za okolje kot navaden avto z dizelskim motorjem. Znanost izgublja boj z zdravo pametjo ter postaja to, kar je bila Cerkev v srednjem veku. Dogaja se inkvizicija nad tistimi, ki bi lahko spodkopali njihova dogmo. Sprašujem se, je mar "božji sindrom" tisti, ki vodi vse te bistre ume k uveljavljanju svojega, pa četudi se posluži Mendelejeve logike? Kaviar socializem je postal marketinški trend tako kot pred drugo svetovno vojno, fašizem pa posledica neučinkovite birokratske logike. In tako se je rodil nacionalsocializem.

 

Ali ste vedeli, da je druga največja imigrantska nacija v Združenem kraljestvu iraška? Predvsem visoko izobražen kader. Kako prijazna dežela ta Velika kraljevina. Še Bill Gates vidi prihodnost v socializmu, in to kljub temu, da že leta izvaja korpofašizem. Globalna politika je že dolgo "reality show", ki pa tako kot tisti na TV potrebuje vedno večje absurde, da dviguje imaginarno gledanost. Nihče ne spremlja politike. Tako kot nihče več ne gleda TV oglasov. Realnost je postala fluidna. V času digitaliziranega sveta se je uveljavil občutek, da nimamo vpliva nad svojo realnostjo, še več, občutek je, da se svet vrti brez kontrole.

 

Živimo v časih, ko vsak nov dan prinaša poplavo informacij, ki jih v preteklosti ni bilo potrebno predelovati. To je bila naloga institucij, obveščevalne dejavnosti ter posameznikov, ki so zasedali odločevalske pozicije. Trenutno plavamo v deroči reki informacij, ki so bolj dostopne, kot so bile kadarkoli do sedaj, bolj eksplicitne kot so jih doživljali naši dedje in očetje, predvsem pa je družba postala mnogo bolj transparentna, kot bi si kdorkoli želel. Ob tem se odpira vprašanje, kaj od tega pravzaprav lahko prebavimo. Orodja, ki so nam razpolago, omogočajo večji, globlji impakt tako na posameznika kot na njegovo okolico. Kolektivno stanje duha bi Freud opisal kot masovno histerijo. Frenetično okolje pa nekako zamenjuje vsebino, ki bi morala priti do naslovnika. Tako imamo v dandanašnjem vsaj dve težavi: pomanjkanje vsebine ter preobremenjenost z informacijami.

 

Kljub temu, da psihološke raziskave vedno bolj kažejo na to, da bi morali več pozornosti namenjati komunikaciji, se na račun novih tehnologij krepi ravno tisti del osebnosti ter socializacije, ki potencira individualnost ter odtujenost. Družbena omrežja postajajo billboardi, socialna komponenta pa tone v nepomembnost. Vrednost posameznika v družbi je zgolj tista, ki si jo izbori, največkrat z žrtvovanjem zasebnosti. Še dobrodelnost je izgubila svoj smisel in danes ne predstavlja nič drugega kot piar. Premaknemo se samo, če je težava "oglaševana", in to zbuja pomislek o samem namenu družbenega delovanja.

 

Že nekaj časa trdim, da nimamo težav z vrednotami – te so, kakršne so -, imamo pa težavo z družbenim konsenzom. Če smo v času Juge imeli vizijo samostojnosti, smo po osamosvojitvi imeli vsaj še dva ideološka izziva (vstop v EU in euro) ter nesmiselno menjavo gospodarja s palico (NATO), sedaj pa skačemo naokoli kot sveže diplomirani mladenič z dokazilom o končanem študiju. Kljub dokazilu o zrelosti ga ni med delodajalci junaka, ki bi računal na to, da je kandidat dejansko zrel. Starši, partnerji ter morda celo nekateri prijatelji so ponosni na diplomiranca, vendar nihče ne verjame v dozorelost z diplomo. Vse skupaj ponuja vprašanje, ali metafora leti na institucijo ali posameznika, državljana Slovenije.

 

Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost? Kaj nas žene v to, da izberemo sebi enake namesto ideala? Zakaj pričakujemo, da obstaja v kompleksnem svetu preprost kavzalni odnos? Človeški um je namreč dosti bolj kompleksen, kot veljajo uveljavljena prepričanja. Dokler bomo verjeli, da obstajata dva politična pola, bomo konzumirali posledice kulta "flateartherjev" (pristaši teorije o ravni zemlji, op. uredn.), kjer je prepričanje posameznika povsem enakovredno kolektivnemu konsenzu. Občutek je, da obstaja le še boj za golo preživetje, ker resničnega življenja več ni.

 

Mar res živimo skupinsko halucinacijo?

 

Podatki o globalni razporeditvi premoženja predstavljajo prepad med ljudmi, medtem ko se istočasno oglašuje način življenja, ki je pravzaprav največji ojačevalec taistega prepada. V slovenskem okolju so bogataši pravzaprav srednji družbeni sloj. To je prva pozitivna povratna zanka, v katero je slovenski državljan ujet. V Sloveniji, državi s kapitalistično platformo, se pojavlja fenomen, kjer uspeh ni obseg kapitala, marveč drznost in kreativnost v izvedbi prevare. Najprej smo Slovenci doživeli prevaro s PID-i in prvim valom privatizacije, ki je ustvarila t.i. gospodarsko elito in danes skuša pomesti pod preprogo vso ustvarjeno nesnago. Pa da ne bo pomote – ne pod svojo preprogo.

 

Kasneje so sledile prevare kot je NATO, privatizacija 2.0, privatizacija 3.0, TEŠ 6 ter novi in novi načini pranja kriminalnega denarja zbranega s strani obveščevalnih struktur. Ustvariti je potrebno iluzijo uspešnosti, saj okolica prepozna najprej formo, vsebine pa se niti ne dotakne, saj je kognicija že preobremenjena z vsebinami iz pametnih telefonov. Slovensko poslovno okolje je tako prežeto z logiko konstantne negativne manipulacije, ki izhaja še iz časov resnih obveščevalnih in kontraobveščevalnih služb, predvsem pa je pomemben zakup medijskega prostora na največjih televizijah. Temu se v Sloveniji reče "korpo piar". Konflikt identitete obveščevalca se je zgodil, ko je Slovenija izgubila gospodarja. Največja težava mlade dame Slovenije je ta, da nima gospodarja. Tisti, ki si upajo dvigniti pogled preko zaslonov, vidijo zgolj vedno iste osebe v gospodarstvu, ki desetletja v imenu nacionalnega interesa kopičijo jahte, vile, luksuzne avtomobile ter državna podjetja. In to jezi podzavest povprečnega kolektivno usmerjenega Slovenca, ki še vedno sanjari o John Wayneu in Miki Miški. V imenu nacionalnega interesa, da ne bo pomote. In seveda zase kot je zapisano v Skrivnosti.

 

Vsi imajo isto težavo s spominom, kar me pravzaprav fascinira. Če večina nacije živi v prepričanju, da politika krade, potem moramo podeliti managerskemu delu nacije Nobelovo nagrado za izvedbo masovne hipnoze. Še vedno večina živi v prepričanju, da obstaja en center odločanja, en center moči, ki sprejema vse strateške odločitve. In vsakodnevne življenjske. "Avta na kredit si ne morem kupiti, ker je premier letel s Falconom na sestanek." Zaradi količine informacij, ki so na razpolago ali celo vsiljene, je posameznik pomešal tako hierarhijo odgovornosti kot kavzalno povezavo. Nenazadnje v vsakem neuspelem primeru manifestacije željenega obstaja nevidni center moči, ki odloči v nasprotju z željami posameznika. V psihologiji takšen posameznik ustreza profilu žrtve, ki odgovornost pripisuje zunanjim silam in ima lokus kontrole izven svojega dometa. Ko je občutek kontrole izpet, se prične lov za pravicami, saj le-ta omogoča orientacijo v prostoru.

 

In ko že govorimo o orientaciji v prostoru, bi bilo dobro osvojiti zavedanje, da je Slovenija na križišču velikih interesov: ima dva jedrska reaktorja, dokaj zeleno okolje, pitno vodo ter geostrateško pomemben položaj, saj predstavlja pokrov na večno poskakajočem balkanskem loncu. Pred nekaj leti je rešitev bivala v menjavi generacij. Generacije so se zamenjale. Ali bivamo najboljšo različico realnosti, pa ostaja vprašanje za prihodnost.

 

Na prihajajočih volitvah ne bomo še izvolili ničesar novega. Morda nas bodo letos prepričale gube in brazgotine poosamosvojitvene Slovenije. Morda pa bo blaznost posameznikov, ki so pripravljeni narediti karkoli za udeležbo v resničnostnem šovu, prepričljivejša od že znane bolečine. Morda pa smo dobili novo kripto elito, ki bi želela spremeniti sistem tako, da se od njega loči po ustaljenih parametrih – prestižen avto, prestižna hiša, brendirana oblačila, instagram življenje ter kolektivno pljuvanje po vsem, kar jih omejuje.

 

Zdi se, da živimo v času vojne senc, kjer ni nič oprijemljivo, predvsem pa je vse dovoljeno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
3
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
25
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.313
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.075
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.462
04/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.023
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.116
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.058
07/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.729
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.130
09/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.250
10/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.717