Komentar

Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost?

Nihče ne spremlja politike. Tako kot nihče več ne gleda TV oglasov. Realnost je postala fluidna. V času digitaliziranega sveta se je uveljavil občutek, da nimamo vpliva nad svojo realnostjo, še več, občutek je, da se svet vrti brez kontrole.

15.05.2018 00:38
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   socializem   komunizem   elite   privatizacija   Slovenci   Freud   kapital   halucinacija   vrednote   zasebnost

Kaviar socializem je postal marketinški trend tako kot pred drugo svetovno vojno, fašizem pa posledica neučinkovite birokratske logike.

Zgodilo se je vse tisto, česar smo se najbolj bali. Zasebnost je iz pravice posameznika evolvirala v privilegij. Korporacija Apple je dosegla nemogoče – zaračunava nam našo zasebnost. Okoljevarstvo in ekološkost je domena bogatih. Elon Musk svoje avte prodaja zgolj tistim, ki ne potrebujejo ničesar več, saj imajo že vse in še več. Proizvodnja povprečnega električnega avtomobila je danes dražja in bolj obremenjujoča za okolje kot navaden avto z dizelskim motorjem. Znanost izgublja boj z zdravo pametjo ter postaja to, kar je bila Cerkev v srednjem veku. Dogaja se inkvizicija nad tistimi, ki bi lahko spodkopali njihova dogmo. Sprašujem se, je mar "božji sindrom" tisti, ki vodi vse te bistre ume k uveljavljanju svojega, pa četudi se posluži Mendelejeve logike? Kaviar socializem je postal marketinški trend tako kot pred drugo svetovno vojno, fašizem pa posledica neučinkovite birokratske logike. In tako se je rodil nacionalsocializem.

 

Ali ste vedeli, da je druga največja imigrantska nacija v Združenem kraljestvu iraška? Predvsem visoko izobražen kader. Kako prijazna dežela ta Velika kraljevina. Še Bill Gates vidi prihodnost v socializmu, in to kljub temu, da že leta izvaja korpofašizem. Globalna politika je že dolgo "reality show", ki pa tako kot tisti na TV potrebuje vedno večje absurde, da dviguje imaginarno gledanost. Nihče ne spremlja politike. Tako kot nihče več ne gleda TV oglasov. Realnost je postala fluidna. V času digitaliziranega sveta se je uveljavil občutek, da nimamo vpliva nad svojo realnostjo, še več, občutek je, da se svet vrti brez kontrole.

 

Živimo v časih, ko vsak nov dan prinaša poplavo informacij, ki jih v preteklosti ni bilo potrebno predelovati. To je bila naloga institucij, obveščevalne dejavnosti ter posameznikov, ki so zasedali odločevalske pozicije. Trenutno plavamo v deroči reki informacij, ki so bolj dostopne, kot so bile kadarkoli do sedaj, bolj eksplicitne kot so jih doživljali naši dedje in očetje, predvsem pa je družba postala mnogo bolj transparentna, kot bi si kdorkoli želel. Ob tem se odpira vprašanje, kaj od tega pravzaprav lahko prebavimo. Orodja, ki so nam razpolago, omogočajo večji, globlji impakt tako na posameznika kot na njegovo okolico. Kolektivno stanje duha bi Freud opisal kot masovno histerijo. Frenetično okolje pa nekako zamenjuje vsebino, ki bi morala priti do naslovnika. Tako imamo v dandanašnjem vsaj dve težavi: pomanjkanje vsebine ter preobremenjenost z informacijami.

 

Kljub temu, da psihološke raziskave vedno bolj kažejo na to, da bi morali več pozornosti namenjati komunikaciji, se na račun novih tehnologij krepi ravno tisti del osebnosti ter socializacije, ki potencira individualnost ter odtujenost. Družbena omrežja postajajo billboardi, socialna komponenta pa tone v nepomembnost. Vrednost posameznika v družbi je zgolj tista, ki si jo izbori, največkrat z žrtvovanjem zasebnosti. Še dobrodelnost je izgubila svoj smisel in danes ne predstavlja nič drugega kot piar. Premaknemo se samo, če je težava "oglaševana", in to zbuja pomislek o samem namenu družbenega delovanja.

 

Že nekaj časa trdim, da nimamo težav z vrednotami – te so, kakršne so -, imamo pa težavo z družbenim konsenzom. Če smo v času Juge imeli vizijo samostojnosti, smo po osamosvojitvi imeli vsaj še dva ideološka izziva (vstop v EU in euro) ter nesmiselno menjavo gospodarja s palico (NATO), sedaj pa skačemo naokoli kot sveže diplomirani mladenič z dokazilom o končanem študiju. Kljub dokazilu o zrelosti ga ni med delodajalci junaka, ki bi računal na to, da je kandidat dejansko zrel. Starši, partnerji ter morda celo nekateri prijatelji so ponosni na diplomiranca, vendar nihče ne verjame v dozorelost z diplomo. Vse skupaj ponuja vprašanje, ali metafora leti na institucijo ali posameznika, državljana Slovenije.

 

Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost? Kaj nas žene v to, da izberemo sebi enake namesto ideala? Zakaj pričakujemo, da obstaja v kompleksnem svetu preprost kavzalni odnos? Človeški um je namreč dosti bolj kompleksen, kot veljajo uveljavljena prepričanja. Dokler bomo verjeli, da obstajata dva politična pola, bomo konzumirali posledice kulta "flateartherjev" (pristaši teorije o ravni zemlji, op. uredn.), kjer je prepričanje posameznika povsem enakovredno kolektivnemu konsenzu. Občutek je, da obstaja le še boj za golo preživetje, ker resničnega življenja več ni.

 

Mar res živimo skupinsko halucinacijo?

 

Podatki o globalni razporeditvi premoženja predstavljajo prepad med ljudmi, medtem ko se istočasno oglašuje način življenja, ki je pravzaprav največji ojačevalec taistega prepada. V slovenskem okolju so bogataši pravzaprav srednji družbeni sloj. To je prva pozitivna povratna zanka, v katero je slovenski državljan ujet. V Sloveniji, državi s kapitalistično platformo, se pojavlja fenomen, kjer uspeh ni obseg kapitala, marveč drznost in kreativnost v izvedbi prevare. Najprej smo Slovenci doživeli prevaro s PID-i in prvim valom privatizacije, ki je ustvarila t.i. gospodarsko elito in danes skuša pomesti pod preprogo vso ustvarjeno nesnago. Pa da ne bo pomote – ne pod svojo preprogo.

 

Kasneje so sledile prevare kot je NATO, privatizacija 2.0, privatizacija 3.0, TEŠ 6 ter novi in novi načini pranja kriminalnega denarja zbranega s strani obveščevalnih struktur. Ustvariti je potrebno iluzijo uspešnosti, saj okolica prepozna najprej formo, vsebine pa se niti ne dotakne, saj je kognicija že preobremenjena z vsebinami iz pametnih telefonov. Slovensko poslovno okolje je tako prežeto z logiko konstantne negativne manipulacije, ki izhaja še iz časov resnih obveščevalnih in kontraobveščevalnih služb, predvsem pa je pomemben zakup medijskega prostora na največjih televizijah. Temu se v Sloveniji reče "korpo piar". Konflikt identitete obveščevalca se je zgodil, ko je Slovenija izgubila gospodarja. Največja težava mlade dame Slovenije je ta, da nima gospodarja. Tisti, ki si upajo dvigniti pogled preko zaslonov, vidijo zgolj vedno iste osebe v gospodarstvu, ki desetletja v imenu nacionalnega interesa kopičijo jahte, vile, luksuzne avtomobile ter državna podjetja. In to jezi podzavest povprečnega kolektivno usmerjenega Slovenca, ki še vedno sanjari o John Wayneu in Miki Miški. V imenu nacionalnega interesa, da ne bo pomote. In seveda zase kot je zapisano v Skrivnosti.

 

Vsi imajo isto težavo s spominom, kar me pravzaprav fascinira. Če večina nacije živi v prepričanju, da politika krade, potem moramo podeliti managerskemu delu nacije Nobelovo nagrado za izvedbo masovne hipnoze. Še vedno večina živi v prepričanju, da obstaja en center odločanja, en center moči, ki sprejema vse strateške odločitve. In vsakodnevne življenjske. "Avta na kredit si ne morem kupiti, ker je premier letel s Falconom na sestanek." Zaradi količine informacij, ki so na razpolago ali celo vsiljene, je posameznik pomešal tako hierarhijo odgovornosti kot kavzalno povezavo. Nenazadnje v vsakem neuspelem primeru manifestacije željenega obstaja nevidni center moči, ki odloči v nasprotju z željami posameznika. V psihologiji takšen posameznik ustreza profilu žrtve, ki odgovornost pripisuje zunanjim silam in ima lokus kontrole izven svojega dometa. Ko je občutek kontrole izpet, se prične lov za pravicami, saj le-ta omogoča orientacijo v prostoru.

 

In ko že govorimo o orientaciji v prostoru, bi bilo dobro osvojiti zavedanje, da je Slovenija na križišču velikih interesov: ima dva jedrska reaktorja, dokaj zeleno okolje, pitno vodo ter geostrateško pomemben položaj, saj predstavlja pokrov na večno poskakajočem balkanskem loncu. Pred nekaj leti je rešitev bivala v menjavi generacij. Generacije so se zamenjale. Ali bivamo najboljšo različico realnosti, pa ostaja vprašanje za prihodnost.

 

Na prihajajočih volitvah ne bomo še izvolili ničesar novega. Morda nas bodo letos prepričale gube in brazgotine poosamosvojitvene Slovenije. Morda pa bo blaznost posameznikov, ki so pripravljeni narediti karkoli za udeležbo v resničnostnem šovu, prepričljivejša od že znane bolečine. Morda pa smo dobili novo kripto elito, ki bi želela spremeniti sistem tako, da se od njega loči po ustaljenih parametrih – prestižen avto, prestižna hiša, brendirana oblačila, instagram življenje ter kolektivno pljuvanje po vsem, kar jih omejuje.

 

Zdi se, da živimo v času vojne senc, kjer ni nič oprijemljivo, predvsem pa je vse dovoljeno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
9
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,761
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,890
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,536
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,329
05/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,473
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,147
07/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,270
08/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 865
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 943
10/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,830