Komentar

Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost?

Nihče ne spremlja politike. Tako kot nihče več ne gleda TV oglasov. Realnost je postala fluidna. V času digitaliziranega sveta se je uveljavil občutek, da nimamo vpliva nad svojo realnostjo, še več, občutek je, da se svet vrti brez kontrole.

15.05.2018 00:38
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   socializem   komunizem   elite   privatizacija   Slovenci   Freud   kapital   halucinacija   vrednote   zasebnost

Kaviar socializem je postal marketinški trend tako kot pred drugo svetovno vojno, fašizem pa posledica neučinkovite birokratske logike.

Zgodilo se je vse tisto, česar smo se najbolj bali. Zasebnost je iz pravice posameznika evolvirala v privilegij. Korporacija Apple je dosegla nemogoče – zaračunava nam našo zasebnost. Okoljevarstvo in ekološkost je domena bogatih. Elon Musk svoje avte prodaja zgolj tistim, ki ne potrebujejo ničesar več, saj imajo že vse in še več. Proizvodnja povprečnega električnega avtomobila je danes dražja in bolj obremenjujoča za okolje kot navaden avto z dizelskim motorjem. Znanost izgublja boj z zdravo pametjo ter postaja to, kar je bila Cerkev v srednjem veku. Dogaja se inkvizicija nad tistimi, ki bi lahko spodkopali njihova dogmo. Sprašujem se, je mar "božji sindrom" tisti, ki vodi vse te bistre ume k uveljavljanju svojega, pa četudi se posluži Mendelejeve logike? Kaviar socializem je postal marketinški trend tako kot pred drugo svetovno vojno, fašizem pa posledica neučinkovite birokratske logike. In tako se je rodil nacionalsocializem.

 

Ali ste vedeli, da je druga največja imigrantska nacija v Združenem kraljestvu iraška? Predvsem visoko izobražen kader. Kako prijazna dežela ta Velika kraljevina. Še Bill Gates vidi prihodnost v socializmu, in to kljub temu, da že leta izvaja korpofašizem. Globalna politika je že dolgo "reality show", ki pa tako kot tisti na TV potrebuje vedno večje absurde, da dviguje imaginarno gledanost. Nihče ne spremlja politike. Tako kot nihče več ne gleda TV oglasov. Realnost je postala fluidna. V času digitaliziranega sveta se je uveljavil občutek, da nimamo vpliva nad svojo realnostjo, še več, občutek je, da se svet vrti brez kontrole.

 

Živimo v časih, ko vsak nov dan prinaša poplavo informacij, ki jih v preteklosti ni bilo potrebno predelovati. To je bila naloga institucij, obveščevalne dejavnosti ter posameznikov, ki so zasedali odločevalske pozicije. Trenutno plavamo v deroči reki informacij, ki so bolj dostopne, kot so bile kadarkoli do sedaj, bolj eksplicitne kot so jih doživljali naši dedje in očetje, predvsem pa je družba postala mnogo bolj transparentna, kot bi si kdorkoli želel. Ob tem se odpira vprašanje, kaj od tega pravzaprav lahko prebavimo. Orodja, ki so nam razpolago, omogočajo večji, globlji impakt tako na posameznika kot na njegovo okolico. Kolektivno stanje duha bi Freud opisal kot masovno histerijo. Frenetično okolje pa nekako zamenjuje vsebino, ki bi morala priti do naslovnika. Tako imamo v dandanašnjem vsaj dve težavi: pomanjkanje vsebine ter preobremenjenost z informacijami.

 

Kljub temu, da psihološke raziskave vedno bolj kažejo na to, da bi morali več pozornosti namenjati komunikaciji, se na račun novih tehnologij krepi ravno tisti del osebnosti ter socializacije, ki potencira individualnost ter odtujenost. Družbena omrežja postajajo billboardi, socialna komponenta pa tone v nepomembnost. Vrednost posameznika v družbi je zgolj tista, ki si jo izbori, največkrat z žrtvovanjem zasebnosti. Še dobrodelnost je izgubila svoj smisel in danes ne predstavlja nič drugega kot piar. Premaknemo se samo, če je težava "oglaševana", in to zbuja pomislek o samem namenu družbenega delovanja.

 

Že nekaj časa trdim, da nimamo težav z vrednotami – te so, kakršne so -, imamo pa težavo z družbenim konsenzom. Če smo v času Juge imeli vizijo samostojnosti, smo po osamosvojitvi imeli vsaj še dva ideološka izziva (vstop v EU in euro) ter nesmiselno menjavo gospodarja s palico (NATO), sedaj pa skačemo naokoli kot sveže diplomirani mladenič z dokazilom o končanem študiju. Kljub dokazilu o zrelosti ga ni med delodajalci junaka, ki bi računal na to, da je kandidat dejansko zrel. Starši, partnerji ter morda celo nekateri prijatelji so ponosni na diplomiranca, vendar nihče ne verjame v dozorelost z diplomo. Vse skupaj ponuja vprašanje, ali metafora leti na institucijo ali posameznika, državljana Slovenije.

 

Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost? Kaj nas žene v to, da izberemo sebi enake namesto ideala? Zakaj pričakujemo, da obstaja v kompleksnem svetu preprost kavzalni odnos? Človeški um je namreč dosti bolj kompleksen, kot veljajo uveljavljena prepričanja. Dokler bomo verjeli, da obstajata dva politična pola, bomo konzumirali posledice kulta "flateartherjev" (pristaši teorije o ravni zemlji, op. uredn.), kjer je prepričanje posameznika povsem enakovredno kolektivnemu konsenzu. Občutek je, da obstaja le še boj za golo preživetje, ker resničnega življenja več ni.

 

Mar res živimo skupinsko halucinacijo?

 

Podatki o globalni razporeditvi premoženja predstavljajo prepad med ljudmi, medtem ko se istočasno oglašuje način življenja, ki je pravzaprav največji ojačevalec taistega prepada. V slovenskem okolju so bogataši pravzaprav srednji družbeni sloj. To je prva pozitivna povratna zanka, v katero je slovenski državljan ujet. V Sloveniji, državi s kapitalistično platformo, se pojavlja fenomen, kjer uspeh ni obseg kapitala, marveč drznost in kreativnost v izvedbi prevare. Najprej smo Slovenci doživeli prevaro s PID-i in prvim valom privatizacije, ki je ustvarila t.i. gospodarsko elito in danes skuša pomesti pod preprogo vso ustvarjeno nesnago. Pa da ne bo pomote – ne pod svojo preprogo.

 

Kasneje so sledile prevare kot je NATO, privatizacija 2.0, privatizacija 3.0, TEŠ 6 ter novi in novi načini pranja kriminalnega denarja zbranega s strani obveščevalnih struktur. Ustvariti je potrebno iluzijo uspešnosti, saj okolica prepozna najprej formo, vsebine pa se niti ne dotakne, saj je kognicija že preobremenjena z vsebinami iz pametnih telefonov. Slovensko poslovno okolje je tako prežeto z logiko konstantne negativne manipulacije, ki izhaja še iz časov resnih obveščevalnih in kontraobveščevalnih služb, predvsem pa je pomemben zakup medijskega prostora na največjih televizijah. Temu se v Sloveniji reče "korpo piar". Konflikt identitete obveščevalca se je zgodil, ko je Slovenija izgubila gospodarja. Največja težava mlade dame Slovenije je ta, da nima gospodarja. Tisti, ki si upajo dvigniti pogled preko zaslonov, vidijo zgolj vedno iste osebe v gospodarstvu, ki desetletja v imenu nacionalnega interesa kopičijo jahte, vile, luksuzne avtomobile ter državna podjetja. In to jezi podzavest povprečnega kolektivno usmerjenega Slovenca, ki še vedno sanjari o John Wayneu in Miki Miški. V imenu nacionalnega interesa, da ne bo pomote. In seveda zase kot je zapisano v Skrivnosti.

 

Vsi imajo isto težavo s spominom, kar me pravzaprav fascinira. Če večina nacije živi v prepričanju, da politika krade, potem moramo podeliti managerskemu delu nacije Nobelovo nagrado za izvedbo masovne hipnoze. Še vedno večina živi v prepričanju, da obstaja en center odločanja, en center moči, ki sprejema vse strateške odločitve. In vsakodnevne življenjske. "Avta na kredit si ne morem kupiti, ker je premier letel s Falconom na sestanek." Zaradi količine informacij, ki so na razpolago ali celo vsiljene, je posameznik pomešal tako hierarhijo odgovornosti kot kavzalno povezavo. Nenazadnje v vsakem neuspelem primeru manifestacije željenega obstaja nevidni center moči, ki odloči v nasprotju z željami posameznika. V psihologiji takšen posameznik ustreza profilu žrtve, ki odgovornost pripisuje zunanjim silam in ima lokus kontrole izven svojega dometa. Ko je občutek kontrole izpet, se prične lov za pravicami, saj le-ta omogoča orientacijo v prostoru.

 

In ko že govorimo o orientaciji v prostoru, bi bilo dobro osvojiti zavedanje, da je Slovenija na križišču velikih interesov: ima dva jedrska reaktorja, dokaj zeleno okolje, pitno vodo ter geostrateško pomemben položaj, saj predstavlja pokrov na večno poskakajočem balkanskem loncu. Pred nekaj leti je rešitev bivala v menjavi generacij. Generacije so se zamenjale. Ali bivamo najboljšo različico realnosti, pa ostaja vprašanje za prihodnost.

 

Na prihajajočih volitvah ne bomo še izvolili ničesar novega. Morda nas bodo letos prepričale gube in brazgotine poosamosvojitvene Slovenije. Morda pa bo blaznost posameznikov, ki so pripravljeni narediti karkoli za udeležbo v resničnostnem šovu, prepričljivejša od že znane bolečine. Morda pa smo dobili novo kripto elito, ki bi želela spremeniti sistem tako, da se od njega loči po ustaljenih parametrih – prestižen avto, prestižna hiša, brendirana oblačila, instagram življenje ter kolektivno pljuvanje po vsem, kar jih omejuje.

 

Zdi se, da živimo v času vojne senc, kjer ni nič oprijemljivo, predvsem pa je vse dovoljeno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.431
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.689
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.339
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.281
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.500
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.084
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.156
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.777
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 722
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.364