Komentar

Vse kaže, da penzionist Burger prvič v življenju ne bo šel na volitve!

Korak k demokraciji, ki v Sloveniji najbolj manjka, je boljša komunikacija med nosilcem odgovornosti za reševanje določenega javnega problema na eni, ter državljani, ki jih reševanje tega problema zanima ali zadeva, na drugi strani.

16.05.2018 06:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   demokracija   princ harry   Meghan Markle   Abby Hoffmann   komunikacija   drugi tir

Tako kot poteka komunikacija med nosilci javnih funkcij in ljudstvom v primeru Drugega tira, vključno z obema referenduma, je za Slovenijo enostavno sramota.

Vse kaže, da to pot prvič v življenju - pa sem že nekaj let v penziji - ne bom šel na volitve. Do tega zaključka me je pripeljal nenavaden vzrok: vse napovedi in ankete kažejo, da bo udeležba okrog 50 % glede na število volilnih upravičencev. In če bi bila pod 50 %, upam, da bodo tako državljani kot njihovi izvoljenci v državnem zboru spoznali, da je z obstoječim Sistemom res nekaj narobe, da je šel čez rob legitimnosti (z legalnostjo naj se ukvarjajo pravniki), da ta oblika demokracije, kot jo imamo, očitno potrebuje korekcijo, korak ali vsaj poskus koraka k boljši demokraciji. Upam tudi, da bodo v tem primeru odločevalci, tudi tisti "legalno" izvoljeni z manj kot 50 % udeležbo volivcev 3. junija, legitimno prisiljeni (čisto vseeno kakšna povolilna koalicija bo nastala) upoštevati zahteve po novih orodjih demokracije, po novih poskusih, kako priti do legitimnosti - in sicer od spremembe volilne zakonodaje do dopolnitve zakonodaje o državljanski participaciji, in tudi do kakšnega "koraka k boljši demokraciji".

 

Do tega zaključka me je pripeljal tudi moj poskus "Koraka k demokraciji", ki sem ga začel 14. januarja (vir) na portalu+ in nadaljeval natančno mesec dni kasneje, torej 14. februarja (vir). "Korak k demokraciji" sem poimenoval osnovno idejo: ali je možna "postavitev in uveljavitev Institucije kontrole oblasti, ki temelji na metodah ugotavljanja in uveljavljanja volje aktivnih državljanov"

 

Naj tokrat na kratko predstavim, kakšni so rezultati preverjanja ali bolje rečeno nekakšne ankete o tem.

 

V februarju in marcu sem namreč izpeljal mini anketo med političnimi subjekti, ki bi bili morda zainteresirani za tak "Korak k boljši demokraciji" (posebej glede na bližajoče volitve). Nagovoril sem tri večje parlamentarne stranke in štiri manjše (zaenkrat izvenparlamentarne, dve že starejši in dve v zadnjem času ustanovljeni). Postavil sem jim eno samo vprašanje: Ali bi bili pripravljeni objaviti pred volitvami na svoji(!) spletni strani eno od "metod ugotavljanja in uveljavljanja volje aktivnih državljanov" v zvezi z eno od akutnih tem v Sloveniji.

 

Odgovorile so vse stranke, razen ene manjše: vsi odgovori so bili bolj ali manj vljudno odklonilni

 

V začetku tega meseca pa sem izpeljal podobno mini anketo med 23 potencialnimi Aktivnimi državljani (po moji oceni), osnovni kriterij pa je bil ta, da je naslovnik javno povedal ali objavil bodisi mnenje bodisi predlog ali zahtevo glede kakšne javne zadeve v kakšnem mediju, na okrogli mizi ali iv ntervjuju itd. Dodaten kriterij sem si postavil tudi to, da z naslovnikom nisem oziroma nisem bil v ožjem stiku, prijateljskem ali poslovnem. Zastavljeno število anketirancev je bilo sicer 25, toda vprašanja dveh povabljenih niso dosegla).

 

Edino vprašanje, ki sem ga zastavil v tej mini anketi, je bilo:

 

Ali bi aktivno (neanonimno!) sodelovali na kakšni metodi "ugotavljanja in uveljavljanja volje aktivnih državljanov" na kakšno akutno državniško oz. skupnostno temo v Sloveniji, ki bi se odvijala na spletni strani denimo državnega sveta kot ta hip edine potencialne institucije za to vlogo?

 

Odgovorilo je 12 naslovnikov: 6 pritrdilno, 4 bolj pogojno ali s potrebo po širši pojasnitvi, 2 pa s prijaznim odgovorom o prezaposlenosti.

 

Odločil sem se in s podobnim vprašanjem ("Ali bi bili za to, da bi državna institucija kot denimo Državni svet, izvajala kakšno metodo 'ugotavljanja in uveljavljanja volje aktivnih državljanov'?") anketiral različne mimoidoče državljane kar na ulici. Nekaj takšnega sem počel tudi pred mnogimi leti kot avtor prispevkov za oddajo Tednik na Televiziji Slovenija. Ni bilo čisto enostavno - verjetno sem malo iz vaje - in kar nekaj oseb je hitro odklonilo pripravljenost za pogovor, nekaterim pa sem moral kar dolgo pojasnjevati vprašanje, vendar sem po dobri uri poskusov prišel do 10 odgovorov. Pri tej številki sem nehal tudi zato, ker so bili vsi odgovori enaki. Glasili so se: "Ja, bi bil za to!"

 

Korak k boljši demokraciji? Morda pa bo v tem predvolilnem času kakšen pretendent za poslanski stolček le obljubil ta korak? Da bom potem spremenil svojo odločitev o odhodu na volitve?!

 

Korak k demokraciji, ki v Sloveniji najbolj manjka, je boljša komunikacija med nosilcem odgovornosti za reševanje določenega javnega problema na eni, ter državljani, ki jih reševanje tega problema zanima ali zadeva, na drugi strani. Posebej pa še komunikacija, ko se pojavi sum o pravilnosti reševanja javnega problema, in najbolj še, ko se pojavi drugačen predlog reševanja tega problema.

 

Komunikacija je preprosto slaba in tudi če obstajajo določena pravila te komunikacije, se jih ne ena ne druga stran kaj dosti ne držita. Posebej nosilci odgovornosti za ta problem zelo pogosto tolmačijo ta pravila iz pozicije močnejšega, jih relativizirajo oz. uporabljajo, kot jim ustreza. Najbolj se to v zadnjem času vidi na javnem problemu, imenovanem Drugi tir. Tako kot poteka komunikacija v tem primeru, vključno z obema referenduma, je za Slovenijo enostavno sramota. In osnovni vzrok, da je ta sramota nastala, je v tem, da nihče, prav nihče ne naredi niti poskusa, kako izboljšati to komunikacijo. Kot da nihče noče ne videti ne slišati ne razumeti, da je to osnovni vzrok, da nastajajo takšne sramote. In seveda, tako stanje je idealno kotišče za vse vrste pojavnih oblik nedokazljive korupcije, klientelizma, nepotizma in vsega podobnega. In ni druge razlage tega, da se na tem področju nič ne izboljšuje, kot je ta, da tako stanje večini glavnih akterjev ustreza.

 

Demokracija kot obstaja danes, posebej pri nas v Sloveniji, je samo neko Okolje ali Sistem, v katerem državljan, posameznik predvsem išče in ustvarja prednost ali ugodnost ali pridobitev, tako materialno ali duhovno, predvsem zase in za svoje bližnje, družino, prijatelje ali za določeno obliko ožje interesne skupine - naj bo to klub, društvo, ceh ali pa politična stranka (za slednjo zgolj v primeru, če ima direktne osebne koristi od nje). V veliki večini ga nacionalni interes, kakršnakoli ideologija, socializem ali kapitalizem, ne zanimata. Ker mu vse to vedno ponuja nekdo od zgoraj. Ko se bo državljan enkrat znebil tega bremena, ki mu ga ponujajo od zgoraj, in ko se bo zavedal, da pa je istočasno tudi del te Celote, tega Okolja, tega Sistema, šele takrat je šansa da se začne pogovarjati z drugimi, se organizira, sodeluje kot Aktivni državljan – namesto da to zanj počne nekdo drug!

 

Meghan Markle, svežeporočena soproga princa Harryja, je v svojem govoru v OZN leta 2015 (sem prebral na spletni izdaji britanskega dnevnika Guardian 12. maja letos) dejala, da ni dovolj zgolj govoriti o enakosti md moškimi in ženskami, ampak moraš vanjo verjeti, pa ne samo verjeti, zanjo si moraš prizadevati. Podobno je rekel ameriški aktivist Abby Hoffmann leta 1968 (sem si takrat kot študent zapisal na listek): "Demokracija ni nekaj, v kar verjameš, ampak je nekaj, kar se greš." (Se opravičujem, ker sem ta citat v zadnjih treh letih v svojih člankih na tem portalu že nekajkrat uporabil!

 

V obeh citatih Meghan in Abby omenjata civilizacijski princip, morda bi to lahko poimenovali kar normo ali standard, ki je potreben za korak k boljšemu, epšemu, pravičnejšemu. Če te norme ali standarda ni ali ga razume, spoštuje in se ravna po njem premalo ljudi, potem pač tega koraka ni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija
0
15.07.2018 08:45
Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
20
13.07.2018 23:00
Kocka je padla. Vlada Mira Cerarja v odstopu je kljub drugačnim napovedim in pomislekom v petek, 13. julija vložila tožbo proti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
6
13.07.2018 14:15
Zdi se, da je čas, ki je pred nami, prej čas neprestanih improvizacij pri urejanju skupnega evropskega življenja, kot pa čas ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
3
12.07.2018 16:30
Pogovori z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem so bili odločilni.7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je naBrioneodšla ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
7
11.07.2018 21:40
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) poziva politiko, naj jim omogoči porabo 35 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki jih še ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
7
10.07.2018 23:00
Še ta teden bo znano, ali bo Janša odklonil ponujeno mandatarstvo. Po vsej verjetnosti ga bo. Prihodnji teden pa se bo bržkone ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
21
09.07.2018 21:30
Je Aleš Šabeder nadčlovek? Je bermensch, kot se je vprašala Milena Zupanič v svojem prispevku pred nekaj meseci? Ni. Ker nihče ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
12
08.07.2018 19:00
To je zgodba o okolju, kjer vlada politikanstvo namesto zrele politike, kjer uspevajo sfalirani igralci namesto ozaveščenih ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije
1
08.07.2018 11:00
Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
5
07.07.2018 00:28
Slovensko zdravstvo je ta trenutek kritični bolnik slovenske države. Začeli so mu odmirati ključni organi. Je na poti v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska otroška srčna kirurgija v spirali norosti
12
05.07.2018 00:40
Veleumi v Cerarjevi vladi, ki opravljajo tekoče posle, so 28. junija 2018 Državnemu zboru v obravnavo poslali dokument ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Esej o Evropi ali "nekaj krepkih" pred lastnim ogledalom
9
03.07.2018 23:54
Spomnite se časov, ko smo evropsko zastavico kot značko začeli nositi na zavihkih suknjičev. To so bili časi sredi osemdesetih ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo
3
01.07.2018 08:59
Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: Uvod
8
30.06.2018 18:00
Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija
18
28.06.2018 17:42
Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak
12
26.06.2018 23:54
S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. ... Več.
Piše: Kristjan Lapuh
Kako je klavrno končal džez v mestu, ki sovraži to kozmpolitsko, urbano in ameriško glasbeno zvrst
10
24.06.2018 19:27
Zaradi ideoloških predsodkov džeza pri nas nikoli nismo družbeno povsem sprejeli. Ker je ameriški, univerzalen, kozmopolitski in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vesolje je res ogomna potrata prostora
12
24.06.2018 07:59
Njegov film Zvezda ni zapisan z besedo, temveč z znakom zvezde. Če bi me še pred kratkim vprašali, ali poznam ime Johanna Lurfa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ponovno odkrita Carole Pateman: "Ko ženske pridejo na oblast, je država nenadoma ogrožena"
12
22.06.2018 17:00
Pred tridesetimi leti je angleška filozofinja, politična teoretičarka in feministka Carole Pateman objavila esej o t.i. ženski ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred drugim migrantskim valom: Ali tudi Evropa potrebuje "Mehiški zid", ali kje je Mehika v Evropi?
12
19.06.2018 21:01
Zaskrbljenost nad naraščajočim problemom beguncev je v Sloveniji večja kot volilni rezultat SDS na junijskih volitvah. Ni ... Več.
Piše: Igor Bavčar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 13.938
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.756
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 7.933
04/
Cerarjevi bi do zadnjega "biznisirali" za milijone: Mobilne frekvence 5G se naj bi prodajale brez dražbe, za "testne namene"
Uredništvo
Ogledov: 2.420
05/
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.064
06/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.006
07/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.448
08/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.646
09/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.796
10/
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
Igor Bavčar
Ogledov: 836