Komentar

"Slovenija bo socialistična, ali pa je sploh ne bo!"

Vse kaže, da se bo Slovenija po letošnjih volitvah znašla na razpotju: ali naj se vrne v socializem, ali naj napreduje po poti demokracije in evropske civilizacije. Ankete kažejo dramatično sliko. Levi(čarski) blok (SD, Levica, SMC in DeSUS) in desna sredina (SDS, NSi) sta praktično izenačena. Zbrala bi po 40 %, Marjan Šarec pa okrog 20 %. Če se ne zgodi čudež, ki mu pravijo velika koalicija, niti levica niti desnica sami ne bosta mogli sestaviti vlade. Vse bo odvisno od Marjana Šarca, ki bi kljub padanju podpore ostal kingmaker. Morda bodo odločale decimalke, ki bi lahko dale prednost levici ali desnici, predvsem pa bo odločilno, v katero smer se bo nagnil Marjan Šarec. 

22.05.2018 00:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   3. junij   Miro Cerar   Dejan Židan   Karl Erjavec   SMC   SD   DeSUS   Edvard Kardelj   socializem

Fotomontaža: portal+

Poleg slavne ministrice za zdravje je največ slave Cerarju prispeval njegov minister za infrastrukturo, ki je ob nastopu službe izjavil, da drugega tira ne bomo potrebovali še trideset let.

Da na letošnjih volitvah lahko zmaga socializem, je očitno, marsikomu pa še ni jasno, kaj bi zmaga socializma (torej levega bloka DeSUS, Levica, SD, SMC) pomenila za Slovenijo. Stranke levega bloka se razlikujejo pri poudarkih, za vse pa je značilno, da zagovarjajo državno lastnino (nasprotujejo npr. privatizaciji NLB in Telekoma), zavračajo zasebno zdravstvo in šolstvo, podcenjujejo vojsko in obrambo; da podobno kot slovenski veleposlanik pri OZN leta 1998 iščejo alternative severnoatlantskemu zavezništvu ...

 

Politiko DeSUS predstavlja Karl Erjavec, ki v intervjuju za Delo (SP, 19. maja 2018) zavrača zasebno šolstvo in zdravstvo. Takole pravi:

 

"Odraščal sem v tujini in vem, kaj pomeni zasebno šolstvo. V Belgiji sem imel v mladosti možnost primerjave in vem, da zasebno šolstvo ne zagotavlja dovolj visoke ravni znanja za kasnejšo uspešno poklicno pot posameznika."

 

Iz te - milo rečeno - pavšalne izjave, prvič, ni jasno, ali je Erjavec v Belgiji obiskoval zasebno ali javno šolo. Drugič, ni jasno, kakšno možnost primerjave oz. ocene zasebne šole je imel, če je obiskoval javno šolo, oz. kako je mogel ocenjevati javno šolo, če je hodil v zasebno. Tretjič, ni jasno, kako zanesljiva je ocena otroka pred 12. letom starosti (ko naj bi se Erjavčevi vrnili v Jugoslavijo). Jasno je edino to, da belgijska šola, pa naj bo javna ali zasebna, ni škodila niti Erjavčevi politični karieri niti - Belgiji. Erjavec svoj hvalospev (jugoslovanskim in jugo-slovenskim) javnim šolam, ki so po vsej verjetnosti bolj od belgijskih vplivale na Erjavčevo kariero, nadaljuje z diskvalifikacijo Evropske pravne fakultete, katere "diplomanti pa nimajo enakega izhodišča za pravno kariero, saj jih zavajajo, da je njihova diploma formalno primerljiva z diplomo drugih fakultet". Erjavec je z izjavo, za katero bi moral kot pravnik vedeti, da utegne zanjo odgovarjati pred sodiščem, po vsej priliki hotel reči, da so pri nas zanesljivejše kariere, ki so - tako kot Erjavčeva - povezane z javnimi šolami, levico in socializmom.

 

Ko povzdiguje javno zdravstvo, se Erjavec spet vrača v svoje belgijsko otroštvo:

 

Kar se tiče zdravstva, pa vam lahko postrežem s konkretnim primerom iz mojega otroštva v Belgiji; mama je bila enkrat prisiljena, da me odpelje k zasebnemu zobozdravniku, ker bi mi v javni ambulanti namesto zdravljenja le izpulili zob. Ta enkratni strošek je bil zanjo tako visok, da smo se morali tisti mesec odpovedati številnim drugim predvidenim izdatkom ...

 

Razumni bralci bi te Erjavčeve spomine razumeli kot hvalnico zasebnega zdravstva, ki ne puli, ampak zdravi, pri čemer bi se seveda vprašali, kakšno zavarovalnico so imeli Erjavčevi v Belgiji, in, ali ni zdravje važnejše od "številnih drugih predvidenih izdatkov"?

 

Te komične zgodbe so zanimiva ilustracija Erjavčeve miselnosti. Za Erjavčev socializem pa so še bolj bistvene druge zgodbe:

 

* njegova znamenita obljuba (na prejšnjih volitvah), da bo najnižja pokojnina znašala 1000 evrov;

 

* njegovo malikovanje jugodiplomatov in lustracija diplomatov, za katere so njegovi levičarski gospodarji sodili, da so - kljub temu, da so obiskovali javne in zasebne šole - neprimerni;

 

* pobuda MZZ, da njegovi eksperti analizirajo možnost izstopa Slovenije iz Nata;

 

* Erjavčeva geopolitična naivnost glede odnosov z bivšimi socialističnimi državami in slovanskimi narodi (Hrvaška, Rusija ...);

 

* predvsem pa njegova ideja o levem bloku z Zoranom Janovićem.

 

 

Druga velika osebnost socialistične levice je seveda Dejan Židan, ki predseduje stranki, ki se je nekoč imenovala Zveza komunistov in je sodelovala v večini slovenskih levičarskih vlad - kadar jih ni vodila. Ta stranka je bila - podobno kot vse njene sestrske stranke socialističnega in nerazvitega sveta - od nekdaj privržena političnemu izumu, ki se glasi Bolje naš bedak kot njihov učenjak! Kot vrhunsko socialistično spretnost bi lahko ob omenjeni kolaboraciji označili Židanovo izjavo v intervjuju za Delo (SP, 12. maja 2018), da "naša država ni optimalno vodena". Na vprašanje, kakšna bo Slovenija čez štiri leta, če jo bo vodil Židan, odgovarja: "Standard državljanov bo višji, čakalne vrste v zdravstvu bodo krajše", sicer pa veliko govori o profesionalnem vodenju in obljublja:

 

"Ljudi ni treba biti strah, da bodo zamenjani, ker jih je imenoval nekdo drug in ne konkretna nova koalicija. Če bom jaz premier, takšnih političnih menjav ne bo ..."

 

Židan seveda spada med previdne levičarje. O pravični državi pravi:

 

"To je država, v kateri so osnovne dobrine, torej pravica do zdravja, šolanja, kulture, dostopne vsem ljudem, ne glede na njihov materialni status ali lokacijo bivanja ... Vedno je treba varovati tiste, ki jim je zelo težko, vendar pri tem ne kaže pozabiti, da je nosilec razvoja srednji razred."

 

 

Predstraža levega bloka, tj. Levica Luke Mesca zagovarja socialno državo, celo realni socializem, samoupravljanje, zadružništvo, obdavčevanje bogatašev, med prednostne naloge pa šteje "delavske pravice in pravice žensk ter predvsem zmanjšanje socialnih razlik in odprava revščine". Mesec ogorčeno odklanja kapitalizem, tj. "tekmo, v kateri preživijo tisti, ki dosegajo največjo produktivnost in ustvarjajo najvišje dobičke, kar še tako dobre lastnike kapitala sili v eksploatacijo, velikokrat nevidno".

 

 

Na koncu ostane Miro Cerar, ki se je najbolj proslavil z volilno zmago po odstranitvi glavnega političnega konkurenta. Cerarja ni navdušil le Janšev zapor, ampak je tudi strokovno argumentiral njegovo izključitev iz parlamenta. Lovorike si je pridobil s preganjanjem zasebnega zdravstva in z nerodnostmi okrog drugega tira, zaradi katerih so nam Italijani in Avstrijci prevzeli najvažnejše povezave med Jadranom in Srednjo Evropo. Cerarjev socializem se najbolj razločno kaže v odporu njegove finančne ministrice, da bi spoštovala zavezo Evropski komisiji glede privatizacije Nove ljubljanske banke, da o njegovi ministrski ekipi, ki spominja na vladno revščino po odstavitvi Staneta Kavčiča leta 1972, sploh ne govorimo.

 

Poleg slavne ministrice za zdravje je največ slave Cerarju prispeval njegov minister za infrastrukturo, ki je ob nastopu službe izjavil, da drugega tira ne bomo potrebovali še trideset let. Sicer ne bi smeli pozabiti, da je Cerar z manevri okrog arbitražnega sporazuma zapečatil usodo Slovenije kot pomorske države. Pri tem je morda pomislil na izjavo nekdanjega sovjetskega ministra Molotova, izrečene Edvardu Kardelju na pariški konferenci leta 1946: "Saj ne more vsak okraj imeti svojega morja!"

 

Od vseh grehov bi Kardelju nemara najlažje odpustili njegovo ugotovitev v Razvoju slovenskega narodnega vprašanja. Slovenski liberalni politiki naj bi bili med obema vojnama zaradi svojih koristi pristali, da Slovenija lahko pride do morja le preko Hrvaške! To, kar bi nemara lahko oprostili Kardelju, pač ne moremo oprostiti Cerarju. Naši levičarji po vsej priliki razmišljajo takole: Slovenija bo socialistična, ali pa je sploh ne bo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
5
22.02.2019 20:45
Polemika me ne prizadeva samo zato, ker sem podpisnik uravnovešenega poročila mešane italijansko-slovenske komisije od odnosih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
18
21.02.2019 21:00
Po seriji prispevkov o prihodnosti Evropske unije se tokrat osredotočamo na posledice brexita; kakšne posledice bi lahko imel ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
16
20.02.2019 23:10
Ob peti obletnici ruske invazije na Krim Pavlo Klimkin razčlenjuje mit o tem, da naj bi bil ta polotok od nekdaj ruski . V ... Več.
Piše: Pavlo Klimkin
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
7
19.02.2019 23:15
Marjan Šarec lahko odpira šampanjec in se veseli visoke javnomnenjske podpore ta hip, vendar pa ga na evropskih volitvah ... Več.
Piše: Uredništvo
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
38
18.02.2019 18:32
Že prejšnji teden, na vrhuncu bazoviškega škandala, je postalo jasno, da bo v Sloveniji za neustrezen, v bistvu celo sramoten in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
6
18.02.2019 00:00
Vračanje premoženja ne le žrtvam nacističnega holokavsta, ampak tudi komunističnega terorja, je moralna dolžnost demokratičnih ... Več.
Piše: Keith Miles
Minister za kulturo
5
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Fašizem ni enako komunizem ali kako je SDS sama sebe porinila v javnomnenjsko "fojbo"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,066
02/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,433
03/
Marjan Šarec na evropskih volitvah ne bo zmagal. Zakaj ne? Zato, ker ne sme kandidirati!
Uredništvo
Ogledov: 2,232
04/
Pet let ruske okupacije: "Trditev, da je bil Krim vedno ruski, je popolna izmišljotina!"
Pavlo Klimkin
Ogledov: 1,756
05/
EU po brexitu: Odhod Združenega kraljestva bi lahko pomenil zaton Evrope, kakršno poznamo danes
Ferdinand Blaznik
Ogledov: 1,289
06/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,366
07/
Ukradene umetnine, 2. del: Washingtonska načela in moralna dolžnost demokratičnih vlad
Keith Miles
Ogledov: 1,304
08/
Minister za kulturo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,705
09/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,338
10/
Tajani, Salvini in na koncu predsednik Mattarella: O slovensko-italijanskih odnosih
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,110