Komentar

"Slovenija bo socialistična, ali pa je sploh ne bo!"

Vse kaže, da se bo Slovenija po letošnjih volitvah znašla na razpotju: ali naj se vrne v socializem, ali naj napreduje po poti demokracije in evropske civilizacije. Ankete kažejo dramatično sliko. Levi(čarski) blok (SD, Levica, SMC in DeSUS) in desna sredina (SDS, NSi) sta praktično izenačena. Zbrala bi po 40 %, Marjan Šarec pa okrog 20 %. Če se ne zgodi čudež, ki mu pravijo velika koalicija, niti levica niti desnica sami ne bosta mogli sestaviti vlade. Vse bo odvisno od Marjana Šarca, ki bi kljub padanju podpore ostal kingmaker. Morda bodo odločale decimalke, ki bi lahko dale prednost levici ali desnici, predvsem pa bo odločilno, v katero smer se bo nagnil Marjan Šarec. 

22.05.2018 00:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   3. junij   Miro Cerar   Dejan Židan   Karl Erjavec   SMC   SD   DeSUS   Edvard Kardelj   socializem

Fotomontaža: portal+

Poleg slavne ministrice za zdravje je največ slave Cerarju prispeval njegov minister za infrastrukturo, ki je ob nastopu službe izjavil, da drugega tira ne bomo potrebovali še trideset let.

Da na letošnjih volitvah lahko zmaga socializem, je očitno, marsikomu pa še ni jasno, kaj bi zmaga socializma (torej levega bloka DeSUS, Levica, SD, SMC) pomenila za Slovenijo. Stranke levega bloka se razlikujejo pri poudarkih, za vse pa je značilno, da zagovarjajo državno lastnino (nasprotujejo npr. privatizaciji NLB in Telekoma), zavračajo zasebno zdravstvo in šolstvo, podcenjujejo vojsko in obrambo; da podobno kot slovenski veleposlanik pri OZN leta 1998 iščejo alternative severnoatlantskemu zavezništvu ...

 

Politiko DeSUS predstavlja Karl Erjavec, ki v intervjuju za Delo (SP, 19. maja 2018) zavrača zasebno šolstvo in zdravstvo. Takole pravi:

 

"Odraščal sem v tujini in vem, kaj pomeni zasebno šolstvo. V Belgiji sem imel v mladosti možnost primerjave in vem, da zasebno šolstvo ne zagotavlja dovolj visoke ravni znanja za kasnejšo uspešno poklicno pot posameznika."

 

Iz te - milo rečeno - pavšalne izjave, prvič, ni jasno, ali je Erjavec v Belgiji obiskoval zasebno ali javno šolo. Drugič, ni jasno, kakšno možnost primerjave oz. ocene zasebne šole je imel, če je obiskoval javno šolo, oz. kako je mogel ocenjevati javno šolo, če je hodil v zasebno. Tretjič, ni jasno, kako zanesljiva je ocena otroka pred 12. letom starosti (ko naj bi se Erjavčevi vrnili v Jugoslavijo). Jasno je edino to, da belgijska šola, pa naj bo javna ali zasebna, ni škodila niti Erjavčevi politični karieri niti - Belgiji. Erjavec svoj hvalospev (jugoslovanskim in jugo-slovenskim) javnim šolam, ki so po vsej verjetnosti bolj od belgijskih vplivale na Erjavčevo kariero, nadaljuje z diskvalifikacijo Evropske pravne fakultete, katere "diplomanti pa nimajo enakega izhodišča za pravno kariero, saj jih zavajajo, da je njihova diploma formalno primerljiva z diplomo drugih fakultet". Erjavec je z izjavo, za katero bi moral kot pravnik vedeti, da utegne zanjo odgovarjati pred sodiščem, po vsej priliki hotel reči, da so pri nas zanesljivejše kariere, ki so - tako kot Erjavčeva - povezane z javnimi šolami, levico in socializmom.

 

Ko povzdiguje javno zdravstvo, se Erjavec spet vrača v svoje belgijsko otroštvo:

 

Kar se tiče zdravstva, pa vam lahko postrežem s konkretnim primerom iz mojega otroštva v Belgiji; mama je bila enkrat prisiljena, da me odpelje k zasebnemu zobozdravniku, ker bi mi v javni ambulanti namesto zdravljenja le izpulili zob. Ta enkratni strošek je bil zanjo tako visok, da smo se morali tisti mesec odpovedati številnim drugim predvidenim izdatkom ...

 

Razumni bralci bi te Erjavčeve spomine razumeli kot hvalnico zasebnega zdravstva, ki ne puli, ampak zdravi, pri čemer bi se seveda vprašali, kakšno zavarovalnico so imeli Erjavčevi v Belgiji, in, ali ni zdravje važnejše od "številnih drugih predvidenih izdatkov"?

 

Te komične zgodbe so zanimiva ilustracija Erjavčeve miselnosti. Za Erjavčev socializem pa so še bolj bistvene druge zgodbe:

 

* njegova znamenita obljuba (na prejšnjih volitvah), da bo najnižja pokojnina znašala 1000 evrov;

 

* njegovo malikovanje jugodiplomatov in lustracija diplomatov, za katere so njegovi levičarski gospodarji sodili, da so - kljub temu, da so obiskovali javne in zasebne šole - neprimerni;

 

* pobuda MZZ, da njegovi eksperti analizirajo možnost izstopa Slovenije iz Nata;

 

* Erjavčeva geopolitična naivnost glede odnosov z bivšimi socialističnimi državami in slovanskimi narodi (Hrvaška, Rusija ...);

 

* predvsem pa njegova ideja o levem bloku z Zoranom Janovićem.

 

 

Druga velika osebnost socialistične levice je seveda Dejan Židan, ki predseduje stranki, ki se je nekoč imenovala Zveza komunistov in je sodelovala v večini slovenskih levičarskih vlad - kadar jih ni vodila. Ta stranka je bila - podobno kot vse njene sestrske stranke socialističnega in nerazvitega sveta - od nekdaj privržena političnemu izumu, ki se glasi Bolje naš bedak kot njihov učenjak! Kot vrhunsko socialistično spretnost bi lahko ob omenjeni kolaboraciji označili Židanovo izjavo v intervjuju za Delo (SP, 12. maja 2018), da "naša država ni optimalno vodena". Na vprašanje, kakšna bo Slovenija čez štiri leta, če jo bo vodil Židan, odgovarja: "Standard državljanov bo višji, čakalne vrste v zdravstvu bodo krajše", sicer pa veliko govori o profesionalnem vodenju in obljublja:

 

"Ljudi ni treba biti strah, da bodo zamenjani, ker jih je imenoval nekdo drug in ne konkretna nova koalicija. Če bom jaz premier, takšnih političnih menjav ne bo ..."

 

Židan seveda spada med previdne levičarje. O pravični državi pravi:

 

"To je država, v kateri so osnovne dobrine, torej pravica do zdravja, šolanja, kulture, dostopne vsem ljudem, ne glede na njihov materialni status ali lokacijo bivanja ... Vedno je treba varovati tiste, ki jim je zelo težko, vendar pri tem ne kaže pozabiti, da je nosilec razvoja srednji razred."

 

 

Predstraža levega bloka, tj. Levica Luke Mesca zagovarja socialno državo, celo realni socializem, samoupravljanje, zadružništvo, obdavčevanje bogatašev, med prednostne naloge pa šteje "delavske pravice in pravice žensk ter predvsem zmanjšanje socialnih razlik in odprava revščine". Mesec ogorčeno odklanja kapitalizem, tj. "tekmo, v kateri preživijo tisti, ki dosegajo največjo produktivnost in ustvarjajo najvišje dobičke, kar še tako dobre lastnike kapitala sili v eksploatacijo, velikokrat nevidno".

 

 

Na koncu ostane Miro Cerar, ki se je najbolj proslavil z volilno zmago po odstranitvi glavnega političnega konkurenta. Cerarja ni navdušil le Janšev zapor, ampak je tudi strokovno argumentiral njegovo izključitev iz parlamenta. Lovorike si je pridobil s preganjanjem zasebnega zdravstva in z nerodnostmi okrog drugega tira, zaradi katerih so nam Italijani in Avstrijci prevzeli najvažnejše povezave med Jadranom in Srednjo Evropo. Cerarjev socializem se najbolj razločno kaže v odporu njegove finančne ministrice, da bi spoštovala zavezo Evropski komisiji glede privatizacije Nove ljubljanske banke, da o njegovi ministrski ekipi, ki spominja na vladno revščino po odstavitvi Staneta Kavčiča leta 1972, sploh ne govorimo.

 

Poleg slavne ministrice za zdravje je največ slave Cerarju prispeval njegov minister za infrastrukturo, ki je ob nastopu službe izjavil, da drugega tira ne bomo potrebovali še trideset let. Sicer ne bi smeli pozabiti, da je Cerar z manevri okrog arbitražnega sporazuma zapečatil usodo Slovenije kot pomorske države. Pri tem je morda pomislil na izjavo nekdanjega sovjetskega ministra Molotova, izrečene Edvardu Kardelju na pariški konferenci leta 1946: "Saj ne more vsak okraj imeti svojega morja!"

 

Od vseh grehov bi Kardelju nemara najlažje odpustili njegovo ugotovitev v Razvoju slovenskega narodnega vprašanja. Slovenski liberalni politiki naj bi bili med obema vojnama zaradi svojih koristi pristali, da Slovenija lahko pride do morja le preko Hrvaške! To, kar bi nemara lahko oprostili Kardelju, pač ne moremo oprostiti Cerarju. Naši levičarji po vsej priliki razmišljajo takole: Slovenija bo socialistična, ali pa je sploh ne bo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.246
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.917
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.564
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.215
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.537
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.349
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.899
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.108
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 908
10/
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
Uredništvo
Ogledov: 1.570