Komentar

"Slovenija bo socialistična, ali pa je sploh ne bo!"

Vse kaže, da se bo Slovenija po letošnjih volitvah znašla na razpotju: ali naj se vrne v socializem, ali naj napreduje po poti demokracije in evropske civilizacije. Ankete kažejo dramatično sliko. Levi(čarski) blok (SD, Levica, SMC in DeSUS) in desna sredina (SDS, NSi) sta praktično izenačena. Zbrala bi po 40 %, Marjan Šarec pa okrog 20 %. Če se ne zgodi čudež, ki mu pravijo velika koalicija, niti levica niti desnica sami ne bosta mogli sestaviti vlade. Vse bo odvisno od Marjana Šarca, ki bi kljub padanju podpore ostal kingmaker. Morda bodo odločale decimalke, ki bi lahko dale prednost levici ali desnici, predvsem pa bo odločilno, v katero smer se bo nagnil Marjan Šarec. 

22.05.2018 00:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   3. junij   Miro Cerar   Dejan Židan   Karl Erjavec   SMC   SD   DeSUS   Edvard Kardelj   socializem

Fotomontaža: portal+

Poleg slavne ministrice za zdravje je največ slave Cerarju prispeval njegov minister za infrastrukturo, ki je ob nastopu službe izjavil, da drugega tira ne bomo potrebovali še trideset let.

Da na letošnjih volitvah lahko zmaga socializem, je očitno, marsikomu pa še ni jasno, kaj bi zmaga socializma (torej levega bloka DeSUS, Levica, SD, SMC) pomenila za Slovenijo. Stranke levega bloka se razlikujejo pri poudarkih, za vse pa je značilno, da zagovarjajo državno lastnino (nasprotujejo npr. privatizaciji NLB in Telekoma), zavračajo zasebno zdravstvo in šolstvo, podcenjujejo vojsko in obrambo; da podobno kot slovenski veleposlanik pri OZN leta 1998 iščejo alternative severnoatlantskemu zavezništvu ...

 

Politiko DeSUS predstavlja Karl Erjavec, ki v intervjuju za Delo (SP, 19. maja 2018) zavrača zasebno šolstvo in zdravstvo. Takole pravi:

 

"Odraščal sem v tujini in vem, kaj pomeni zasebno šolstvo. V Belgiji sem imel v mladosti možnost primerjave in vem, da zasebno šolstvo ne zagotavlja dovolj visoke ravni znanja za kasnejšo uspešno poklicno pot posameznika."

 

Iz te - milo rečeno - pavšalne izjave, prvič, ni jasno, ali je Erjavec v Belgiji obiskoval zasebno ali javno šolo. Drugič, ni jasno, kakšno možnost primerjave oz. ocene zasebne šole je imel, če je obiskoval javno šolo, oz. kako je mogel ocenjevati javno šolo, če je hodil v zasebno. Tretjič, ni jasno, kako zanesljiva je ocena otroka pred 12. letom starosti (ko naj bi se Erjavčevi vrnili v Jugoslavijo). Jasno je edino to, da belgijska šola, pa naj bo javna ali zasebna, ni škodila niti Erjavčevi politični karieri niti - Belgiji. Erjavec svoj hvalospev (jugoslovanskim in jugo-slovenskim) javnim šolam, ki so po vsej verjetnosti bolj od belgijskih vplivale na Erjavčevo kariero, nadaljuje z diskvalifikacijo Evropske pravne fakultete, katere "diplomanti pa nimajo enakega izhodišča za pravno kariero, saj jih zavajajo, da je njihova diploma formalno primerljiva z diplomo drugih fakultet". Erjavec je z izjavo, za katero bi moral kot pravnik vedeti, da utegne zanjo odgovarjati pred sodiščem, po vsej priliki hotel reči, da so pri nas zanesljivejše kariere, ki so - tako kot Erjavčeva - povezane z javnimi šolami, levico in socializmom.

 

Ko povzdiguje javno zdravstvo, se Erjavec spet vrača v svoje belgijsko otroštvo:

 

Kar se tiče zdravstva, pa vam lahko postrežem s konkretnim primerom iz mojega otroštva v Belgiji; mama je bila enkrat prisiljena, da me odpelje k zasebnemu zobozdravniku, ker bi mi v javni ambulanti namesto zdravljenja le izpulili zob. Ta enkratni strošek je bil zanjo tako visok, da smo se morali tisti mesec odpovedati številnim drugim predvidenim izdatkom ...

 

Razumni bralci bi te Erjavčeve spomine razumeli kot hvalnico zasebnega zdravstva, ki ne puli, ampak zdravi, pri čemer bi se seveda vprašali, kakšno zavarovalnico so imeli Erjavčevi v Belgiji, in, ali ni zdravje važnejše od "številnih drugih predvidenih izdatkov"?

 

Te komične zgodbe so zanimiva ilustracija Erjavčeve miselnosti. Za Erjavčev socializem pa so še bolj bistvene druge zgodbe:

 

* njegova znamenita obljuba (na prejšnjih volitvah), da bo najnižja pokojnina znašala 1000 evrov;

 

* njegovo malikovanje jugodiplomatov in lustracija diplomatov, za katere so njegovi levičarski gospodarji sodili, da so - kljub temu, da so obiskovali javne in zasebne šole - neprimerni;

 

* pobuda MZZ, da njegovi eksperti analizirajo možnost izstopa Slovenije iz Nata;

 

* Erjavčeva geopolitična naivnost glede odnosov z bivšimi socialističnimi državami in slovanskimi narodi (Hrvaška, Rusija ...);

 

* predvsem pa njegova ideja o levem bloku z Zoranom Janovićem.

 

 

Druga velika osebnost socialistične levice je seveda Dejan Židan, ki predseduje stranki, ki se je nekoč imenovala Zveza komunistov in je sodelovala v večini slovenskih levičarskih vlad - kadar jih ni vodila. Ta stranka je bila - podobno kot vse njene sestrske stranke socialističnega in nerazvitega sveta - od nekdaj privržena političnemu izumu, ki se glasi Bolje naš bedak kot njihov učenjak! Kot vrhunsko socialistično spretnost bi lahko ob omenjeni kolaboraciji označili Židanovo izjavo v intervjuju za Delo (SP, 12. maja 2018), da "naša država ni optimalno vodena". Na vprašanje, kakšna bo Slovenija čez štiri leta, če jo bo vodil Židan, odgovarja: "Standard državljanov bo višji, čakalne vrste v zdravstvu bodo krajše", sicer pa veliko govori o profesionalnem vodenju in obljublja:

 

"Ljudi ni treba biti strah, da bodo zamenjani, ker jih je imenoval nekdo drug in ne konkretna nova koalicija. Če bom jaz premier, takšnih političnih menjav ne bo ..."

 

Židan seveda spada med previdne levičarje. O pravični državi pravi:

 

"To je država, v kateri so osnovne dobrine, torej pravica do zdravja, šolanja, kulture, dostopne vsem ljudem, ne glede na njihov materialni status ali lokacijo bivanja ... Vedno je treba varovati tiste, ki jim je zelo težko, vendar pri tem ne kaže pozabiti, da je nosilec razvoja srednji razred."

 

 

Predstraža levega bloka, tj. Levica Luke Mesca zagovarja socialno državo, celo realni socializem, samoupravljanje, zadružništvo, obdavčevanje bogatašev, med prednostne naloge pa šteje "delavske pravice in pravice žensk ter predvsem zmanjšanje socialnih razlik in odprava revščine". Mesec ogorčeno odklanja kapitalizem, tj. "tekmo, v kateri preživijo tisti, ki dosegajo največjo produktivnost in ustvarjajo najvišje dobičke, kar še tako dobre lastnike kapitala sili v eksploatacijo, velikokrat nevidno".

 

 

Na koncu ostane Miro Cerar, ki se je najbolj proslavil z volilno zmago po odstranitvi glavnega političnega konkurenta. Cerarja ni navdušil le Janšev zapor, ampak je tudi strokovno argumentiral njegovo izključitev iz parlamenta. Lovorike si je pridobil s preganjanjem zasebnega zdravstva in z nerodnostmi okrog drugega tira, zaradi katerih so nam Italijani in Avstrijci prevzeli najvažnejše povezave med Jadranom in Srednjo Evropo. Cerarjev socializem se najbolj razločno kaže v odporu njegove finančne ministrice, da bi spoštovala zavezo Evropski komisiji glede privatizacije Nove ljubljanske banke, da o njegovi ministrski ekipi, ki spominja na vladno revščino po odstavitvi Staneta Kavčiča leta 1972, sploh ne govorimo.

 

Poleg slavne ministrice za zdravje je največ slave Cerarju prispeval njegov minister za infrastrukturo, ki je ob nastopu službe izjavil, da drugega tira ne bomo potrebovali še trideset let. Sicer ne bi smeli pozabiti, da je Cerar z manevri okrog arbitražnega sporazuma zapečatil usodo Slovenije kot pomorske države. Pri tem je morda pomislil na izjavo nekdanjega sovjetskega ministra Molotova, izrečene Edvardu Kardelju na pariški konferenci leta 1946: "Saj ne more vsak okraj imeti svojega morja!"

 

Od vseh grehov bi Kardelju nemara najlažje odpustili njegovo ugotovitev v Razvoju slovenskega narodnega vprašanja. Slovenski liberalni politiki naj bi bili med obema vojnama zaradi svojih koristi pristali, da Slovenija lahko pride do morja le preko Hrvaške! To, kar bi nemara lahko oprostili Kardelju, pač ne moremo oprostiti Cerarju. Naši levičarji po vsej priliki razmišljajo takole: Slovenija bo socialistična, ali pa je sploh ne bo!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
5
17.07.2018 00:36
Naprošam proizvajalce pijač, če lahko v prehodnem obdobju, dokler se trajno ne razreši problem otroške kardiologije in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
4
16.07.2018 01:11
Nemčija je občutljiva do svoje črne preteklosti, vendar mora razumeti tudi občutljivost drugih držav, ko je v Evropo povabila ... Več.
Piše: Keith Miles
Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija
0
15.07.2018 08:45
Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
22
13.07.2018 23:00
Kocka je padla. Vlada Mira Cerarja v odstopu je kljub drugačnim napovedim in pomislekom v petek, 13. julija vložila tožbo proti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
6
13.07.2018 14:15
Zdi se, da je čas, ki je pred nami, prej čas neprestanih improvizacij pri urejanju skupnega evropskega življenja, kot pa čas ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
3
12.07.2018 16:30
Pogovori z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem so bili odločilni.7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je naBrioneodšla ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
7
11.07.2018 21:40
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) poziva politiko, naj jim omogoči porabo 35 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki jih še ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
7
10.07.2018 23:00
Še ta teden bo znano, ali bo Janša odklonil ponujeno mandatarstvo. Po vsej verjetnosti ga bo. Prihodnji teden pa se bo bržkone ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
21
09.07.2018 21:30
Je Aleš Šabeder nadčlovek? Je bermensch, kot se je vprašala Milena Zupanič v svojem prispevku pred nekaj meseci? Ni. Ker nihče ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
12
08.07.2018 19:00
To je zgodba o okolju, kjer vlada politikanstvo namesto zrele politike, kjer uspevajo sfalirani igralci namesto ozaveščenih ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije
1
08.07.2018 11:00
Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
5
07.07.2018 00:28
Slovensko zdravstvo je ta trenutek kritični bolnik slovenske države. Začeli so mu odmirati ključni organi. Je na poti v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska otroška srčna kirurgija v spirali norosti
12
05.07.2018 00:40
Veleumi v Cerarjevi vladi, ki opravljajo tekoče posle, so 28. junija 2018 Državnemu zboru v obravnavo poslali dokument ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Esej o Evropi ali "nekaj krepkih" pred lastnim ogledalom
9
03.07.2018 23:54
Spomnite se časov, ko smo evropsko zastavico kot značko začeli nositi na zavihkih suknjičev. To so bili časi sredi osemdesetih ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo
3
01.07.2018 08:59
Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: Uvod
8
30.06.2018 18:00
Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija
18
28.06.2018 17:42
Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak
12
26.06.2018 23:54
S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. ... Več.
Piše: Kristjan Lapuh
Kako je klavrno končal džez v mestu, ki sovraži to kozmpolitsko, urbano in ameriško glasbeno zvrst
10
24.06.2018 19:27
Zaradi ideoloških predsodkov džeza pri nas nikoli nismo družbeno povsem sprejeli. Ker je ameriški, univerzalen, kozmopolitski in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vesolje je res ogomna potrata prostora
12
24.06.2018 07:59
Njegov film Zvezda ni zapisan z besedo, temveč z znakom zvezde. Če bi me še pred kratkim vprašali, ali poznam ime Johanna Lurfa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 14.442
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.873
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 8.087
04/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.107
05/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.978
06/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.557
07/
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
Keith Miles
Ogledov: 1.420
08/
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.392
09/
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.149
10/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.877