Ker je do volitev in s tem "dokončnega konca" Cerarjeve vlade le še deset dni, sem se spomnil na nek svoj zapis, ki je nastal ob koncu avgusta 2014, le kakšen mesec po zmagi Mira Cerarja na volitvah tistega leta. Tekst sem izbrskal v svoji mapi, v katero že desetletja shranjujem svoje zapise nekakšnih utrinkov in misli, ki na koncu izzvenijo nekako bolj filozofsko ali pesniško. Ker sem po osnovni izobrazbi pač inženir, jih nikoli v taki obliki ne poskušam objavljati. A to pot bom naredil izjemo, ker sem prišel do spoznanja, da se bo to, kar je bilo zapisano v tem kratkem zapisu, po teh volitvah ponovno zgodilo. Še huje, bojim se, da se bo čez štiri leta zgodilo tudi to, kar zapišem v nadaljevanju tega zapisa (čeprav me upanje, da se bo zgodilo tisto, kar zapišem v zadnjem odstavku spodnjega teksta, le še ni čisto zapustilo) ...
Politični in medijski prostor sta prepletena v mrežo soodvisnosti, v nekakšen Sistem povezav. Lahko rečemo Sistem, pisano z veliko začetnico, ker je v resnici močan. Za ta Sistem je moteče, če se pojavi kakšen predlog nove oblike reševanja akutnega skupnostnega problema, npr. problem plač direktorjev državnih podjetij ali pa problem TEŠ 6. Predlog nove oblike Sistem vedno nekako odriva in onemogoča. Ne, ne bodo dovolili nositi svetlobe na odru sprenevedanja, v zakulisju, ki ga obvladuje "rekla-kazala", prepričanje v svoj prav in ne dovoliti komurkoli, najmanj pa sebi, dvomiti v pravila obstoječega Sistema.
In če se pojavi kakšen nosilec svetlobe, ki ga ni moč ignorirati, bodo vse sile usmerjene v posmehovanje njegovemu poskusu. Recimo, da poskuša Miro Cerar z novo obliko, na nov način, morda želi uvesti nove metode iskanja rešitev skupnostnih problemov. To, kar je obljubil v predvolilnem programu, objavljenem 20. junija 2014, kjer stoji podobno, kar sem mu sam predlagal: dvig transparentnosti in zaupanja v delo države – kako? Piše naprej v programu: Povečati politično participacijo državljank in državljanov, vzpostaviti odprt in transparenten sistem sodelovanja države s civilno družbo.
A vsi akterji tako v političnem kot medijskem prostoru kar tekmujejo v označevanju njegovih poskusov za medle in prazne, še preden ima sploh možnost karkoli praktično realizirati. Kaj pa če jih žene strah, da nekdo resno misli spremeniti pravila obstoječega Sistema? Ko pa so ravno oni, poznavalci, zaradi obstoječega Sistema prišli do privilegirane pozicije v političnem ali medijskem prostoru. Ne, ne bodo dovolili dvomiti v Sistem poznavalcev odločanja, dotikalcev skrivnosti, ne bodo dovolili nobenega nosilca svetlobe v postavljenem direndaju vsakdana. Bolje se počutijo v brezčutni ponikovalnici hrepenenj. In kdo bi se sploh vznemirjal zaradi biserov raztrosenih na Poti. So to biseri ali le čačke na papirju? Če že upaš kak trenutek, da so to biseri. Ne, nikogar ne briga, tudi če so biseri. In zato so to le čačke. Ples enodnevnic, ki se zaletavajo v kandelaber v soparnem poletnem večeru. Je Prometej le steber z brljivko na vrhu in nekaj mušicami, ki izginjajo v tišini noči? In oči kar same padejo skupaj ob dotiku resnice, sedaj in tukaj.
(konec zapisa iz avgusta 2014)
Cerar je nekaj biserov sicer res zbral v svojem predvolilnem programu, a nanje pozabil, ko je dobil oblast. Stavkov, prepisanih zgoraj iz predvolilnega programa, ni bilo več niti v ponovnem zapisu njihovega povolilnega programa pred koalicijskimi pogajanji, niti v vladni koalicijski pogodbi septembra 2014. Tako kot se je do sedaj zgodilo še vsakomur, ki se je dokopal do oblasti, in se bo očitno vsakomur, ki se bo dokopal do Oblasti!!
Čez štiri leta bomo spet na istem.
A naj zaključim s predlogom (spet malo pesniško kot v zapisu avgusta 2014): Ne, ne smemo zaspati, kot sem jaz ob dotiku resnice tistega avgustovskega večera! Aktivni državljani, samo pobrati moramo raztrosene bisere! Šele v naših rokah se lahko zasvetijo in s pomočjo te svetlobe bomo našli rešitve skupnostnih problemov, odprli Pot našim vnukom. Se izognili cinizmu poznavalcev.
Naivno? Sanjarjenje? A ja? Pa bom odgovoril podobno kot je Janez Janša v začetku aprila na seji parlamentarnega odbora, ko je bilo govora o protiukrepih glede hrvaških izvršilnih sodb v zvezi z NLB (citiram po spominu): A ja? Je naš predlog (predlog poslanskih skupin NSI in SDS o ustavnem zakonu za zaščito premoženja NLB, op. avt.) nedodelan, nepopoln oz. ima tale 'strokovna skupina' take in drugačne pomisleke? A ja? A zakaj nikjer ni videti še kakšnega predloga, recimo konkretnega predloga vlade? Če bo vsaj malo logičen, če bo vsaj malo zaščitil slovenske interese, ga takoj podpremo!"
Enako trdim za svoj zgoraj zapisani "pesniški" predlog, ki se navezuje na vse desetine mojih člankov (doslej objavljenih na portalu+) o osnovnem fokusu, to je h "koraku k boljši demokraciji" v obliki konkretnega predloga "aktivnosti za dosego institucionalne kontrole oblasti skozi preizkuse ugotavljanja in uveljavljanja volje Aktivnih državljanov"!! Torej, če ima kdo boljši predlog, kako kontrolirati oblast, naj ga pove - in če bo vsaj malo logičen in če bo vsaj malo koristil Sloveniji, moji domovini, ga bom vedno z veseljem podprl ...