Komentar

Ustanovitev Slovenije: ker Demos ni ustvaril svoje elite, se je vrnil resetirani komunistični "novi razred"

Ob uspehih levega bloka se postavlja vprašanje, ali se socializem nekako prilega slovenski miselnosti (duševnosti), za katero je - empirično dokazano - značilna nagnjenost k egalitarizmu? S to nagnjenostjo je skoraj neizbežno povezano zavračanje meritokracije, problem, ki je razviden tudi pred letošnjimi volitvami. Žal slovenski šolski sistem, slovenski mediji in tudi kritični intelektualci bolj poredkoma, če sploh, poudarjajo, da je socializem zgodovinsko preskušen sistem pomanjkanja, korupcije in avtokracije. 

 

27.05.2018 22:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   elita   novi razred   Peter Jambrek   Ustanovitev Slovenije   osamosvojitev   državnost   Demos

Foto: Mediaspeed

Slovenska državnost je bila zmagovita predvsem zaradi alternative jugoslovanskemu socializmu, ki je propadel zaradi gospodarske krize in arhaične komunistične kadrovske politike.

Pred nekaj tedni je izšla knjiga Ustanovitev Slovenije (vir), ki je pomembna iz več vidikov. Prvič zaradi simbolike: skupaj sta jo izdali ustanovi, za kateri se ve, da sta (bili) trn v peti najprej jugoslovanskim, nato pa domačim (levičarskim) oblastem, namreč Nova univerza in Nova revija (tj. Inštitut Nove revije). Drugič zaradi (glavnega) avtorja Petra Jambreka, ki je kajpada osebno prispeval k ustanovitvi Slovenije. Najbolj pomembno je, da knjiga na več kot šestotih straneh opisuje glavne in prelomne dogodke slovenske zgodovine - vendar ne tako, kot je značilno za večino slovenskih zgodovinskih knjig. Večina slovenskih zgodovinarjev je še vedno očaranih nad zmagovalci druge svetovne vojne, Jambrek pa postavlja v ospredje zmagovalce hladne vojne. Za pisca teh vrstic je knjiga pomembna, ker je obenem gostujoči pisec njenega kratkega poglavja ("Slovenci pod Habsburgi, Karadjordjevići in Titom").

 

V zvezi s knjigo imam tri opazke:

 

  1. O slovenski osamosvojitvi oz. ustanovitvi slovenske države je mogoče (ali celo treba) govoriti v kontekstu osamosvajanja narodov, kot so Irci, Katalonci, Kurdi, Palestinci ali Škoti.

  2. Ob tem bi bilo koristno ugotoviti, kateri mednarodni in zgodovinski pogoji morajo biti izpolnjeni za ustanovitev katerekoli nove narodne države?

  3. Glede na omembo "novega razreda" v vabilu bi morali raziskati okoliščine (težave, izzive ...) slovenskega razvoja po drugi svetovni vojni in po hladni vojni.

 

 

Ad 1. Irsko osvobajanje je trajalo skoraj vse 20. stoletje, irskih težav pa še ni konec zaradi brexita, ki bi lahko Irce razdelil na člane in nečlane EU, meja med Republiko Irsko in Severno Irsko pa bi se spremenila v mejo med sistemom EU in sistemom Združenega kraljestva. V primerjavi z Irci, ki so za osvobajanje porabili veliko časa, so Katalonci želeli 2017 doseči samostojnost mnogo hitreje in na miroljuben način. Leta 2017 so se odločili za svojo državo, vendar ta odločitev zaenkrat ni prinesla uspeha. Carles Puigdemont ob tem (v nedavnem intervjuju za Delo) ocenjuje koncept samoodločbe. Sprašuje se, ali samoodločba velja samo za "države tretjega sveta". Domneva, da jo je očitno mogoče doseči samo z nasiljem, ne pa po demokratični poti.

 

Precej bolj zapleten je palestinski primer. Kljub načelnemu soglasju o potrebi po dveh državah gre za tako rekoč nepremostljive probleme: naselitev Palestincev v Izraelu ni strnjena, njihova naselja so razpršena in pomešana z izraelskimi; proti sebi imajo premočno izraelsko državo, politično so razdeljeni na Fatah in Hamas, poleg tega se in jih povezujejo z muslimanskim radikalizmom, ki Izraelu ne priznava pravice do obstoja. Predvsem pa je sožitje dveh držav skoraj iluzorno, ker Palestinci bistveno zaostajajo za dobro organiziranimi, (po zaslugi Američanov) dobro oboroženimi in premožnimi Izraelci.

 

V nasprotju s Katalonci in Palestinci so Kurdi, ki jih je sicer 30 milijonov, sicer oboroženi in bojeviti, vendar imajo proti sebi štiri države: Irak, Iran, Sirijo in Turčijo.

 

V primerjavi z drugimi osvobodilnimi gibanji smo imeli Slovenci srečo, da je naše gibanje sovpadalo s koncem hladne vojne. Slovensko osamosvajanje je imelo dve komponenti: samostojno državo in demokracijo. To je približno tako, kot če bi Katalonci zahtevali samostojnost takoj po Francovi smrti. Slovenci so imeli dobre vojake in dobro diplomacijo, vendar je treba pomisliti na to, da je Beogradu jeseni leta 1991 zmanjkalo volje in podpore za discipliniranje Slovenije, ob božiču pa je razpadla Sovjetska zveza, katere enotnost so bili mnogi naši sogovorniki, recimo Američani, uporabljali kot argument proti slovenski državnosti. Slovenska državnost je bila zmagovita predvsem zaradi alternative jugoslovanskemu socializmu, ki je propadel zaradi gospodarske krize in arhaične komunistične kadrovske politike.

 

 

Ad 2. Slovenski, hrvaški, estonski, latvijski, litovski ... državnosti je botrovala svetovna kriza komunističnega sistema, ki so jo spodbudili (večinoma konservativni) člani Velike generacije: Janez Pavel II., Ronald Reagan, Lech Wałęsa, Vaclav Havel, Helmut Kohl, Hans-Dietrich Genscher, Alois Mock, Mihail Gorbačov ... Kriza je v mednarodnem merilu pomenila priložnost za širitev zahodnega vpliva.

 

 

Ad 3. Kakšne so bile okoliščine slovenskega razvoja po drugi svetovni vojni in po hladni vojni? Slovenci so doživeli revolucijo in komunistični prevzem oblasti, ki je spodbudil nastanek novega razreda. Formalno je šlo za zamenjavo zgodovinskega subjekta: namesto meščanstva je na zgodovinsko prizorišče vstopil delavski razred. Kot je običajno, je delavski razred potreboval voditelje oz. avantgardo, ki se je po eni strani sklicevala na zgodovinsko upravičenost vodilne vloge delavskega razreda, po drugi strani pa se je organizirala na način, ki je bil značilen za sleherno avtokratsko/absolutistično oblast in ki je bil že obsoleten in nesprejemljiv za zahodno meščansko demokratično organizacijo oblasti. Komunistični novi razred je pomenil nazadovanje glede na sodobna meščanska merila in je - bolj kot na kapitalizem spominjal na fevdalizem. Protikapitalistična in protimeščanska retorika je komuniste na neki način približala aristokraciji. Novi razred je pri zavračanju meščanskega starega razreda (in denimo nacionalizma) v marsičem posnemal aristokratsko kritiko demokracije. Komunistični internacionalizem je v marsičem podoben miselnosti predmeščanskih sistemov, kot je bila na primer Sveta aliansa. Njeno zavezništvo (zoper Napoleona) ni temeljilo na povezovanju narodov, ampak na povezovanju dinastij, in je - vsaj nekaj časa - zanemarjalo narodnostna vprašanja. Ni naključje, da se je pravica narodov do samoodločbe prebila v politično ospredje šele ob koncu I. svetovne vojne, tj. ob razpadu imperijev.

 

 

Komunistični novi razred je dočakal konec hladne vojne s hipoteko brezbrižnosti do človekovih, narodnih in političnih pravic. V začetku so njegovo doživljanje narodne samoodločbe, ustanovitev demokratične države, zasebna lastnina, strankarski pluralizem, priznanje človekovih pravic, gospodarska konkurenca ... spremljale travme, ki so za nekatere njegove člane delovale kot konec sveta. Ob osamosvojitvi leta 1991 je bil izrečen stavek, ki ga je bil Ivan Hribar slišal ob koncu Avstro-Ogrske:

 

Nič več ne bo tako, kot je bilo!

 

Novi razred se je ob prelomu moral odpovedati mnogim privilegijem, pozneje pa si jih je - po zaslugi svojih in pomanjkanja Demosovih izkušenj - spet pridobival. Zmagovati je začel na volitvah, pri čemer si je pomagal s skritimi fondi in krediti prijateljskih bank. Ob uspehih levega bloka se postavlja še neko dodatno vprašanje: ali se socializem nekako prilega slovenski miselnosti/duševnosti, za katero je - empirično dokazano - značilna nagnjenost k egalitarizmu? S to nagnjenostjo je skoraj neizbežno povezano zavračanje meritokracije, problem, ki je razviden tudi pred letošnjimi volitvami. Žal slovenski šolski sistem, slovenski mediji in tudi kritični intelektualci bolj poredkoma, če sploh, poudarjajo, da je socializem zgodovinsko preskušen sistem pomanjkanja, korupcije in avtokracije.

 

Ob tem je treba vedeti, da ustanovitelji slovenske države in zagovorniki demokracije niso ustanovili svojega novega razreda, ki bi iz komunističnega novega razreda naredil stari razred. Demokrati so pustili prostor novega režima prazen. Danes sicer govorimo o restavraciji in vračanju starega režima (ancien regime), vendar je to le osveženi in resetirani novi razred.

 

Po epohalnem (žal ne tudi lokalnem) polômu socializma in njegovega zgodovinskega nosilca (delavskega razreda) se z vso resnostjo postavlja vprašanje prihodnjega oz. perspektivnega zgodovinskega subjekta. Glede na (Huntingtonove) napovedi se bo naslednji spopad dogajal med verstvi in kulturami. Ni naključje, da je na levici takšno zanimanje za migrante in azilante. V javnosti je precej - vsekakor več kot o varovanju schengenskega sistema in slovenske državnosti - govora o krivičnosti in nečloveškosti bodeče žice na slovenskih mejah. Žal gre za globalen problem preseljevanja množic iz (tudi po zaslugi socialističnih konceptov) zaostalih in razdejanih dežel na Sever in na Zahod.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
5
17.07.2018 00:36
Naprošam proizvajalce pijač, če lahko v prehodnem obdobju, dokler se trajno ne razreši problem otroške kardiologije in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
4
16.07.2018 01:11
Nemčija je občutljiva do svoje črne preteklosti, vendar mora razumeti tudi občutljivost drugih držav, ko je v Evropo povabila ... Več.
Piše: Keith Miles
Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija
0
15.07.2018 08:45
Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
22
13.07.2018 23:00
Kocka je padla. Vlada Mira Cerarja v odstopu je kljub drugačnim napovedim in pomislekom v petek, 13. julija vložila tožbo proti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
6
13.07.2018 14:15
Zdi se, da je čas, ki je pred nami, prej čas neprestanih improvizacij pri urejanju skupnega evropskega življenja, kot pa čas ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
3
12.07.2018 16:30
Pogovori z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem so bili odločilni.7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je naBrioneodšla ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
7
11.07.2018 21:40
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) poziva politiko, naj jim omogoči porabo 35 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki jih še ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
7
10.07.2018 23:00
Še ta teden bo znano, ali bo Janša odklonil ponujeno mandatarstvo. Po vsej verjetnosti ga bo. Prihodnji teden pa se bo bržkone ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
21
09.07.2018 21:30
Je Aleš Šabeder nadčlovek? Je bermensch, kot se je vprašala Milena Zupanič v svojem prispevku pred nekaj meseci? Ni. Ker nihče ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
12
08.07.2018 19:00
To je zgodba o okolju, kjer vlada politikanstvo namesto zrele politike, kjer uspevajo sfalirani igralci namesto ozaveščenih ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije
1
08.07.2018 11:00
Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
5
07.07.2018 00:28
Slovensko zdravstvo je ta trenutek kritični bolnik slovenske države. Začeli so mu odmirati ključni organi. Je na poti v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska otroška srčna kirurgija v spirali norosti
12
05.07.2018 00:40
Veleumi v Cerarjevi vladi, ki opravljajo tekoče posle, so 28. junija 2018 Državnemu zboru v obravnavo poslali dokument ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Esej o Evropi ali "nekaj krepkih" pred lastnim ogledalom
9
03.07.2018 23:54
Spomnite se časov, ko smo evropsko zastavico kot značko začeli nositi na zavihkih suknjičev. To so bili časi sredi osemdesetih ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo
3
01.07.2018 08:59
Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: Uvod
8
30.06.2018 18:00
Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija
18
28.06.2018 17:42
Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak
12
26.06.2018 23:54
S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. ... Več.
Piše: Kristjan Lapuh
Kako je klavrno končal džez v mestu, ki sovraži to kozmpolitsko, urbano in ameriško glasbeno zvrst
10
24.06.2018 19:27
Zaradi ideoloških predsodkov džeza pri nas nikoli nismo družbeno povsem sprejeli. Ker je ameriški, univerzalen, kozmopolitski in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vesolje je res ogomna potrata prostora
12
24.06.2018 07:59
Njegov film Zvezda ni zapisan z besedo, temveč z znakom zvezde. Če bi me še pred kratkim vprašali, ali poznam ime Johanna Lurfa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 14.444
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.876
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 8.088
04/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.108
05/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.978
06/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.557
07/
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
Keith Miles
Ogledov: 1.421
08/
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.399
09/
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.150
10/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.877