Razkrivamo

Transspolnost na "filofaksu": Študentka Janez Novak, padli ste na izpitu pri profesorici Božo Repe!

Novica, ki deluje kot nekakšen "fakenews", je bržkone presenetila celo radikalne feministke, vendar je resnična: transspolnost bo tudi formalno in institucionalno dobila prvo potrditev na ljubljanski univerzi. Profesorica Saška Štumberger je za naš portal pripravila prispevek o tem, kako se v pravnih aktih Filozofske fakultete za naslednja tri leta predpisuje ženski slovnični spol - in to za kateri koli spol, torej tudi moški! Na "filofaksu" bodo torej vsi kmalu ženskega spola ...

29.05.2018 01:41
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Saška Štumberger   spol   podčrtaj   transspolnost   Milica Antić Gaber   ženski slovnični spol   slovenščina   Filozofska fakulteta   Univerza v Ljubljani   Fakulteta za socialno delo

Karikatura: www.seandelonas.com

Uvajanje ženskega slovničnega spola za vse spole deluje izključevalno. Na jezikovni ravni se to kaže z izključevanjem moških članov skupine, izključevalen pa je bil tudi postopek odločanja na Filozofski fakulteti.

Pred enim mesecem, 25. aprila 2018 je Senat Filozofske fakultete (vir) (v katerem je kar 51 članov (!) in članic - med njimi 30 ženskega spola, op. uredn.), sprejel sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Sprememba se bo upoštevala pri novih in spremenjenih pravnih aktih, cilj pa naj bi bila uravnoteženost rabe ženskega in moškega slovničnega spola. A na Filozofski fakulteti (FF) to ni prvo uvajanje jezikovnih sprememb, ki so v nasprotju s slovnično normo slovenskega jezika. 12. aprila 2018 sem na portalu+ že pisala o uvajanju podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti (vir). Objavi je sledila razprava na forumu Slovlit, v kateri so študenti in študentke opozorili na razširjeno rabo podčrtaja tudi na Filozofski fakulteti (vir). Zaželeli so si širše razprave, in ker imamo na Filozofski fakulteti tudi jezikoslovne oddelke, so študentska pričakovanja več kot upravičena.

 

Zagovora podčrtaja nismo dočakali, študenti pa so opazili, da je njegove rabe po objavi članka manj (vir). Pričakovali bi, da bo s tem poseganja v jezik konec, toda zgodilo se je drugače: 18. aprila 2018 se je sestala Delovna skupina za pripravo predloga občutljive rabe jezika v dokumentih Filozofske fakultete (predsednica Milica Antić Gaber, člani Martina Ožbot CurrieJana RoškerMarko StabejGašper Ilc) in sprejela Predlog o občutljivi rabi jezika v pravnih aktih FF. Predlog je bil obravnavan na Senatu Filozofske fakultete in sprejet 25. 4. 2018. Kot pri podčrtaju tudi tokrat širše razprave ni bilo, od predloga do njegovega sprejetja pa je minil samo en teden.

 

 

Delovna skupina se je odločila: do leta 2021 bodo vsi na FF ženskega spola ...

 

 

Menim, da tako hitenje in odločitev brez širše razprave ni v skladu z načeli sodobne in dialoške fakultete. V nadaljevanju bom zato opozorila na tri dele besedila, o katerih imam pomisleke:

 

(1) besedna zveza kateri koli spol v pravnih besedilih,

 

(2) spolno nevtralna raba ženskega slovničnega spola in

 

(3) želja po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola v (pravnih) besedilih Filozofske fakultete 

 

 

Besedna zveza kateri koli spol v pravnih besedilih

 

Slovenski pravni red pozna samo moški in ženski spol, besedna zveza kateri koli spol pa omogoča interpretacije, ki niso v skladu s slovenskim pravnim redom. Nomotehnične smernice Službe Vlade RS za zakonodajo (vir) take besedne zveze ne poznajo, ne najdemo je niti v Študijskem redu Univerze v Ljubljani, članica katere je Filozofska fakulteta (vir).

 

O tem, da zakonodaja pozna le moški in ženski spol, ki sta označena s spolnim identifikatorjem M ali Ž oz. števko 500 ali 505 v enotni matični številki (EMŠO), lahko preberemo tudi v publikaciji Pravno priznanje spola v Sloveniji (vir).

 

 

Spolno nevtralna raba ženskega slovničnega spola

 

Raba ženskega slovničnega spola v pravnih besedilih, ki sodijo med strokovna in znanstvena besedila, ni običajna. Na to opozarja Olga Kunst Gnamuš (1994/5): V strokovnem upovedovanju se pomenska razlika moški – ženska navadno nevtralizira v prid oblik moškega spola: govorec, tvorec besedila, sporočevalec, naslovnik, pisec (vir).

 

Raba moškega slovničnega spola za opisovanje spolno mešanih skupin prevladuje tudi v publicističnih besedilih, npr. v novicah o protestu študentov socialnega varstva (vir) ali o stavki učiteljev in vzgojiteljev (vir). Čeprav je na področju socialnega varstva in v šolah ter vrtcih več žensk kot moških, je bila v besedilih izbrana moška slovnična oblika, kajti tudi v raznospolnih skupinah se spolna razlika nevtralizira v prid oblik moškega spola.

 

 

Želja po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola

 

"Sprememba se uvaja postopoma, in sicer se upošteva pri (i) novih pravnih aktih in (ii) spremembah že obstoječih aktov. Pri tem velja, da se v prihodnjih treh letih zaradi trenutne neuravnoteženosti – vsi trenutno veljavni pravni akti FF so zapisani v moškem slovničnem spolu – izbere ženski slovnični spol. Ko se vzpostavi ravnotežje, se predlagani različici izbirata izmenično."

 

Moški slovnični spol ni trenutna neuravnoteženost, nezaznamovanost slovnične kategorije moškega spola je namreč del slovenskega jezikovnega sistema. V jeziku ne poznam nobene tendence po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola, kot jo želi doseči sprejeti dokument.

 

O želji po uravnoteženosti rabe slovničnih spolov so sociologi pisali že v 90. letih. V priročniku Neseksistična raba jezika (1995) sta Igor Ž. Žagar in Mirjam Milharčič Hladnik o uravnoteženosti moškega in ženskega slovničnega spola pisala v zvezi s priporočili Sveta EvropeSkupna naloga članic je le, da vpeljejo enakopravnost pri slovnično normiranem obravnavanju moških in ženskih oblik v nacionalnem jeziku.

 

Za slovensko jezikoslovno vedo je bilo tako stališče nesprejemljivoTega seveda niste mogli resno misliti. Slovnično ne moremo normirati nič drugega kot to, kar je v slovenski slovnici normirano (Tomo Korošec).

 

 

Pravi namen sprejetih jezikovnih sprememb ostaja nepojasnjen

 

Odgovora na vprašanje, kaj je namen takega spreminjanja jezika, ki poleg kršitve slovnične norme vodi tudi v neenotnost s pravnimi akti Univerze v Ljubljani, nisem prejela. Pojavljajo se sklicevanja na znanstvene dokaze (katere?) in zadovoljstvu žensk (katerih in zakaj?).

 

Kot zgled za rabo ženske slovnične oblike za oba spola je bila navedena Fakulteta za socialno delo, ki je v Pravila o organizaciji in delovanju (vir) ravno tako zapisala samo ženske slovnične oblike:

 

"V pravilniku uporabljena ženska oblika (študentka, učiteljica itn.) velja za oba spola."

 

Jezikovno eksperimentiranje v visokošolskih ustanovah torej ni novost, pregled Pravil pa je pokazal, da je dokument napisan zelo površno. Od 91. člena naprej je reformatorska vnema popustila in pojavljati sta se začeli obe slovnični obliki – z moško na prvem mestu (delavcev in delavk, študentov in študentk), poševnica (študentov/-k), organizacijska shema fakultete pa ima samo moške slovnične oblike.

 

 

Spreminjanje jezika s sklicevanjem na ranljive skupine

 

Poskusi spreminjanja jezika v imenu ženske enakopravnosti, ki se je v novejšem času razširila v željo po enakopravnosti vseh spolov, niso novi. Z rabo ženskih in moških poimenovanj so se ukvarjali v 90. letih, vendar pa je takrat predlogom sledila širša razprava, v kateri so poleg sociologov sodelovali tudi jezikoslovci, filozofi, psihologi in slavisti. Enako bi si želela tudi danes, k razpravi pa bi bilo zaradi spremenjene definicije spola smiselno povabiti vsaj še pravnike, zdravnike in biologe.

 

Žal pa novejši poskusi spreminjanja jezika potekajo drugače kot v 90. letih – brez strokovne razprave. Tako je bilo že pri uvajanju podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti, enako je z uvajanjem generičnega ženskega spola za kateri koli spol. Strokovno razpravo je nadomestilo ponavljanje fraz o preseganju falocentričnega diskurza in sklicevanje na prezrte glasove.

 

Izbira ženske slovnične oblike za prezrte glasove se na fakulteti z jezikoslovnimi oddelki bere kot cinizem. Po že prej omenjenem znanstvenem članku Razmerje med spolom kot potezo reference in spolom kot slovnično kategorijo Olge Kunst Gnamuš namreč še vedno velja: Pri raznospolnih referencah in poimenovanjih zanje so oblike za moški spol vključevalne, oblike za ženski spol izključevalne. Če ženska raznospolno skupino nagovori z obliko za ženski spol, iz nagovora izključi moške člane skupine.

 

Uvajanje ženskega slovničnega spola za vse spole torej deluje izključevalno. Na jezikovni ravni se to kaže z izključevanjem moških članov skupine, izključevalen pa je bil tudi postopek odločanja na Filozofski fakulteti. Zato ne verjamem, da bodo take jezikovne spremembe prispevale k boljši družbi, nasprotno – v njih je vedno bolj prepoznavna težnja po izključevanju vseh, ki razmišljamo drugače od trenutnega razpoloženja odločevalcev.

 

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. So pa v skladu z uredniško politiko portala+, ki temelji na prepričanju, da je potrebno poročati o vseh družbeno relevantnih, včasih pa žal tudi absurdnih in bizarnih fenomenih našega časa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.836
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.776
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.044
05/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.228
06/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.134
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 926
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 570