Razkrivamo

Transspolnost na "filofaksu": Študentka Janez Novak, padli ste na izpitu pri profesorici Božo Repe!

Novica, ki deluje kot nekakšen "fakenews", je bržkone presenetila celo radikalne feministke, vendar je resnična: transspolnost bo tudi formalno in institucionalno dobila prvo potrditev na ljubljanski univerzi. Profesorica Saška Štumberger je za naš portal pripravila prispevek o tem, kako se v pravnih aktih Filozofske fakultete za naslednja tri leta predpisuje ženski slovnični spol - in to za kateri koli spol, torej tudi moški! Na "filofaksu" bodo torej vsi kmalu ženskega spola ...

29.05.2018 01:41
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Saška Štumberger   spol   podčrtaj   transspolnost   Milica Antić Gaber   ženski slovnični spol   slovenščina   Filozofska fakulteta   Univerza v Ljubljani   Fakulteta za socialno delo

Karikatura: www.seandelonas.com

Uvajanje ženskega slovničnega spola za vse spole deluje izključevalno. Na jezikovni ravni se to kaže z izključevanjem moških članov skupine, izključevalen pa je bil tudi postopek odločanja na Filozofski fakulteti.

Pred enim mesecem, 25. aprila 2018 je Senat Filozofske fakultete (vir) (v katerem je kar 51 članov (!) in članic - med njimi 30 ženskega spola, op. uredn.), sprejel sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Sprememba se bo upoštevala pri novih in spremenjenih pravnih aktih, cilj pa naj bi bila uravnoteženost rabe ženskega in moškega slovničnega spola. A na Filozofski fakulteti (FF) to ni prvo uvajanje jezikovnih sprememb, ki so v nasprotju s slovnično normo slovenskega jezika. 12. aprila 2018 sem na portalu+ že pisala o uvajanju podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti (vir). Objavi je sledila razprava na forumu Slovlit, v kateri so študenti in študentke opozorili na razširjeno rabo podčrtaja tudi na Filozofski fakulteti (vir). Zaželeli so si širše razprave, in ker imamo na Filozofski fakulteti tudi jezikoslovne oddelke, so študentska pričakovanja več kot upravičena.

 

Zagovora podčrtaja nismo dočakali, študenti pa so opazili, da je njegove rabe po objavi članka manj (vir). Pričakovali bi, da bo s tem poseganja v jezik konec, toda zgodilo se je drugače: 18. aprila 2018 se je sestala Delovna skupina za pripravo predloga občutljive rabe jezika v dokumentih Filozofske fakultete (predsednica Milica Antić Gaber, člani Martina Ožbot CurrieJana RoškerMarko StabejGašper Ilc) in sprejela Predlog o občutljivi rabi jezika v pravnih aktih FF. Predlog je bil obravnavan na Senatu Filozofske fakultete in sprejet 25. 4. 2018. Kot pri podčrtaju tudi tokrat širše razprave ni bilo, od predloga do njegovega sprejetja pa je minil samo en teden.

 

 

Delovna skupina se je odločila: do leta 2021 bodo vsi na FF ženskega spola ...

 

 

Menim, da tako hitenje in odločitev brez širše razprave ni v skladu z načeli sodobne in dialoške fakultete. V nadaljevanju bom zato opozorila na tri dele besedila, o katerih imam pomisleke:

 

(1) besedna zveza kateri koli spol v pravnih besedilih,

 

(2) spolno nevtralna raba ženskega slovničnega spola in

 

(3) želja po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola v (pravnih) besedilih Filozofske fakultete 

 

 

Besedna zveza kateri koli spol v pravnih besedilih

 

Slovenski pravni red pozna samo moški in ženski spol, besedna zveza kateri koli spol pa omogoča interpretacije, ki niso v skladu s slovenskim pravnim redom. Nomotehnične smernice Službe Vlade RS za zakonodajo (vir) take besedne zveze ne poznajo, ne najdemo je niti v Študijskem redu Univerze v Ljubljani, članica katere je Filozofska fakulteta (vir).

 

O tem, da zakonodaja pozna le moški in ženski spol, ki sta označena s spolnim identifikatorjem M ali Ž oz. števko 500 ali 505 v enotni matični številki (EMŠO), lahko preberemo tudi v publikaciji Pravno priznanje spola v Sloveniji (vir).

 

 

Spolno nevtralna raba ženskega slovničnega spola

 

Raba ženskega slovničnega spola v pravnih besedilih, ki sodijo med strokovna in znanstvena besedila, ni običajna. Na to opozarja Olga Kunst Gnamuš (1994/5): V strokovnem upovedovanju se pomenska razlika moški – ženska navadno nevtralizira v prid oblik moškega spola: govorec, tvorec besedila, sporočevalec, naslovnik, pisec (vir).

 

Raba moškega slovničnega spola za opisovanje spolno mešanih skupin prevladuje tudi v publicističnih besedilih, npr. v novicah o protestu študentov socialnega varstva (vir) ali o stavki učiteljev in vzgojiteljev (vir). Čeprav je na področju socialnega varstva in v šolah ter vrtcih več žensk kot moških, je bila v besedilih izbrana moška slovnična oblika, kajti tudi v raznospolnih skupinah se spolna razlika nevtralizira v prid oblik moškega spola.

 

 

Želja po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola

 

"Sprememba se uvaja postopoma, in sicer se upošteva pri (i) novih pravnih aktih in (ii) spremembah že obstoječih aktov. Pri tem velja, da se v prihodnjih treh letih zaradi trenutne neuravnoteženosti – vsi trenutno veljavni pravni akti FF so zapisani v moškem slovničnem spolu – izbere ženski slovnični spol. Ko se vzpostavi ravnotežje, se predlagani različici izbirata izmenično."

 

Moški slovnični spol ni trenutna neuravnoteženost, nezaznamovanost slovnične kategorije moškega spola je namreč del slovenskega jezikovnega sistema. V jeziku ne poznam nobene tendence po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola, kot jo želi doseči sprejeti dokument.

 

O želji po uravnoteženosti rabe slovničnih spolov so sociologi pisali že v 90. letih. V priročniku Neseksistična raba jezika (1995) sta Igor Ž. Žagar in Mirjam Milharčič Hladnik o uravnoteženosti moškega in ženskega slovničnega spola pisala v zvezi s priporočili Sveta EvropeSkupna naloga članic je le, da vpeljejo enakopravnost pri slovnično normiranem obravnavanju moških in ženskih oblik v nacionalnem jeziku.

 

Za slovensko jezikoslovno vedo je bilo tako stališče nesprejemljivoTega seveda niste mogli resno misliti. Slovnično ne moremo normirati nič drugega kot to, kar je v slovenski slovnici normirano (Tomo Korošec).

 

 

Pravi namen sprejetih jezikovnih sprememb ostaja nepojasnjen

 

Odgovora na vprašanje, kaj je namen takega spreminjanja jezika, ki poleg kršitve slovnične norme vodi tudi v neenotnost s pravnimi akti Univerze v Ljubljani, nisem prejela. Pojavljajo se sklicevanja na znanstvene dokaze (katere?) in zadovoljstvu žensk (katerih in zakaj?).

 

Kot zgled za rabo ženske slovnične oblike za oba spola je bila navedena Fakulteta za socialno delo, ki je v Pravila o organizaciji in delovanju (vir) ravno tako zapisala samo ženske slovnične oblike:

 

"V pravilniku uporabljena ženska oblika (študentka, učiteljica itn.) velja za oba spola."

 

Jezikovno eksperimentiranje v visokošolskih ustanovah torej ni novost, pregled Pravil pa je pokazal, da je dokument napisan zelo površno. Od 91. člena naprej je reformatorska vnema popustila in pojavljati sta se začeli obe slovnični obliki – z moško na prvem mestu (delavcev in delavk, študentov in študentk), poševnica (študentov/-k), organizacijska shema fakultete pa ima samo moške slovnične oblike.

 

 

Spreminjanje jezika s sklicevanjem na ranljive skupine

 

Poskusi spreminjanja jezika v imenu ženske enakopravnosti, ki se je v novejšem času razširila v željo po enakopravnosti vseh spolov, niso novi. Z rabo ženskih in moških poimenovanj so se ukvarjali v 90. letih, vendar pa je takrat predlogom sledila širša razprava, v kateri so poleg sociologov sodelovali tudi jezikoslovci, filozofi, psihologi in slavisti. Enako bi si želela tudi danes, k razpravi pa bi bilo zaradi spremenjene definicije spola smiselno povabiti vsaj še pravnike, zdravnike in biologe.

 

Žal pa novejši poskusi spreminjanja jezika potekajo drugače kot v 90. letih – brez strokovne razprave. Tako je bilo že pri uvajanju podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti, enako je z uvajanjem generičnega ženskega spola za kateri koli spol. Strokovno razpravo je nadomestilo ponavljanje fraz o preseganju falocentričnega diskurza in sklicevanje na prezrte glasove.

 

Izbira ženske slovnične oblike za prezrte glasove se na fakulteti z jezikoslovnimi oddelki bere kot cinizem. Po že prej omenjenem znanstvenem članku Razmerje med spolom kot potezo reference in spolom kot slovnično kategorijo Olge Kunst Gnamuš namreč še vedno velja: Pri raznospolnih referencah in poimenovanjih zanje so oblike za moški spol vključevalne, oblike za ženski spol izključevalne. Če ženska raznospolno skupino nagovori z obliko za ženski spol, iz nagovora izključi moške člane skupine.

 

Uvajanje ženskega slovničnega spola za vse spole torej deluje izključevalno. Na jezikovni ravni se to kaže z izključevanjem moških članov skupine, izključevalen pa je bil tudi postopek odločanja na Filozofski fakulteti. Zato ne verjamem, da bodo take jezikovne spremembe prispevale k boljši družbi, nasprotno – v njih je vedno bolj prepoznavna težnja po izključevanju vseh, ki razmišljamo drugače od trenutnega razpoloženja odločevalcev.

 

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. So pa v skladu z uredniško politiko portala+, ki temelji na prepričanju, da je potrebno poročati o vseh družbeno relevantnih, včasih pa žal tudi absurdnih in bizarnih fenomenih našega časa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
4
20.04.2019 14:01
Končno sem dočakal veliki intelektualni spopad umov moderne dobe, Jordana Petersona in Slavoja Žižka. V samem dogodku sem res ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
26
18.04.2019 23:00
Potem ko si je Marko Makovec zapravil možnosti za imenovanje na veleposlaniški položaj v Zagrebu, se je izmed ostalih kandidatov ... Več.
Piše: Uredništvo
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
14
18.04.2019 00:00
Ker se Marjanu Šarcu nevarno približuje zgodba s prisluškovanjem dvema tujima državljanoma, katerih pogovor je objavila zasebna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
15
15.04.2019 23:45
Orožarski posel stoletja, ki ga je vodila prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, niso pokopale proračunske nejasnosti, pač pa ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
20
14.04.2019 23:15
Star slovenski pregovor pravi: za vsako rit raste palica, tudi zate! To ti obljubim. To sporočilo sem dobil v nedeljo zjutraj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
5
11.04.2019 21:00
Medtem ko slovenska vlada ni bila pripravljena finančno podpreti mreženacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Prisluškovalni škandal: "Bizantinska realpolitika" Hrvaške ali kako je SOA nadigrala SOVO
9
07.04.2019 21:00
Bolj kot nad Hrvaško smo lahko začudeninad naivnostjo in nesposobnostjo slovenskih politikov in diplomatov, ki so nas pripeljali ... Več.
Piše: Igor Mekina
Éric Vuillard, Dnevni red: Mrtvi (6)
3
06.04.2019 06:00
Alma Biro ni naredila samomora. Karl Schlesinger ni naredil samomora. Leopold Bien ni naredil samomora. Tudi Helene Kuhner ne. ... Več.
Piše: Uredništvo
Davkoplačevalec Vili je spet udaril: V pismu evropske bankirje poziva, naj za božjo voljo ne kreditirajo 2. tira
8
05.04.2019 14:00
Vili Kovačič, znan tudi pod vzdevkom Državljan K., je v imenu civilnodružbene iniciative Davkoplačevalci se ne damo direktorju ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Veleposlanik: Marko Makovec se je že zahvaljeval za čestitke za novo službo, ki pa jo uradno sploh še nima!
7
04.04.2019 22:45
Včeraj smo poročali o škandalu z imenovanjem bodočega veleposlanika na Hrvaškem. Nekdanji predsednikov svetovalec Marko Makovec, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ups, bivšemu Pahorjevemu svetovalcu Makovcu že čestitajo za imenovanje za veleposlanika v Zagrebu, čeprav postopek sploh še ni končan!
9
03.04.2019 23:11
Česa takšnega slovenska diplomacija res ne pomni: da bi nekdo v medijih postal novi veleposlanik v tujini, še preden bi bil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Društvo senilnih pisateljev: V lasti imajo nepremičnine, vredne več milijonov evrov, nimajo pa denarja za novo streho!
6
03.04.2019 00:00
Kaj se dogaja v Društvu slovenskih pisateljev, da je dan pred prvim aprilom odstopila predsednica Aksinja Kermauner, ki je ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Telefonski prisluhi (5)
3
31.03.2019 06:00
Trinajstega marca, dan po Anschlussu, so britanske tajne službe prestregle čudaško telefonsko komedijo med Anglijo in Nemčijo. ... Več.
Piše: Uredništvo
Diplomacija, da te kap! Kaos pri Cerarju, Pahorjev "tihi ustavni udar" in fotografiranje za pol milijona evrov
9
27.03.2019 01:00
Medtem ko zunanji minister Miro Cerar vedri na Mladiki, kjer pogrešajo njegovo avtoriteto, predsednik republike Borut Pahor hodi ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran očetov Evrope, 2. del: Monnet, Schuman in skrivne ameriške "donacije"
8
26.03.2019 01:00
Nekdanji evropski poslanec Philippe de Villiers je razburkal mednarodno javnost z objavo doslej še neznanih poglavij iz življenj ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Poslovilno kosilo na Downing Streetu (4)
1
24.03.2019 07:59
12. marca 1938, dan po tistem dramatičnem večeru, ko se je začel konec Avstrije, njena priključitev Hitlerjevi Nemčiji, je bil ... Več.
Piše: Uredništvo
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
6
20.03.2019 20:00
Manj kot tri mesece pred evropskimi volitvami je nekdanji poslanec v Strasbourgu Philippe de Villiers razburkal mednarodno ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
17
18.03.2019 00:14
Milan Kučan ni le najvplivnejša figura slovenske levice, pač pa tudi politik z daleč največjo avtoriteto med člani Zveze borcev, ... Več.
Piše: Uredništvo
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
2
15.03.2019 20:00
Okrog enajstih dopoldne, po nekaj odžebranih vljudnostih, se za avstrijskim kanclerjem zapro vrataHitlerjevepisarne. In začne se ... Več.
Piše: Uredništvo
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
7
15.03.2019 00:01
Zamejski Slovenec Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, enega izmed ustreljenih tigrovcev v Bazovici, se že leta in leta bori za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,177
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,733
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,801
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,834
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,749
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,593
07/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,477
08/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,251
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,553
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 855