Razkrivamo

Transspolnost na "filofaksu": Študentka Janez Novak, padli ste na izpitu pri profesorici Božo Repe!

Novica, ki deluje kot nekakšen "fakenews", je bržkone presenetila celo radikalne feministke, vendar je resnična: transspolnost bo tudi formalno in institucionalno dobila prvo potrditev na ljubljanski univerzi. Profesorica Saška Štumberger je za naš portal pripravila prispevek o tem, kako se v pravnih aktih Filozofske fakultete za naslednja tri leta predpisuje ženski slovnični spol - in to za kateri koli spol, torej tudi moški! Na "filofaksu" bodo torej vsi kmalu ženskega spola ...

29.05.2018 01:41
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Saška Štumberger   spol   podčrtaj   transspolnost   Milica Antić Gaber   ženski slovnični spol   slovenščina   Filozofska fakulteta   Univerza v Ljubljani   Fakulteta za socialno delo

Karikatura: www.seandelonas.com

Uvajanje ženskega slovničnega spola za vse spole deluje izključevalno. Na jezikovni ravni se to kaže z izključevanjem moških članov skupine, izključevalen pa je bil tudi postopek odločanja na Filozofski fakulteti.

Pred enim mesecem, 25. aprila 2018 je Senat Filozofske fakultete (vir) (v katerem je kar 51 članov (!) in članic - med njimi 30 ženskega spola, op. uredn.), sprejel sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Sprememba se bo upoštevala pri novih in spremenjenih pravnih aktih, cilj pa naj bi bila uravnoteženost rabe ženskega in moškega slovničnega spola. A na Filozofski fakulteti (FF) to ni prvo uvajanje jezikovnih sprememb, ki so v nasprotju s slovnično normo slovenskega jezika. 12. aprila 2018 sem na portalu+ že pisala o uvajanju podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti (vir). Objavi je sledila razprava na forumu Slovlit, v kateri so študenti in študentke opozorili na razširjeno rabo podčrtaja tudi na Filozofski fakulteti (vir). Zaželeli so si širše razprave, in ker imamo na Filozofski fakulteti tudi jezikoslovne oddelke, so študentska pričakovanja več kot upravičena.

 

Zagovora podčrtaja nismo dočakali, študenti pa so opazili, da je njegove rabe po objavi članka manj (vir). Pričakovali bi, da bo s tem poseganja v jezik konec, toda zgodilo se je drugače: 18. aprila 2018 se je sestala Delovna skupina za pripravo predloga občutljive rabe jezika v dokumentih Filozofske fakultete (predsednica Milica Antić Gaber, člani Martina Ožbot CurrieJana RoškerMarko StabejGašper Ilc) in sprejela Predlog o občutljivi rabi jezika v pravnih aktih FF. Predlog je bil obravnavan na Senatu Filozofske fakultete in sprejet 25. 4. 2018. Kot pri podčrtaju tudi tokrat širše razprave ni bilo, od predloga do njegovega sprejetja pa je minil samo en teden.

 

 

Delovna skupina se je odločila: do leta 2021 bodo vsi na FF ženskega spola ...

 

 

Menim, da tako hitenje in odločitev brez širše razprave ni v skladu z načeli sodobne in dialoške fakultete. V nadaljevanju bom zato opozorila na tri dele besedila, o katerih imam pomisleke:

 

(1) besedna zveza kateri koli spol v pravnih besedilih,

 

(2) spolno nevtralna raba ženskega slovničnega spola in

 

(3) želja po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola v (pravnih) besedilih Filozofske fakultete 

 

 

Besedna zveza kateri koli spol v pravnih besedilih

 

Slovenski pravni red pozna samo moški in ženski spol, besedna zveza kateri koli spol pa omogoča interpretacije, ki niso v skladu s slovenskim pravnim redom. Nomotehnične smernice Službe Vlade RS za zakonodajo (vir) take besedne zveze ne poznajo, ne najdemo je niti v Študijskem redu Univerze v Ljubljani, članica katere je Filozofska fakulteta (vir).

 

O tem, da zakonodaja pozna le moški in ženski spol, ki sta označena s spolnim identifikatorjem M ali Ž oz. števko 500 ali 505 v enotni matični številki (EMŠO), lahko preberemo tudi v publikaciji Pravno priznanje spola v Sloveniji (vir).

 

 

Spolno nevtralna raba ženskega slovničnega spola

 

Raba ženskega slovničnega spola v pravnih besedilih, ki sodijo med strokovna in znanstvena besedila, ni običajna. Na to opozarja Olga Kunst Gnamuš (1994/5): V strokovnem upovedovanju se pomenska razlika moški – ženska navadno nevtralizira v prid oblik moškega spola: govorec, tvorec besedila, sporočevalec, naslovnik, pisec (vir).

 

Raba moškega slovničnega spola za opisovanje spolno mešanih skupin prevladuje tudi v publicističnih besedilih, npr. v novicah o protestu študentov socialnega varstva (vir) ali o stavki učiteljev in vzgojiteljev (vir). Čeprav je na področju socialnega varstva in v šolah ter vrtcih več žensk kot moških, je bila v besedilih izbrana moška slovnična oblika, kajti tudi v raznospolnih skupinah se spolna razlika nevtralizira v prid oblik moškega spola.

 

 

Želja po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola

 

"Sprememba se uvaja postopoma, in sicer se upošteva pri (i) novih pravnih aktih in (ii) spremembah že obstoječih aktov. Pri tem velja, da se v prihodnjih treh letih zaradi trenutne neuravnoteženosti – vsi trenutno veljavni pravni akti FF so zapisani v moškem slovničnem spolu – izbere ženski slovnični spol. Ko se vzpostavi ravnotežje, se predlagani različici izbirata izmenično."

 

Moški slovnični spol ni trenutna neuravnoteženost, nezaznamovanost slovnične kategorije moškega spola je namreč del slovenskega jezikovnega sistema. V jeziku ne poznam nobene tendence po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola, kot jo želi doseči sprejeti dokument.

 

O želji po uravnoteženosti rabe slovničnih spolov so sociologi pisali že v 90. letih. V priročniku Neseksistična raba jezika (1995) sta Igor Ž. Žagar in Mirjam Milharčič Hladnik o uravnoteženosti moškega in ženskega slovničnega spola pisala v zvezi s priporočili Sveta EvropeSkupna naloga članic je le, da vpeljejo enakopravnost pri slovnično normiranem obravnavanju moških in ženskih oblik v nacionalnem jeziku.

 

Za slovensko jezikoslovno vedo je bilo tako stališče nesprejemljivoTega seveda niste mogli resno misliti. Slovnično ne moremo normirati nič drugega kot to, kar je v slovenski slovnici normirano (Tomo Korošec).

 

 

Pravi namen sprejetih jezikovnih sprememb ostaja nepojasnjen

 

Odgovora na vprašanje, kaj je namen takega spreminjanja jezika, ki poleg kršitve slovnične norme vodi tudi v neenotnost s pravnimi akti Univerze v Ljubljani, nisem prejela. Pojavljajo se sklicevanja na znanstvene dokaze (katere?) in zadovoljstvu žensk (katerih in zakaj?).

 

Kot zgled za rabo ženske slovnične oblike za oba spola je bila navedena Fakulteta za socialno delo, ki je v Pravila o organizaciji in delovanju (vir) ravno tako zapisala samo ženske slovnične oblike:

 

"V pravilniku uporabljena ženska oblika (študentka, učiteljica itn.) velja za oba spola."

 

Jezikovno eksperimentiranje v visokošolskih ustanovah torej ni novost, pregled Pravil pa je pokazal, da je dokument napisan zelo površno. Od 91. člena naprej je reformatorska vnema popustila in pojavljati sta se začeli obe slovnični obliki – z moško na prvem mestu (delavcev in delavk, študentov in študentk), poševnica (študentov/-k), organizacijska shema fakultete pa ima samo moške slovnične oblike.

 

 

Spreminjanje jezika s sklicevanjem na ranljive skupine

 

Poskusi spreminjanja jezika v imenu ženske enakopravnosti, ki se je v novejšem času razširila v željo po enakopravnosti vseh spolov, niso novi. Z rabo ženskih in moških poimenovanj so se ukvarjali v 90. letih, vendar pa je takrat predlogom sledila širša razprava, v kateri so poleg sociologov sodelovali tudi jezikoslovci, filozofi, psihologi in slavisti. Enako bi si želela tudi danes, k razpravi pa bi bilo zaradi spremenjene definicije spola smiselno povabiti vsaj še pravnike, zdravnike in biologe.

 

Žal pa novejši poskusi spreminjanja jezika potekajo drugače kot v 90. letih – brez strokovne razprave. Tako je bilo že pri uvajanju podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti, enako je z uvajanjem generičnega ženskega spola za kateri koli spol. Strokovno razpravo je nadomestilo ponavljanje fraz o preseganju falocentričnega diskurza in sklicevanje na prezrte glasove.

 

Izbira ženske slovnične oblike za prezrte glasove se na fakulteti z jezikoslovnimi oddelki bere kot cinizem. Po že prej omenjenem znanstvenem članku Razmerje med spolom kot potezo reference in spolom kot slovnično kategorijo Olge Kunst Gnamuš namreč še vedno velja: Pri raznospolnih referencah in poimenovanjih zanje so oblike za moški spol vključevalne, oblike za ženski spol izključevalne. Če ženska raznospolno skupino nagovori z obliko za ženski spol, iz nagovora izključi moške člane skupine.

 

Uvajanje ženskega slovničnega spola za vse spole torej deluje izključevalno. Na jezikovni ravni se to kaže z izključevanjem moških članov skupine, izključevalen pa je bil tudi postopek odločanja na Filozofski fakulteti. Zato ne verjamem, da bodo take jezikovne spremembe prispevale k boljši družbi, nasprotno – v njih je vedno bolj prepoznavna težnja po izključevanju vseh, ki razmišljamo drugače od trenutnega razpoloženja odločevalcev.

 

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. So pa v skladu z uredniško politiko portala+, ki temelji na prepričanju, da je potrebno poročati o vseh družbeno relevantnih, včasih pa žal tudi absurdnih in bizarnih fenomenih našega časa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
20
19.01.2021 06:45
Ameriške volitve niso dogodek, ki bi zadeval samo Američane. Volilni izid bo imel dolgoročne posledice na ves svet. Trumpov ... Več.
Piše: Janez Vuk
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
25
18.01.2021 06:08
Ameriškemu politično-medijskemu establišmentu je po več kot štirih letih zasmehovanja, poniževanja, insinuacij in odkritih laži ... Več.
Piše: Janez Vuk
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
10
15.01.2021 04:00
Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, se je z javnim pozivom obrnil na Računsko sodišče, na njegovega ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
17
12.01.2021 05:05
Američani so bili vedno pred Evropejci, pa naj je šlo za vojsko, ekonomijo, pop kulturo ali politiko. Zato ne gre podcenjevati ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Insajderski viri: Predsednik Pahor kljub izkazani podpori poslancev Andraža Terška "nikoli več" ne želi predlagati za ustavnega sodnika
22
09.01.2021 05:00
Predsednik Slovenije bo moral kmalu že tretjič predlagati kandidata za člana ustavnega sodišča. Prvič je Borut Pahor predlagal ... Več.
Piše: Igor Mekina
Proračunska gibanja, 3. del: V letu 2020 najvišji skok plač v zgodovini samostojne Slovenije
5
07.01.2021 06:00
Konec leta sem na portalu+ objavil dva teksta o proračunu Republike Slovenije, v katerih sem predstavil pomembnejše spremembe v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je bila razrešitev Renate Zamida, direktorice Javne agencije za knjigo, pričakovana, pravilna in zakonita
9
28.12.2020 21:37
Po nenavadnem molku, ki je sledil nedavni razrešitvi Renate Zamide, direktorice Javne agencije za knjigo (JAK), okoli katere je ... Več.
Piše: Uredništvo
Človeške in socialne stiske med epidemijo: "Priznam, da včasih na skrivaj poberem kruh tudi iz smetnjakov."
14
24.12.2020 20:00
V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste objavljamo pet ganljivih zgodb, ki jih je zapisala epidemija novega ... Več.
Piše: Uredništvo
Po blamaži s pismi podpore Zdenki Badovinac zdaj še 175 "akademskih specialistov za Slovenijo" nad vlado zaradi domnevnega "zatiranja akademske svobode"!
18
23.12.2020 20:00
Česa takšnega še nismo doživeli: več kot 170 profesorjev in akademikov se je podpisalo pod javno pismo slovenskemu premierju, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunska gibanja, 2. del: Večji izdatki države in padec BDP, a tudi višje plače prebivalstva
2
21.12.2020 20:26
Za razliko od prejšnje krize pred dobrim desetletjem, ko se je reševalo predvsem bančni sistem*, se tokrat države poslužujejo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračunska gibanja, 1. del: Slovenska radodarnost s finančno pomočjo podjetjem in posameznikom je razlog za rekordni proračunski primanjkljaj
10
17.12.2020 21:00
Za javne finance je v letošnjem, kriznem letu zagotovo značilno manj zbranih davkov, na drugi strani pa se soočamo tudi s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bi Boris Popovič rad po bližnjici čez park nazaj na županski položaj?
5
17.12.2020 04:00
Potem, ko so njegovo zaposlitev pri Zdravku Počivalšku na ministrstvu za gospodarstvo na koncu preprečili vplivni člani SMC, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
75 let zavlačevanja in izigravanja sprejetih ustavnih in zakonskih obveznosti
17
16.12.2020 04:43
Brez dvoma je status obeh avtohtonih narodnih manjšin, italijanske in madžarske, pri nas že skoraj tri desetletja, odkar sta ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
10
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
9
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Gospod predsednik vlade, izgubili ste bitko z virusom in ste na dobri poti, da greste v vojno še s Slovenci!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.604
02/
Umor na Orient Ekspresu: Maščevanje velikih medijskih korporacij Donaldu Trumpu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.312
03/
Pogosto sem raje tiho. Kar pa ne pomeni, da nimam svojega mnenja. Opazujem in si mislim svoje ...
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1.911
04/
Amerika po Trumpu (1/2): Popolna zmaga globoke države in konec Donalda Trumpa, ne pa tudi "trumpizma"
Janez Vuk
Ogledov: 1.720
05/
Nataliteta obupa: Zakaj se je med epidemijo skokovito povečalo število samomorov med mladimi
Ana Jud
Ogledov: 1.876
06/
Amerika po Trumpu (2/2): Američanom se bo še kolcalo po benignem Trumpu, toda po toči zvoniti je prepozno
Janez Vuk
Ogledov: 1.603
07/
Revolucija foteljšev ali "Roga ne damo"
Andrej Lokar
Ogledov: 1.540
08/
Vegetarijanske koline v Prašičjem zalivu slovenske levice: Ko se boriš za demokracijo, sredstva upravičujejo cilj!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.033
09/
Davkoplačevalec se ne da: Vili Kovačič Računskemu sodišču predlaga, naj vlado pozove k ustavitivi razvpitega projekta Drugi tir!
Uredništvo
Ogledov: 1.315
10/
Grenka resnica o "ugledu Slovenije" na Zahodnem Balkanu: Politično zavožen projekt COBISS.net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1.698