Razkrivamo

Transspolnost na "filofaksu": Študentka Janez Novak, padli ste na izpitu pri profesorici Božo Repe!

Novica, ki deluje kot nekakšen "fakenews", je bržkone presenetila celo radikalne feministke, vendar je resnična: transspolnost bo tudi formalno in institucionalno dobila prvo potrditev na ljubljanski univerzi. Profesorica Saška Štumberger je za naš portal pripravila prispevek o tem, kako se v pravnih aktih Filozofske fakultete za naslednja tri leta predpisuje ženski slovnični spol - in to za kateri koli spol, torej tudi moški! Na "filofaksu" bodo torej vsi kmalu ženskega spola ...

29.05.2018 01:41
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Saška Štumberger   spol   podčrtaj   transspolnost   Milica Antić Gaber   ženski slovnični spol   slovenščina   Filozofska fakulteta   Univerza v Ljubljani   Fakulteta za socialno delo

Karikatura: www.seandelonas.com

Uvajanje ženskega slovničnega spola za vse spole deluje izključevalno. Na jezikovni ravni se to kaže z izključevanjem moških članov skupine, izključevalen pa je bil tudi postopek odločanja na Filozofski fakulteti.

Pred enim mesecem, 25. aprila 2018 je Senat Filozofske fakultete (vir) (v katerem je kar 51 članov (!) in članic - med njimi 30 ženskega spola, op. uredn.), sprejel sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Sprememba se bo upoštevala pri novih in spremenjenih pravnih aktih, cilj pa naj bi bila uravnoteženost rabe ženskega in moškega slovničnega spola. A na Filozofski fakulteti (FF) to ni prvo uvajanje jezikovnih sprememb, ki so v nasprotju s slovnično normo slovenskega jezika. 12. aprila 2018 sem na portalu+ že pisala o uvajanju podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti (vir). Objavi je sledila razprava na forumu Slovlit, v kateri so študenti in študentke opozorili na razširjeno rabo podčrtaja tudi na Filozofski fakulteti (vir). Zaželeli so si širše razprave, in ker imamo na Filozofski fakulteti tudi jezikoslovne oddelke, so študentska pričakovanja več kot upravičena.

 

Zagovora podčrtaja nismo dočakali, študenti pa so opazili, da je njegove rabe po objavi članka manj (vir). Pričakovali bi, da bo s tem poseganja v jezik konec, toda zgodilo se je drugače: 18. aprila 2018 se je sestala Delovna skupina za pripravo predloga občutljive rabe jezika v dokumentih Filozofske fakultete (predsednica Milica Antić Gaber, člani Martina Ožbot CurrieJana RoškerMarko StabejGašper Ilc) in sprejela Predlog o občutljivi rabi jezika v pravnih aktih FF. Predlog je bil obravnavan na Senatu Filozofske fakultete in sprejet 25. 4. 2018. Kot pri podčrtaju tudi tokrat širše razprave ni bilo, od predloga do njegovega sprejetja pa je minil samo en teden.

 

 

Delovna skupina se je odločila: do leta 2021 bodo vsi na FF ženskega spola ...

 

 

Menim, da tako hitenje in odločitev brez širše razprave ni v skladu z načeli sodobne in dialoške fakultete. V nadaljevanju bom zato opozorila na tri dele besedila, o katerih imam pomisleke:

 

(1) besedna zveza kateri koli spol v pravnih besedilih,

 

(2) spolno nevtralna raba ženskega slovničnega spola in

 

(3) želja po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola v (pravnih) besedilih Filozofske fakultete 

 

 

Besedna zveza kateri koli spol v pravnih besedilih

 

Slovenski pravni red pozna samo moški in ženski spol, besedna zveza kateri koli spol pa omogoča interpretacije, ki niso v skladu s slovenskim pravnim redom. Nomotehnične smernice Službe Vlade RS za zakonodajo (vir) take besedne zveze ne poznajo, ne najdemo je niti v Študijskem redu Univerze v Ljubljani, članica katere je Filozofska fakulteta (vir).

 

O tem, da zakonodaja pozna le moški in ženski spol, ki sta označena s spolnim identifikatorjem M ali Ž oz. števko 500 ali 505 v enotni matični številki (EMŠO), lahko preberemo tudi v publikaciji Pravno priznanje spola v Sloveniji (vir).

 

 

Spolno nevtralna raba ženskega slovničnega spola

 

Raba ženskega slovničnega spola v pravnih besedilih, ki sodijo med strokovna in znanstvena besedila, ni običajna. Na to opozarja Olga Kunst Gnamuš (1994/5): V strokovnem upovedovanju se pomenska razlika moški – ženska navadno nevtralizira v prid oblik moškega spola: govorec, tvorec besedila, sporočevalec, naslovnik, pisec (vir).

 

Raba moškega slovničnega spola za opisovanje spolno mešanih skupin prevladuje tudi v publicističnih besedilih, npr. v novicah o protestu študentov socialnega varstva (vir) ali o stavki učiteljev in vzgojiteljev (vir). Čeprav je na področju socialnega varstva in v šolah ter vrtcih več žensk kot moških, je bila v besedilih izbrana moška slovnična oblika, kajti tudi v raznospolnih skupinah se spolna razlika nevtralizira v prid oblik moškega spola.

 

 

Želja po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola

 

"Sprememba se uvaja postopoma, in sicer se upošteva pri (i) novih pravnih aktih in (ii) spremembah že obstoječih aktov. Pri tem velja, da se v prihodnjih treh letih zaradi trenutne neuravnoteženosti – vsi trenutno veljavni pravni akti FF so zapisani v moškem slovničnem spolu – izbere ženski slovnični spol. Ko se vzpostavi ravnotežje, se predlagani različici izbirata izmenično."

 

Moški slovnični spol ni trenutna neuravnoteženost, nezaznamovanost slovnične kategorije moškega spola je namreč del slovenskega jezikovnega sistema. V jeziku ne poznam nobene tendence po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola, kot jo želi doseči sprejeti dokument.

 

O želji po uravnoteženosti rabe slovničnih spolov so sociologi pisali že v 90. letih. V priročniku Neseksistična raba jezika (1995) sta Igor Ž. Žagar in Mirjam Milharčič Hladnik o uravnoteženosti moškega in ženskega slovničnega spola pisala v zvezi s priporočili Sveta EvropeSkupna naloga članic je le, da vpeljejo enakopravnost pri slovnično normiranem obravnavanju moških in ženskih oblik v nacionalnem jeziku.

 

Za slovensko jezikoslovno vedo je bilo tako stališče nesprejemljivoTega seveda niste mogli resno misliti. Slovnično ne moremo normirati nič drugega kot to, kar je v slovenski slovnici normirano (Tomo Korošec).

 

 

Pravi namen sprejetih jezikovnih sprememb ostaja nepojasnjen

 

Odgovora na vprašanje, kaj je namen takega spreminjanja jezika, ki poleg kršitve slovnične norme vodi tudi v neenotnost s pravnimi akti Univerze v Ljubljani, nisem prejela. Pojavljajo se sklicevanja na znanstvene dokaze (katere?) in zadovoljstvu žensk (katerih in zakaj?).

 

Kot zgled za rabo ženske slovnične oblike za oba spola je bila navedena Fakulteta za socialno delo, ki je v Pravila o organizaciji in delovanju (vir) ravno tako zapisala samo ženske slovnične oblike:

 

"V pravilniku uporabljena ženska oblika (študentka, učiteljica itn.) velja za oba spola."

 

Jezikovno eksperimentiranje v visokošolskih ustanovah torej ni novost, pregled Pravil pa je pokazal, da je dokument napisan zelo površno. Od 91. člena naprej je reformatorska vnema popustila in pojavljati sta se začeli obe slovnični obliki – z moško na prvem mestu (delavcev in delavk, študentov in študentk), poševnica (študentov/-k), organizacijska shema fakultete pa ima samo moške slovnične oblike.

 

 

Spreminjanje jezika s sklicevanjem na ranljive skupine

 

Poskusi spreminjanja jezika v imenu ženske enakopravnosti, ki se je v novejšem času razširila v željo po enakopravnosti vseh spolov, niso novi. Z rabo ženskih in moških poimenovanj so se ukvarjali v 90. letih, vendar pa je takrat predlogom sledila širša razprava, v kateri so poleg sociologov sodelovali tudi jezikoslovci, filozofi, psihologi in slavisti. Enako bi si želela tudi danes, k razpravi pa bi bilo zaradi spremenjene definicije spola smiselno povabiti vsaj še pravnike, zdravnike in biologe.

 

Žal pa novejši poskusi spreminjanja jezika potekajo drugače kot v 90. letih – brez strokovne razprave. Tako je bilo že pri uvajanju podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti, enako je z uvajanjem generičnega ženskega spola za kateri koli spol. Strokovno razpravo je nadomestilo ponavljanje fraz o preseganju falocentričnega diskurza in sklicevanje na prezrte glasove.

 

Izbira ženske slovnične oblike za prezrte glasove se na fakulteti z jezikoslovnimi oddelki bere kot cinizem. Po že prej omenjenem znanstvenem članku Razmerje med spolom kot potezo reference in spolom kot slovnično kategorijo Olge Kunst Gnamuš namreč še vedno velja: Pri raznospolnih referencah in poimenovanjih zanje so oblike za moški spol vključevalne, oblike za ženski spol izključevalne. Če ženska raznospolno skupino nagovori z obliko za ženski spol, iz nagovora izključi moške člane skupine.

 

Uvajanje ženskega slovničnega spola za vse spole torej deluje izključevalno. Na jezikovni ravni se to kaže z izključevanjem moških članov skupine, izključevalen pa je bil tudi postopek odločanja na Filozofski fakulteti. Zato ne verjamem, da bodo take jezikovne spremembe prispevale k boljši družbi, nasprotno – v njih je vedno bolj prepoznavna težnja po izključevanju vseh, ki razmišljamo drugače od trenutnega razpoloženja odločevalcev.

 

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. So pa v skladu z uredniško politiko portala+, ki temelji na prepričanju, da je potrebno poročati o vseh družbeno relevantnih, včasih pa žal tudi absurdnih in bizarnih fenomenih našega časa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
15
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Sporni nepremičninski posli upokojenskih "pravičnikov" na slovenski Obali
10
24.08.2020 23:59
Ko je bil Tomaž Gantar, ki je danes minister za zdravje in predsednik sveta Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ... Več.
Piše: Uredništvo
80 let od Hitlerjevega "Blitzkriega" na Zahodno Evropo in sramotnega poraza Francije
5
19.08.2020 23:59
Pred osmimi desetletji, koncem poletja 1940, so generali nemške vojske na Hitlerjevo zahtevo začeli s pripravami za veliko ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skoraj 22 milijard evrov depozitov v slovenskih bankah ni mrtev kapital
9
13.08.2020 21:56
Objava podatka, da imajo Slovenci kar 21,6 milijarde evrov depozitov v naših bankah in da se je obseg samo v zadnjem letu ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.788
02/
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.605
03/
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.208
04/
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.722
05/
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.780
06/
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
Domen Gorenšek
Ogledov: 1.969
07/
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
Simona Rebolj
Ogledov: 1.897
08/
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
Uredništvo
Ogledov: 2.146
09/
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.645
10/
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
Uredništvo
Ogledov: 1.657