Razkrivamo

Transspolnost na "filofaksu": Študentka Janez Novak, padli ste na izpitu pri profesorici Božo Repe!

Novica, ki deluje kot nekakšen "fakenews", je bržkone presenetila celo radikalne feministke, vendar je resnična: transspolnost bo tudi formalno in institucionalno dobila prvo potrditev na ljubljanski univerzi. Profesorica Saška Štumberger je za naš portal pripravila prispevek o tem, kako se v pravnih aktih Filozofske fakultete za naslednja tri leta predpisuje ženski slovnični spol - in to za kateri koli spol, torej tudi moški! Na "filofaksu" bodo torej vsi kmalu ženskega spola ...

29.05.2018 01:41
Piše: Saška Štumberger
Ključne besede:   Saška Štumberger   spol   podčrtaj   transspolnost   Milica Antić Gaber   ženski slovnični spol   slovenščina   Filozofska fakulteta   Univerza v Ljubljani   Fakulteta za socialno delo

Karikatura: www.seandelonas.com

Uvajanje ženskega slovničnega spola za vse spole deluje izključevalno. Na jezikovni ravni se to kaže z izključevanjem moških članov skupine, izključevalen pa je bil tudi postopek odločanja na Filozofski fakulteti.

Pred enim mesecem, 25. aprila 2018 je Senat Filozofske fakultete (vir) (v katerem je kar 51 članov (!) in članic - med njimi 30 ženskega spola, op. uredn.), sprejel sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Sprememba se bo upoštevala pri novih in spremenjenih pravnih aktih, cilj pa naj bi bila uravnoteženost rabe ženskega in moškega slovničnega spola. A na Filozofski fakulteti (FF) to ni prvo uvajanje jezikovnih sprememb, ki so v nasprotju s slovnično normo slovenskega jezika. 12. aprila 2018 sem na portalu+ že pisala o uvajanju podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti (vir). Objavi je sledila razprava na forumu Slovlit, v kateri so študenti in študentke opozorili na razširjeno rabo podčrtaja tudi na Filozofski fakulteti (vir). Zaželeli so si širše razprave, in ker imamo na Filozofski fakulteti tudi jezikoslovne oddelke, so študentska pričakovanja več kot upravičena.

 

Zagovora podčrtaja nismo dočakali, študenti pa so opazili, da je njegove rabe po objavi članka manj (vir). Pričakovali bi, da bo s tem poseganja v jezik konec, toda zgodilo se je drugače: 18. aprila 2018 se je sestala Delovna skupina za pripravo predloga občutljive rabe jezika v dokumentih Filozofske fakultete (predsednica Milica Antić Gaber, člani Martina Ožbot CurrieJana RoškerMarko StabejGašper Ilc) in sprejela Predlog o občutljivi rabi jezika v pravnih aktih FF. Predlog je bil obravnavan na Senatu Filozofske fakultete in sprejet 25. 4. 2018. Kot pri podčrtaju tudi tokrat širše razprave ni bilo, od predloga do njegovega sprejetja pa je minil samo en teden.

 

 

Delovna skupina se je odločila: do leta 2021 bodo vsi na FF ženskega spola ...

 

 

Menim, da tako hitenje in odločitev brez širše razprave ni v skladu z načeli sodobne in dialoške fakultete. V nadaljevanju bom zato opozorila na tri dele besedila, o katerih imam pomisleke:

 

(1) besedna zveza kateri koli spol v pravnih besedilih,

 

(2) spolno nevtralna raba ženskega slovničnega spola in

 

(3) želja po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola v (pravnih) besedilih Filozofske fakultete 

 

 

Besedna zveza kateri koli spol v pravnih besedilih

 

Slovenski pravni red pozna samo moški in ženski spol, besedna zveza kateri koli spol pa omogoča interpretacije, ki niso v skladu s slovenskim pravnim redom. Nomotehnične smernice Službe Vlade RS za zakonodajo (vir) take besedne zveze ne poznajo, ne najdemo je niti v Študijskem redu Univerze v Ljubljani, članica katere je Filozofska fakulteta (vir).

 

O tem, da zakonodaja pozna le moški in ženski spol, ki sta označena s spolnim identifikatorjem M ali Ž oz. števko 500 ali 505 v enotni matični številki (EMŠO), lahko preberemo tudi v publikaciji Pravno priznanje spola v Sloveniji (vir).

 

 

Spolno nevtralna raba ženskega slovničnega spola

 

Raba ženskega slovničnega spola v pravnih besedilih, ki sodijo med strokovna in znanstvena besedila, ni običajna. Na to opozarja Olga Kunst Gnamuš (1994/5): V strokovnem upovedovanju se pomenska razlika moški – ženska navadno nevtralizira v prid oblik moškega spola: govorec, tvorec besedila, sporočevalec, naslovnik, pisec (vir).

 

Raba moškega slovničnega spola za opisovanje spolno mešanih skupin prevladuje tudi v publicističnih besedilih, npr. v novicah o protestu študentov socialnega varstva (vir) ali o stavki učiteljev in vzgojiteljev (vir). Čeprav je na področju socialnega varstva in v šolah ter vrtcih več žensk kot moških, je bila v besedilih izbrana moška slovnična oblika, kajti tudi v raznospolnih skupinah se spolna razlika nevtralizira v prid oblik moškega spola.

 

 

Želja po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola

 

"Sprememba se uvaja postopoma, in sicer se upošteva pri (i) novih pravnih aktih in (ii) spremembah že obstoječih aktov. Pri tem velja, da se v prihodnjih treh letih zaradi trenutne neuravnoteženosti – vsi trenutno veljavni pravni akti FF so zapisani v moškem slovničnem spolu – izbere ženski slovnični spol. Ko se vzpostavi ravnotežje, se predlagani različici izbirata izmenično."

 

Moški slovnični spol ni trenutna neuravnoteženost, nezaznamovanost slovnične kategorije moškega spola je namreč del slovenskega jezikovnega sistema. V jeziku ne poznam nobene tendence po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola, kot jo želi doseči sprejeti dokument.

 

O želji po uravnoteženosti rabe slovničnih spolov so sociologi pisali že v 90. letih. V priročniku Neseksistična raba jezika (1995) sta Igor Ž. Žagar in Mirjam Milharčič Hladnik o uravnoteženosti moškega in ženskega slovničnega spola pisala v zvezi s priporočili Sveta EvropeSkupna naloga članic je le, da vpeljejo enakopravnost pri slovnično normiranem obravnavanju moških in ženskih oblik v nacionalnem jeziku.

 

Za slovensko jezikoslovno vedo je bilo tako stališče nesprejemljivoTega seveda niste mogli resno misliti. Slovnično ne moremo normirati nič drugega kot to, kar je v slovenski slovnici normirano (Tomo Korošec).

 

 

Pravi namen sprejetih jezikovnih sprememb ostaja nepojasnjen

 

Odgovora na vprašanje, kaj je namen takega spreminjanja jezika, ki poleg kršitve slovnične norme vodi tudi v neenotnost s pravnimi akti Univerze v Ljubljani, nisem prejela. Pojavljajo se sklicevanja na znanstvene dokaze (katere?) in zadovoljstvu žensk (katerih in zakaj?).

 

Kot zgled za rabo ženske slovnične oblike za oba spola je bila navedena Fakulteta za socialno delo, ki je v Pravila o organizaciji in delovanju (vir) ravno tako zapisala samo ženske slovnične oblike:

 

"V pravilniku uporabljena ženska oblika (študentka, učiteljica itn.) velja za oba spola."

 

Jezikovno eksperimentiranje v visokošolskih ustanovah torej ni novost, pregled Pravil pa je pokazal, da je dokument napisan zelo površno. Od 91. člena naprej je reformatorska vnema popustila in pojavljati sta se začeli obe slovnični obliki – z moško na prvem mestu (delavcev in delavk, študentov in študentk), poševnica (študentov/-k), organizacijska shema fakultete pa ima samo moške slovnične oblike.

 

 

Spreminjanje jezika s sklicevanjem na ranljive skupine

 

Poskusi spreminjanja jezika v imenu ženske enakopravnosti, ki se je v novejšem času razširila v željo po enakopravnosti vseh spolov, niso novi. Z rabo ženskih in moških poimenovanj so se ukvarjali v 90. letih, vendar pa je takrat predlogom sledila širša razprava, v kateri so poleg sociologov sodelovali tudi jezikoslovci, filozofi, psihologi in slavisti. Enako bi si želela tudi danes, k razpravi pa bi bilo zaradi spremenjene definicije spola smiselno povabiti vsaj še pravnike, zdravnike in biologe.

 

Žal pa novejši poskusi spreminjanja jezika potekajo drugače kot v 90. letih – brez strokovne razprave. Tako je bilo že pri uvajanju podčrtaja za izražanje spolne nebinarnosti, enako je z uvajanjem generičnega ženskega spola za kateri koli spol. Strokovno razpravo je nadomestilo ponavljanje fraz o preseganju falocentričnega diskurza in sklicevanje na prezrte glasove.

 

Izbira ženske slovnične oblike za prezrte glasove se na fakulteti z jezikoslovnimi oddelki bere kot cinizem. Po že prej omenjenem znanstvenem članku Razmerje med spolom kot potezo reference in spolom kot slovnično kategorijo Olge Kunst Gnamuš namreč še vedno velja: Pri raznospolnih referencah in poimenovanjih zanje so oblike za moški spol vključevalne, oblike za ženski spol izključevalne. Če ženska raznospolno skupino nagovori z obliko za ženski spol, iz nagovora izključi moške člane skupine.

 

Uvajanje ženskega slovničnega spola za vse spole torej deluje izključevalno. Na jezikovni ravni se to kaže z izključevanjem moških članov skupine, izključevalen pa je bil tudi postopek odločanja na Filozofski fakulteti. Zato ne verjamem, da bodo take jezikovne spremembe prispevale k boljši družbi, nasprotno – v njih je vedno bolj prepoznavna težnja po izključevanju vseh, ki razmišljamo drugače od trenutnega razpoloženja odločevalcev.

 

 

Dr. Saška Štumberger je docentka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko. Mnenja v prispevku so njena osebna in ne odražajo nujno stališč institucije, na kateri je zaposlena. So pa v skladu z uredniško politiko portala+, ki temelji na prepričanju, da je potrebno poročati o vseh družbeno relevantnih, včasih pa žal tudi absurdnih in bizarnih fenomenih našega časa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Uboji na pediatriji: Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji - 1. del
0
14.07.2018 10:59
Otroška srčna kirurgija je uničena že dlje časa. Pred kratkim pa so Pokvarjena Milojka et al., kamor sodi predvsem nestrokovni ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
1
10.07.2018 13:10
Nekdanji predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrović naj bi po naših informacijah po novem svetoval tudi Sindikatu ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Cerarjevi bi do zadnjega "biznisirali" za milijone: Mobilne frekvence 5G se naj bi prodajale brez dražbe, za "testne namene"
8
05.07.2018 22:00
Vlada Mira Cerarja v odhodu, ki je 3. junija izgubila volitve, že od marca pa naj bi opravljala zgolj tekoče posle, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Franci Žmavc s prijateljsko pomočjo Sergeja Racmana "naskakuje" nadzorni svet hranilnice LON
2
02.07.2018 21:00
V senci akrobacij sestavljanja nove vladne koalicije in zaskrbljujoče, poglobljene politične polarizacije Slovenije, se dogajajo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demografski strahovi stare Evrope: Koliko nas bo Slovencev leta 2080?
8
02.07.2018 10:56
Koliko so upravičeni strahovi, da bomo Slovenci v tem stoletju izumrli oziroma da nas bodo preplavili priseljenci (migranti) iz ... Več.
Piše: Bine Kordež
Brglezovo pismo po izgonu iz SMC: "Spustili so dimno zaveso, da bi me na hitro odstranili"
21
29.06.2018 19:46
Objavljamo pismo, ki ga je Milan Brglez poslal svojim zdaj že nekdanjim strankarskim kolegom in ki zgovorno razkriva stopnjo ... Več.
Piše: Uredništvo
“Prosto po Prešernu”: Janković in Peršak v Podgorici odkrila Prešernov spomenik z manjkajočo črko!
13
26.06.2018 19:38
Ob slovenskem državnem prazniku so v črnogorski prestolnici na Moskovski ulici slovesno odkrili 19-tonski spomenik slavnemu ... Več.
Piše: Uredništvo
SAZU o izključni rabi ženskega spola: "Jaz sem tri tisoč let stara pesnica."
11
25.06.2018 22:22
Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti se je 17. junija v posebni izjavi ... Več.
Piše: Uredništvo
Hoteli Bernardin do nedovoljene državne pomoči prek "Jamnikovega" Kada in Modre zavarovalnice?
1
21.06.2018 20:59
Potem ko je nekdaj eden največjih poslovnih sistemov Sava pristal na robu stečaja zaradi prezadolženosti, napačnih poslovnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Tožba zaradi propadle arbitraže proti Hrvaški je nesmiselna politična poteza
16
20.06.2018 18:45
Ne, prav nobeno presenečenje ni, da Evropska komisija ni podala mnenja glede slovenske tožbe proti Republiki Hrvaški v povezavi ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Dimitrij Rupel piše Spomenki Hribar in predsedniku Borutu Pahorju
29
17.06.2018 20:09
Potem ko je Spomenka Hribar v soboto predsedniku republike napisala javno pismo, v katerem mu polaga na srce, naj mandata za ... Več.
Piše: Uredništvo
Neverjetni Miro Cerar: od političnega luzerja do jezička na tehtnici pri sestavi nove vlade
10
14.06.2018 00:45
Kdaj bomo dobili novo vlado? Kdo jo bo sestavljal? Kako bo na razplet vplival nov migrantski tsunami, ki se bliža južni meji? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nepravna država: Slovenija agresorju Popovu izplačala 3108 evrov, svojemu državljanu pa organizirala kafkovski proces!
13
10.06.2018 19:05
Slovenskemu državljanu I.M. je država za enkrat daljše sojenje kot v zadevi Popov ponudila trikrat manjši znesek odškodnine kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Analiza: Kako uspešne so bile dosedanje slovenske vlade na gospodarskem področju
8
06.06.2018 23:57
Pred nami je verjetno kar precej mukotrpno sestavljanje trinajste slovenske vlade samostojne Slovenije. To je mogoče tudi čas za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako bi državni Eles z nakupom Facebook strani za 8.500 evrov skoraj financiral Marjana Šarca
7
31.05.2018 10:59
Eles je 8. marca samostojnemu podjetniku Mateju Špeharju izplačal 8.540,00 evrov za nakup njegovega Facebook profila Slovenija, ... Več.
Piše: Uredništvo
Tudi mi mislimo resno: Damo vam 3.000 evrov, če v Cerarjevi Medijski strategiji najdete "medije"!
7
29.05.2018 23:59
Uredništvo portala+ ponuja 3.000 evrov tistemu junaku, ki bo do četrtka opolnoči (prvi) uspel v Medijski strategiji vlade Mira ... Več.
Piše: Uredništvo
Jankovićeva "beatifikacija" trde levice: Janez Kocijančič je postal častni občan Ljubljane
25
17.05.2018 23:59
Janez Kocijančič je 9. maja, na dan osvoboditve, postal častni meščan Ljubljane, kar deluje kot izrazito provokativna poteza ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zdaj že nekdanji premier Miro Cerar si je za blejski strateški forum izplačal 3,20 evrov dnevnice
16
16.05.2018 18:56
Bivši predsednik vlade Miro Cerar si je dal od 18. septembra 2014 pa do 1. maja letos izplačati 89 dnevnic v skupni vrednosti ... Več.
Piše: Uredništvo
Objava sodbe v imenu ljudstva
0
15.05.2018 14:03
Portal+ je 4. marca 2015 objavil članek Borisa Megliča z naslovom AKOS manipulira razpis za 200.000 evrov: razpisni pogoji se ... Več.
Piše: Uredništvo
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
6
10.05.2018 00:17
Čeprav se je zdelo, da je Borut Jamnik z odhodom iz nadzornega sveta Telekoma v novomeško Krko manj prisoten v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 14.442
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.875
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 8.087
04/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.108
05/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.978
06/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.557
07/
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
Keith Miles
Ogledov: 1.420
08/
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.398
09/
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.149
10/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.877