Komentar

Kaj je hujše: Janez Janša ali nekompetenten nasprotnik?

Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, selekcionirajo politične kandidate in jih izobražujejo, nujna. Če tega ni, se znajdemo v aktualni situaciji, v kateri leva politična stran ponavlja svoj edini argument: Mi smo proti Janši! Vam povem, zakaj je Janša nevaren? Zato ker se proti njemu postavljajo kandidati brez političnih znanj, veščin, izkušenj - in takšni tudi zmagajo. Na koncu se državljan mora vprašati, kaj je hujše: Janša ali nekompetenten nasprotnik?

31.05.2018 23:59
Piše: Mojmir Ocvirk
Ključne besede:   volitve   politiki   država   demokracija   Kumrovec   Janša   levica   vsebina

Foto: Mediaspeed

Nujno moramo zahtevati, da država investira v osnove, da se bodo imeli politiki sploh kje učiti in izobraževati.

Zdi se mi, da so te volitve nekoliko drugačne kot prejšnje. Skozi stranska vrata se med volivci prebija spoznanje, da obstaja razlog, zaradi katerega ostajajo politične obljube neuresničene, neizvedene. Če se je še pred mesecem zdelo, da izključno zaradi sprevržene biti politike in njenih akterjev, torej zaradi tega, ker politiki nikoli niso resno mislili uresničiti svojih obljub, potem zdaj počasi dojemamo, da je to manjši, zanemarljivi del resnice. Cela resnica pa je, da teh obljub, ki so vse po vrsti obljube, ki prinašajo spremembe v družbi, ne znajo izpeljati. So operativno, izvedbeno nesposobni.

 

Tragedija tega spoznanja ima dve razsežnosti.

 

Prva je zgodovinska, saj to stanje bolj ali manj intenzivno traja celotno obdobje slovenske samostojnosti. Rezultati so blizu nepopravljive škode. Zakaj blizu nepopravljive škode, odkriva druga razsežnost, ki odgovarja na vprašanje "kako to spremeniti, kako usposobiti politiko v njenem izvršnem delu za naloge, ki jih mora z izkoriščanjem političnih procesov izpeljati".

 

Biti politik je poklic. Poklic ki odgovarja na vsa družbena vprašanja. Ti odgovori so vedno kompleksni, saj se politiki ukvarjajo z izzivi, ki zadevajo veliko število državljanov in veliko število različnih interesov. Njihova naloga je, da odgovor skozi politične procese tudi uresničijo. To je precej težja, kompleksnejša naloga, kot voditi podjetje, obe pa zahtevata odgovornost.

 

Kvalitetno opravljanje poklica politika zahteva sposobnost strateškega premisleka; aktivnost, ki zahteva obilo znanja, informacij, zgodovinskih inputov in logičnega razmisleka. Ali je torej nujno, da so vsi po vrsti geniji? Ne geniji, morajo pa skozi odgovarjajoči izobraževalni proces, skozi katerega pridobijo vsa potrebna znanja. V resnici bi moral biti ta dril zahteven, saj je od njihovega znanja odvisen marsikateri element življenja vsakega državljana.

 

Nekoliko dlje sem se zadržal pri vprašanju sposobnosti strateškega razmisleka tudi zato, ker je misliti izrazito podcenjeno delo v družbi. Poleg te sposobnosti morajo politiki poznati politične procese, veščine delovanja v specifične okolju, veščine managiranja tega okolja, politična orodja za izvajanje nalog. Zahtevnost znanj se povečuje, ko spoznamo, da je poklic politik v velikem delu tudi strateški management birokratskemu sistemu. Torej sistemu, ki je v državi narejen za izvajanje političnih odločitev.

 

Naj samo omenim, da je birokratska struktura nagnjena k samoreguliranju, k samozadostnosti – pomeni, da delujejo v prvi vrsti v svojo korist, v korist lastnih internih ali eksternih interesov.  To seveda ni samoumevno skozi celotno zgodovino državne politične zgodovine. V avtokratskih sistemih je sicer birokratski sistem, prav tako kot danes, razumel svojo vlogo v funkciji zatiranja interesov državljanov posameznikov. Vendar vedno pod budno kontrolo, strateškim managementom avtokratskih voditeljev.

 

Prava osamosvojitev birokracije se zgodi z razvojem demokratičnega sistema, kjer si birokratske strukture zgodovinsko podedujejo privilegije, ki so jih imeli v avtokratskih sistemih, istočasno pa izgubijo kontinuirano upravljanje s strani politike. Še zdaleč ni to le slovenski problem, je pa zaradi popolne odsotnosti znanja politikov birokracija pripeljala do velikih sistemskih družbenih problemov.

 

Kako naj to sedaj popravimo? Tako, da investiramo kot država v naslednje nujne elemente:

 

Osnova naj bo znanje za razumevanje slovenske države in družbe, nastale po letu 1990. Majhne države, nastale leta '90, so že same po sebi specifične, njihovi politični procesi in institucije delujejo drugače kot v starih in velikih državah. In mi nič ne vemo o samih sebi, ker se ne raziskujemo, ker nimamo politološke znanosti, ki bi imela znanje za preučevanje političnih naše politične stvarnosti.

 

In smo pri nujnih osnovah: politična znanost. Njen napredek je mogoč le po dveh poteh, z oblikovanjem neodvisnega mednarodnega Inštituta za preučevanje političnih procesov v državah, nastalih po letu '90 in z odpiranjem obstoječih politoloških kateder tujemu znanju (roko na srce: moram povedati, da poznavalcev političnih procesov v državah, nastalih leta '90, ni veliko niti v tujini - zakaj bi to tam koga zanimalo, če še nas ne).

T

o ni edina nujna investicija. Prav tako je nujen razvoj strank kot nosilcev kadrovskega in izobraževalnega procesa kandidatov za politike. Ob tej zahtevi se mi vedno posmehujejo z dvema argumentoma: torej potrebujemo Kumrovec? Ali naj financiramo tako resne pogone tako velikemu številu strank, ki pri nas obstajajo?

 

Glede Kumrovca: ali res mislite, da so si komunisti izmislili strankarske izobraževalne centre? Niso, le samo en je bil dovoljen.

 

Glede števila takšnih pogonov pa naslednje: demokratični sistem lahko funkcionira le ob pogoju, da v političnem sistemu obstajajo enakovredne alternative. Samo dve ali več enakovrednih strank s kandidati, ki lahko enakovredno izvajajo oblast. Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, selekcionirajo politične kandidate in jih izobražujejo, nujna.

 

Kadar nimamo tega zavedanja, imamo aktualno situacijo, v kateri leva politična stran ponavlja svoj edini argument: Smo proti Janši. Vam povem, zakaj je Janša nevaren? Ker se proti njemu postavljajo kandidati brez političnih znanj, veščin, izkušenj in takšni tudi zmagajo. Na koncu se državljan mora vprašati, kaj je hujše: Janša ali nekompetenten nasprotnik?

 

Stranke pa imajo seveda še eno pomembno funkcijo: vsebino. Vem, vsebina je tisto, kar volivca privlači in prav je tako. Se zdi, kot da sem kontradiktoren: najprej govorim o tem, da moramo voliti kompetentne politike, potem pa se strinjam, da je prav, da se volivci odločajo glede na vsebino. Na letošnjih volitvah na žalost teh kompetentnih kandidatov ni in jih ne moremo voliti.

 

Koga, hudiča naj volim? Tistega, ki najbolj odgovarja vaši sliki odgovornega politika. Ne samo, da je potrebno iti na volitve, vztrajno moramo zahtevati, da se upravljanja državnih zadev lotevamo z znanjem, veščinami in izkušnjami. Tako bo postalo politikom nerodno in bodo iskali znanje za bolj učinkovito delovanje. In ko bo politična klima šla v prid politikom z znanjem, se bodo ti pojavili. Nujno pa moramo zahtevati, da država kot izvrševalec demokratičnega političnega sistema investira v osnove, da se bodo imeli sploh kje učiti.

 

Mojmir Ocvirk je politolog, triatlonec in nekdanji politik. Bil je tudi član predsedstva ZSMS in soustanovitelj LDS, vendar se je že leta 1992 povsem umaknil iz politike in se začel ukvarjati z oglaševalskim poslom (ustanovil je agencijo Imelda). Pred kratkim je izdal knjigo Politika v 90. minutah: Zakaj se nam to dogaja (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
22
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
15
17.08.2022 22:10
Ukrajinska skupnost v Sloveniji nasprotuje koncertu ruske operne zvezdnice Anne Netrebko, ki naj bi prihodnji teden, 26. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
13
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.484
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.833
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.519
04/
Zakaj mislim, da bi bila odpoved koncerta Anne Netrebko v Ljubljani velika neumnost
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.099
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.300
06/
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
Keith Miles
Ogledov: 774
07/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 872
08/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.959
09/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 659
10/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.721