Komentar

Kaj je hujše: Janez Janša ali nekompetenten nasprotnik?

Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, selekcionirajo politične kandidate in jih izobražujejo, nujna. Če tega ni, se znajdemo v aktualni situaciji, v kateri leva politična stran ponavlja svoj edini argument: Mi smo proti Janši! Vam povem, zakaj je Janša nevaren? Zato ker se proti njemu postavljajo kandidati brez političnih znanj, veščin, izkušenj - in takšni tudi zmagajo. Na koncu se državljan mora vprašati, kaj je hujše: Janša ali nekompetenten nasprotnik?

31.05.2018 23:59
Piše: Mojmir Ocvirk
Ključne besede:   volitve   politiki   država   demokracija   Kumrovec   Janša   levica   vsebina

Foto: Mediaspeed

Nujno moramo zahtevati, da država investira v osnove, da se bodo imeli politiki sploh kje učiti in izobraževati.

Zdi se mi, da so te volitve nekoliko drugačne kot prejšnje. Skozi stranska vrata se med volivci prebija spoznanje, da obstaja razlog, zaradi katerega ostajajo politične obljube neuresničene, neizvedene. Če se je še pred mesecem zdelo, da izključno zaradi sprevržene biti politike in njenih akterjev, torej zaradi tega, ker politiki nikoli niso resno mislili uresničiti svojih obljub, potem zdaj počasi dojemamo, da je to manjši, zanemarljivi del resnice. Cela resnica pa je, da teh obljub, ki so vse po vrsti obljube, ki prinašajo spremembe v družbi, ne znajo izpeljati. So operativno, izvedbeno nesposobni.

 

Tragedija tega spoznanja ima dve razsežnosti.

 

Prva je zgodovinska, saj to stanje bolj ali manj intenzivno traja celotno obdobje slovenske samostojnosti. Rezultati so blizu nepopravljive škode. Zakaj blizu nepopravljive škode, odkriva druga razsežnost, ki odgovarja na vprašanje "kako to spremeniti, kako usposobiti politiko v njenem izvršnem delu za naloge, ki jih mora z izkoriščanjem političnih procesov izpeljati".

 

Biti politik je poklic. Poklic ki odgovarja na vsa družbena vprašanja. Ti odgovori so vedno kompleksni, saj se politiki ukvarjajo z izzivi, ki zadevajo veliko število državljanov in veliko število različnih interesov. Njihova naloga je, da odgovor skozi politične procese tudi uresničijo. To je precej težja, kompleksnejša naloga, kot voditi podjetje, obe pa zahtevata odgovornost.

 

Kvalitetno opravljanje poklica politika zahteva sposobnost strateškega premisleka; aktivnost, ki zahteva obilo znanja, informacij, zgodovinskih inputov in logičnega razmisleka. Ali je torej nujno, da so vsi po vrsti geniji? Ne geniji, morajo pa skozi odgovarjajoči izobraževalni proces, skozi katerega pridobijo vsa potrebna znanja. V resnici bi moral biti ta dril zahteven, saj je od njihovega znanja odvisen marsikateri element življenja vsakega državljana.

 

Nekoliko dlje sem se zadržal pri vprašanju sposobnosti strateškega razmisleka tudi zato, ker je misliti izrazito podcenjeno delo v družbi. Poleg te sposobnosti morajo politiki poznati politične procese, veščine delovanja v specifične okolju, veščine managiranja tega okolja, politična orodja za izvajanje nalog. Zahtevnost znanj se povečuje, ko spoznamo, da je poklic politik v velikem delu tudi strateški management birokratskemu sistemu. Torej sistemu, ki je v državi narejen za izvajanje političnih odločitev.

 

Naj samo omenim, da je birokratska struktura nagnjena k samoreguliranju, k samozadostnosti – pomeni, da delujejo v prvi vrsti v svojo korist, v korist lastnih internih ali eksternih interesov.  To seveda ni samoumevno skozi celotno zgodovino državne politične zgodovine. V avtokratskih sistemih je sicer birokratski sistem, prav tako kot danes, razumel svojo vlogo v funkciji zatiranja interesov državljanov posameznikov. Vendar vedno pod budno kontrolo, strateškim managementom avtokratskih voditeljev.

 

Prava osamosvojitev birokracije se zgodi z razvojem demokratičnega sistema, kjer si birokratske strukture zgodovinsko podedujejo privilegije, ki so jih imeli v avtokratskih sistemih, istočasno pa izgubijo kontinuirano upravljanje s strani politike. Še zdaleč ni to le slovenski problem, je pa zaradi popolne odsotnosti znanja politikov birokracija pripeljala do velikih sistemskih družbenih problemov.

 

Kako naj to sedaj popravimo? Tako, da investiramo kot država v naslednje nujne elemente:

 

Osnova naj bo znanje za razumevanje slovenske države in družbe, nastale po letu 1990. Majhne države, nastale leta '90, so že same po sebi specifične, njihovi politični procesi in institucije delujejo drugače kot v starih in velikih državah. In mi nič ne vemo o samih sebi, ker se ne raziskujemo, ker nimamo politološke znanosti, ki bi imela znanje za preučevanje političnih naše politične stvarnosti.

 

In smo pri nujnih osnovah: politična znanost. Njen napredek je mogoč le po dveh poteh, z oblikovanjem neodvisnega mednarodnega Inštituta za preučevanje političnih procesov v državah, nastalih po letu '90 in z odpiranjem obstoječih politoloških kateder tujemu znanju (roko na srce: moram povedati, da poznavalcev političnih procesov v državah, nastalih leta '90, ni veliko niti v tujini - zakaj bi to tam koga zanimalo, če še nas ne).

T

o ni edina nujna investicija. Prav tako je nujen razvoj strank kot nosilcev kadrovskega in izobraževalnega procesa kandidatov za politike. Ob tej zahtevi se mi vedno posmehujejo z dvema argumentoma: torej potrebujemo Kumrovec? Ali naj financiramo tako resne pogone tako velikemu številu strank, ki pri nas obstajajo?

 

Glede Kumrovca: ali res mislite, da so si komunisti izmislili strankarske izobraževalne centre? Niso, le samo en je bil dovoljen.

 

Glede števila takšnih pogonov pa naslednje: demokratični sistem lahko funkcionira le ob pogoju, da v političnem sistemu obstajajo enakovredne alternative. Samo dve ali več enakovrednih strank s kandidati, ki lahko enakovredno izvajajo oblast. Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, selekcionirajo politične kandidate in jih izobražujejo, nujna.

 

Kadar nimamo tega zavedanja, imamo aktualno situacijo, v kateri leva politična stran ponavlja svoj edini argument: Smo proti Janši. Vam povem, zakaj je Janša nevaren? Ker se proti njemu postavljajo kandidati brez političnih znanj, veščin, izkušenj in takšni tudi zmagajo. Na koncu se državljan mora vprašati, kaj je hujše: Janša ali nekompetenten nasprotnik?

 

Stranke pa imajo seveda še eno pomembno funkcijo: vsebino. Vem, vsebina je tisto, kar volivca privlači in prav je tako. Se zdi, kot da sem kontradiktoren: najprej govorim o tem, da moramo voliti kompetentne politike, potem pa se strinjam, da je prav, da se volivci odločajo glede na vsebino. Na letošnjih volitvah na žalost teh kompetentnih kandidatov ni in jih ne moremo voliti.

 

Koga, hudiča naj volim? Tistega, ki najbolj odgovarja vaši sliki odgovornega politika. Ne samo, da je potrebno iti na volitve, vztrajno moramo zahtevati, da se upravljanja državnih zadev lotevamo z znanjem, veščinami in izkušnjami. Tako bo postalo politikom nerodno in bodo iskali znanje za bolj učinkovito delovanje. In ko bo politična klima šla v prid politikom z znanjem, se bodo ti pojavili. Nujno pa moramo zahtevati, da država kot izvrševalec demokratičnega političnega sistema investira v osnove, da se bodo imeli sploh kje učiti.

 

Mojmir Ocvirk je politolog, triatlonec in nekdanji politik. Bil je tudi član predsedstva ZSMS in soustanovitelj LDS, vendar se je že leta 1992 povsem umaknil iz politike in se začel ukvarjati z oglaševalskim poslom (ustanovil je agencijo Imelda). Pred kratkim je izdal knjigo Politika v 90. minutah: Zakaj se nam to dogaja (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
22
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
29
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Tabú vzporednih ustavnih vrednotnih temeljev slovenske politične "sredine"
11
17.04.2023 20:37
Vprašljivost zadevnih mnenj odstira tabe preko tridesetletne temeljno vrednotne konfuzije znotraj prodemokratičnega dela ... Več.
Piše: Žiga Stupica
PR-okracija*
15
14.04.2023 20:36
Po afriški diplomatski ofenzivi, PR-ovskem debaklu, v katerem je predsednica Državnega zbora na obisku v državi, ki ne priznava ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ljubljani za konec tedna prevladuje kokain, v Mariboru pa ekstazi
14
13.04.2023 19:00
Čistost cestnega kokaina se v zadnjih letih povečuje, kar pomeni, da je na črnem trgu veliko kokaina in da je tudi povpraševanje ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Borut Pahor kritično o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Uredništvo
Ogledov: 2.079
02/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 1.783
03/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.455
04/
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.217
05/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 911
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 857
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 914
08/
Hočete ekstremiste? Sova vam jih prikriva ali morda celo ščiti, Portal Plus jih razkriva!
Kizo
Ogledov: 33.849
09/
Parlamentarne volitve v Grčiji: Negotovost kot še nikoli
Tomi Dimitrovski
Ogledov: 688
10/
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.248