Komentar

Kaj je hujše: Janez Janša ali nekompetenten nasprotnik?

Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, selekcionirajo politične kandidate in jih izobražujejo, nujna. Če tega ni, se znajdemo v aktualni situaciji, v kateri leva politična stran ponavlja svoj edini argument: Mi smo proti Janši! Vam povem, zakaj je Janša nevaren? Zato ker se proti njemu postavljajo kandidati brez političnih znanj, veščin, izkušenj - in takšni tudi zmagajo. Na koncu se državljan mora vprašati, kaj je hujše: Janša ali nekompetenten nasprotnik?

31.05.2018 23:59
Piše: Mojmir Ocvirk
Ključne besede:   volitve   politiki   država   demokracija   Kumrovec   Janša   levica   vsebina

Foto: Mediaspeed

Nujno moramo zahtevati, da država investira v osnove, da se bodo imeli politiki sploh kje učiti in izobraževati.

Zdi se mi, da so te volitve nekoliko drugačne kot prejšnje. Skozi stranska vrata se med volivci prebija spoznanje, da obstaja razlog, zaradi katerega ostajajo politične obljube neuresničene, neizvedene. Če se je še pred mesecem zdelo, da izključno zaradi sprevržene biti politike in njenih akterjev, torej zaradi tega, ker politiki nikoli niso resno mislili uresničiti svojih obljub, potem zdaj počasi dojemamo, da je to manjši, zanemarljivi del resnice. Cela resnica pa je, da teh obljub, ki so vse po vrsti obljube, ki prinašajo spremembe v družbi, ne znajo izpeljati. So operativno, izvedbeno nesposobni.

 

Tragedija tega spoznanja ima dve razsežnosti.

 

Prva je zgodovinska, saj to stanje bolj ali manj intenzivno traja celotno obdobje slovenske samostojnosti. Rezultati so blizu nepopravljive škode. Zakaj blizu nepopravljive škode, odkriva druga razsežnost, ki odgovarja na vprašanje "kako to spremeniti, kako usposobiti politiko v njenem izvršnem delu za naloge, ki jih mora z izkoriščanjem političnih procesov izpeljati".

 

Biti politik je poklic. Poklic ki odgovarja na vsa družbena vprašanja. Ti odgovori so vedno kompleksni, saj se politiki ukvarjajo z izzivi, ki zadevajo veliko število državljanov in veliko število različnih interesov. Njihova naloga je, da odgovor skozi politične procese tudi uresničijo. To je precej težja, kompleksnejša naloga, kot voditi podjetje, obe pa zahtevata odgovornost.

 

Kvalitetno opravljanje poklica politika zahteva sposobnost strateškega premisleka; aktivnost, ki zahteva obilo znanja, informacij, zgodovinskih inputov in logičnega razmisleka. Ali je torej nujno, da so vsi po vrsti geniji? Ne geniji, morajo pa skozi odgovarjajoči izobraževalni proces, skozi katerega pridobijo vsa potrebna znanja. V resnici bi moral biti ta dril zahteven, saj je od njihovega znanja odvisen marsikateri element življenja vsakega državljana.

 

Nekoliko dlje sem se zadržal pri vprašanju sposobnosti strateškega razmisleka tudi zato, ker je misliti izrazito podcenjeno delo v družbi. Poleg te sposobnosti morajo politiki poznati politične procese, veščine delovanja v specifične okolju, veščine managiranja tega okolja, politična orodja za izvajanje nalog. Zahtevnost znanj se povečuje, ko spoznamo, da je poklic politik v velikem delu tudi strateški management birokratskemu sistemu. Torej sistemu, ki je v državi narejen za izvajanje političnih odločitev.

 

Naj samo omenim, da je birokratska struktura nagnjena k samoreguliranju, k samozadostnosti – pomeni, da delujejo v prvi vrsti v svojo korist, v korist lastnih internih ali eksternih interesov.  To seveda ni samoumevno skozi celotno zgodovino državne politične zgodovine. V avtokratskih sistemih je sicer birokratski sistem, prav tako kot danes, razumel svojo vlogo v funkciji zatiranja interesov državljanov posameznikov. Vendar vedno pod budno kontrolo, strateškim managementom avtokratskih voditeljev.

 

Prava osamosvojitev birokracije se zgodi z razvojem demokratičnega sistema, kjer si birokratske strukture zgodovinsko podedujejo privilegije, ki so jih imeli v avtokratskih sistemih, istočasno pa izgubijo kontinuirano upravljanje s strani politike. Še zdaleč ni to le slovenski problem, je pa zaradi popolne odsotnosti znanja politikov birokracija pripeljala do velikih sistemskih družbenih problemov.

 

Kako naj to sedaj popravimo? Tako, da investiramo kot država v naslednje nujne elemente:

 

Osnova naj bo znanje za razumevanje slovenske države in družbe, nastale po letu 1990. Majhne države, nastale leta '90, so že same po sebi specifične, njihovi politični procesi in institucije delujejo drugače kot v starih in velikih državah. In mi nič ne vemo o samih sebi, ker se ne raziskujemo, ker nimamo politološke znanosti, ki bi imela znanje za preučevanje političnih naše politične stvarnosti.

 

In smo pri nujnih osnovah: politična znanost. Njen napredek je mogoč le po dveh poteh, z oblikovanjem neodvisnega mednarodnega Inštituta za preučevanje političnih procesov v državah, nastalih po letu '90 in z odpiranjem obstoječih politoloških kateder tujemu znanju (roko na srce: moram povedati, da poznavalcev političnih procesov v državah, nastalih leta '90, ni veliko niti v tujini - zakaj bi to tam koga zanimalo, če še nas ne).

T

o ni edina nujna investicija. Prav tako je nujen razvoj strank kot nosilcev kadrovskega in izobraževalnega procesa kandidatov za politike. Ob tej zahtevi se mi vedno posmehujejo z dvema argumentoma: torej potrebujemo Kumrovec? Ali naj financiramo tako resne pogone tako velikemu številu strank, ki pri nas obstajajo?

 

Glede Kumrovca: ali res mislite, da so si komunisti izmislili strankarske izobraževalne centre? Niso, le samo en je bil dovoljen.

 

Glede števila takšnih pogonov pa naslednje: demokratični sistem lahko funkcionira le ob pogoju, da v političnem sistemu obstajajo enakovredne alternative. Samo dve ali več enakovrednih strank s kandidati, ki lahko enakovredno izvajajo oblast. Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, selekcionirajo politične kandidate in jih izobražujejo, nujna.

 

Kadar nimamo tega zavedanja, imamo aktualno situacijo, v kateri leva politična stran ponavlja svoj edini argument: Smo proti Janši. Vam povem, zakaj je Janša nevaren? Ker se proti njemu postavljajo kandidati brez političnih znanj, veščin, izkušenj in takšni tudi zmagajo. Na koncu se državljan mora vprašati, kaj je hujše: Janša ali nekompetenten nasprotnik?

 

Stranke pa imajo seveda še eno pomembno funkcijo: vsebino. Vem, vsebina je tisto, kar volivca privlači in prav je tako. Se zdi, kot da sem kontradiktoren: najprej govorim o tem, da moramo voliti kompetentne politike, potem pa se strinjam, da je prav, da se volivci odločajo glede na vsebino. Na letošnjih volitvah na žalost teh kompetentnih kandidatov ni in jih ne moremo voliti.

 

Koga, hudiča naj volim? Tistega, ki najbolj odgovarja vaši sliki odgovornega politika. Ne samo, da je potrebno iti na volitve, vztrajno moramo zahtevati, da se upravljanja državnih zadev lotevamo z znanjem, veščinami in izkušnjami. Tako bo postalo politikom nerodno in bodo iskali znanje za bolj učinkovito delovanje. In ko bo politična klima šla v prid politikom z znanjem, se bodo ti pojavili. Nujno pa moramo zahtevati, da država kot izvrševalec demokratičnega političnega sistema investira v osnove, da se bodo imeli sploh kje učiti.

 

Mojmir Ocvirk je politolog, triatlonec in nekdanji politik. Bil je tudi član predsedstva ZSMS in soustanovitelj LDS, vendar se je že leta 1992 povsem umaknil iz politike in se začel ukvarjati z oglaševalskim poslom (ustanovil je agencijo Imelda). Pred kratkim je izdal knjigo Politika v 90. minutah: Zakaj se nam to dogaja (vir).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
22
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
11
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,065
02/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,719
03/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,503
04/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,105
05/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,536
06/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,736
07/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,259
08/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,331
09/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 692
10/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,990