Komentar

Močni negativni pritiski na gospodarsko rast

V perifernih evropskih državah je zaradi finančne krize velik deflacijski pritisk na podjetja in gospodinjstva, ki so v povprečju prezadolžena. V Sloveniji je zgodba podobna.

23.07.2014 20:28
Piše: Luka Gubo

Visoka stopnja brezposelnosti, razdolževanje podjetij in čiščenje bilanc bank povzroči deflacijske pritiske na skoraj vse cene storitev in produktov. Foto: Wikipedia

Zaradi večje količine denarja v obtoku nastanejo pritiski na rast cen, tako cen delnic, nepremičnin kot tudi cen življenjskih potrebščin.

 

V obdobju pred krizo je bila inflacija v Sloveniji okoli 4-odstotna, tik pred krizo pa je zaradi visoke rasti cen energentov inflacija poskočila celo na 7 odstotkov.

Pred svetovno finančno krizo in evropsko dolžniško krizo so se podjetja v Sloveniji močno zadolževala. V tem času debelih krav se je bilančna vsota bank, zaradi velikega povpraševanja po kreditih s strani podjetij in še večje pripravljenosti kreditiranja ne glede na tveganja s strani bank, povečevala z več kot 30 odstotno stopnjo na letni ravni.

 

 

Visoka rast kreditov = višja inflacija

 

Tako visoka rast kreditov v gospodarstvu povzroči veliko investicij, ki pa so zaradi večje medsebojne konkurenčnosti vedno manj dobičkonosne. Posledično velik del investicij na koncu konča v rdečih številkah ali celo v bankrotu (tudi če do krize ne pride).

 

Denar iz vseh teh investicij konča v gospodarstvu, dobijo ga izvajalci projektov, zaposleni in drugi. Zaradi večje količine denarja v obtoku nastanejo pritiski na rast cen, tako cen delnic, nepremičnin kot tudi cen življenjskih potrebščin. V obdobju pred krizo je bila inflacija v Sloveniji okoli 4-odstotna, tik pred krizo pa je zaradi visoke rasti cen energentov inflacija poskočila celo na 7 odstotkov.

 

Vir: SURS 

 

 

Finančna kriza = deflacija

 

V času gospodarske krize oziroma v primeru Slovenije, gospodarske depresije, pride do streznitve - investicije, ki so se prej zdele dobre, se izkažejo za popolno neumnost, izgube se vztrajno kopičijo vse dokler podjetje ni prisiljeno v stečaj. Velikega deleža kreditov, ki so jih podjetja vzela za te investicije, banke ne dobijo nazaj, kar pomeni, da je stabilnost bančnega sistema ogrožena.

 

Zaradi manjše kapitalske ustreznosti bank, ki izhajajo iz izgub, ki so nastale iz slabih kreditov, so banke usmerjene v preživetje in ne v širjenje poslovanja (dajanje kreditov). Kljub temu da bi povpraševanje lahko obstajalo (s strani novih, hitro rastočih podjetij, ki jih kriza ni prizadela), banke niso pripravljene kreditirati gospodarstva.

 

Visoka stopnja brezposelnosti, razdolževanje podjetij in čiščenje bilanc bank povzroči deflacijske pritiske na skoraj vse cene storitev in produktov. To je bilo očitno tudi pri nas (glej graf v obdobju krize 2008-2009), ko je inflacija močno upadla in v določenem trenutku bila negativna (cene so padale, bila je deflacija). V letih 2010 in 2011 je inflacija ostala pozitivna samo zaradi rasti cen nafte in višanja davkov ter trošarin.

 

 

Če banke lahko posodijo še ni rečeno, da je kdo sposoben kredit najet in vračat

 

Domača potrošnja, ki predstavlja relativno velik del BDP, je dober pokazatelj kako dobro gre gospodarstvu brez upoštevanja trgovine s tujino. Na spodnjem grafu vidimo, da je domača potrošnja od leta 2012 neprestano upadala, le v zadnjem četrtletju lanskega leta je prišlo do rasti, v prvem četrtletju letos pa znova beležimo padec.

 

 

Vir: SURS

 

 

Stanje slovenskega bančnega sistema je nekajkrat boljše, kot je bilo samo eno leto nazaj. Bilance bank so sedaj vsaj približno očiščene slabih kreditov, ki so bili preneseni na slabo banko (DUTB). Posledično bi lahko pričakovali izboljšanje tudi v celotnem gospodarstvu zaradi rasti kreditiranja, vendar so slovenska podjetja v povprečju še vedno močno prezadolžena in ne morejo sklepati novih kreditov.

 

Nepripravljenost na širitev poslovanja zaradi strahu pred nadaljevanjem krize, visoka brezposelnost in relativno nestabilno politično okolje (kdo ve, kakšne davke bomo še morali plačevati …) so glavni razlogi za omejeno potencialno gospodarsko rast. V prihodnje tako ni za pričakovati visoke gospodarske rasti oziroma visoke rasti domače potrošnje.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik sklada FT Quant

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
8
18.09.2019 23:59
Odškodninska tožba Kliničnega centra proti našemu sodelavcu, kardiologu Blažu Mrevljetu, je strel v koleno in začetek konca ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
8
17.09.2019 22:15
Raziskave javnega mnenja so v Sloveniji politični fenomen in podaljšek lobijev, je prepričan Tilen Majnardi, nekdanji novinar ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
9
16.09.2019 23:59
Zakaj je razkritje potencialnega konflikta interesov Damirja Črnčeca, Šarčevega državnega sekretarja za nacionalno varnost, v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
16
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Računovodkinja Zvonka, s katero bi Jamnikovi radi medijsko likvidirali Damirja Črnčeca
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,001
02/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,352
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2,009
04/
Sramota: 100.000 evrov, ki jih UKCL zahteva od Blaža Mrevljeta, je klofuta bolnikom in davkoplačevalcem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,621
05/
Da bi prekinili manipulativno merjenje javnega mnenja, potrebujemo zakon o agencijah za merjenje javnega mnenja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1,413
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,560
07/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,051
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,321
09/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 1,156
10/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 912