Komentar

Močni negativni pritiski na gospodarsko rast

V perifernih evropskih državah je zaradi finančne krize velik deflacijski pritisk na podjetja in gospodinjstva, ki so v povprečju prezadolžena. V Sloveniji je zgodba podobna.

23.07.2014 20:28
Piše: Luka Gubo

Visoka stopnja brezposelnosti, razdolževanje podjetij in čiščenje bilanc bank povzroči deflacijske pritiske na skoraj vse cene storitev in produktov. Foto: Wikipedia

Zaradi večje količine denarja v obtoku nastanejo pritiski na rast cen, tako cen delnic, nepremičnin kot tudi cen življenjskih potrebščin.

 

V obdobju pred krizo je bila inflacija v Sloveniji okoli 4-odstotna, tik pred krizo pa je zaradi visoke rasti cen energentov inflacija poskočila celo na 7 odstotkov.

Pred svetovno finančno krizo in evropsko dolžniško krizo so se podjetja v Sloveniji močno zadolževala. V tem času debelih krav se je bilančna vsota bank, zaradi velikega povpraševanja po kreditih s strani podjetij in še večje pripravljenosti kreditiranja ne glede na tveganja s strani bank, povečevala z več kot 30 odstotno stopnjo na letni ravni.

 

 

Visoka rast kreditov = višja inflacija

 

Tako visoka rast kreditov v gospodarstvu povzroči veliko investicij, ki pa so zaradi večje medsebojne konkurenčnosti vedno manj dobičkonosne. Posledično velik del investicij na koncu konča v rdečih številkah ali celo v bankrotu (tudi če do krize ne pride).

 

Denar iz vseh teh investicij konča v gospodarstvu, dobijo ga izvajalci projektov, zaposleni in drugi. Zaradi večje količine denarja v obtoku nastanejo pritiski na rast cen, tako cen delnic, nepremičnin kot tudi cen življenjskih potrebščin. V obdobju pred krizo je bila inflacija v Sloveniji okoli 4-odstotna, tik pred krizo pa je zaradi visoke rasti cen energentov inflacija poskočila celo na 7 odstotkov.

 

Vir: SURS 

 

 

Finančna kriza = deflacija

 

V času gospodarske krize oziroma v primeru Slovenije, gospodarske depresije, pride do streznitve - investicije, ki so se prej zdele dobre, se izkažejo za popolno neumnost, izgube se vztrajno kopičijo vse dokler podjetje ni prisiljeno v stečaj. Velikega deleža kreditov, ki so jih podjetja vzela za te investicije, banke ne dobijo nazaj, kar pomeni, da je stabilnost bančnega sistema ogrožena.

 

Zaradi manjše kapitalske ustreznosti bank, ki izhajajo iz izgub, ki so nastale iz slabih kreditov, so banke usmerjene v preživetje in ne v širjenje poslovanja (dajanje kreditov). Kljub temu da bi povpraševanje lahko obstajalo (s strani novih, hitro rastočih podjetij, ki jih kriza ni prizadela), banke niso pripravljene kreditirati gospodarstva.

 

Visoka stopnja brezposelnosti, razdolževanje podjetij in čiščenje bilanc bank povzroči deflacijske pritiske na skoraj vse cene storitev in produktov. To je bilo očitno tudi pri nas (glej graf v obdobju krize 2008-2009), ko je inflacija močno upadla in v določenem trenutku bila negativna (cene so padale, bila je deflacija). V letih 2010 in 2011 je inflacija ostala pozitivna samo zaradi rasti cen nafte in višanja davkov ter trošarin.

 

 

Če banke lahko posodijo še ni rečeno, da je kdo sposoben kredit najet in vračat

 

Domača potrošnja, ki predstavlja relativno velik del BDP, je dober pokazatelj kako dobro gre gospodarstvu brez upoštevanja trgovine s tujino. Na spodnjem grafu vidimo, da je domača potrošnja od leta 2012 neprestano upadala, le v zadnjem četrtletju lanskega leta je prišlo do rasti, v prvem četrtletju letos pa znova beležimo padec.

 

 

Vir: SURS

 

 

Stanje slovenskega bančnega sistema je nekajkrat boljše, kot je bilo samo eno leto nazaj. Bilance bank so sedaj vsaj približno očiščene slabih kreditov, ki so bili preneseni na slabo banko (DUTB). Posledično bi lahko pričakovali izboljšanje tudi v celotnem gospodarstvu zaradi rasti kreditiranja, vendar so slovenska podjetja v povprečju še vedno močno prezadolžena in ne morejo sklepati novih kreditov.

 

Nepripravljenost na širitev poslovanja zaradi strahu pred nadaljevanjem krize, visoka brezposelnost in relativno nestabilno politično okolje (kdo ve, kakšne davke bomo še morali plačevati …) so glavni razlogi za omejeno potencialno gospodarsko rast. V prihodnje tako ni za pričakovati visoke gospodarske rasti oziroma visoke rasti domače potrošnje.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik sklada FT Quant

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
3
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,320
02/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,268
03/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,903
04/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,277
05/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,472
06/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,236
07/
Operacija Ibiza: Kako je lažna Rusinja tik pred evropskimi volitvami potopila Svobodnjake in povzročila padec avstrijske vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,258
08/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 857
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,056
10/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4,022