Komentar

Močni negativni pritiski na gospodarsko rast

V perifernih evropskih državah je zaradi finančne krize velik deflacijski pritisk na podjetja in gospodinjstva, ki so v povprečju prezadolžena. V Sloveniji je zgodba podobna.

23.07.2014 20:28
Piše: Luka Gubo

Visoka stopnja brezposelnosti, razdolževanje podjetij in čiščenje bilanc bank povzroči deflacijske pritiske na skoraj vse cene storitev in produktov. Foto: Wikipedia

Zaradi večje količine denarja v obtoku nastanejo pritiski na rast cen, tako cen delnic, nepremičnin kot tudi cen življenjskih potrebščin.

 

V obdobju pred krizo je bila inflacija v Sloveniji okoli 4-odstotna, tik pred krizo pa je zaradi visoke rasti cen energentov inflacija poskočila celo na 7 odstotkov.

Pred svetovno finančno krizo in evropsko dolžniško krizo so se podjetja v Sloveniji močno zadolževala. V tem času debelih krav se je bilančna vsota bank, zaradi velikega povpraševanja po kreditih s strani podjetij in še večje pripravljenosti kreditiranja ne glede na tveganja s strani bank, povečevala z več kot 30 odstotno stopnjo na letni ravni.

 

 

Visoka rast kreditov = višja inflacija

 

Tako visoka rast kreditov v gospodarstvu povzroči veliko investicij, ki pa so zaradi večje medsebojne konkurenčnosti vedno manj dobičkonosne. Posledično velik del investicij na koncu konča v rdečih številkah ali celo v bankrotu (tudi če do krize ne pride).

 

Denar iz vseh teh investicij konča v gospodarstvu, dobijo ga izvajalci projektov, zaposleni in drugi. Zaradi večje količine denarja v obtoku nastanejo pritiski na rast cen, tako cen delnic, nepremičnin kot tudi cen življenjskih potrebščin. V obdobju pred krizo je bila inflacija v Sloveniji okoli 4-odstotna, tik pred krizo pa je zaradi visoke rasti cen energentov inflacija poskočila celo na 7 odstotkov.

 

Vir: SURS 

 

 

Finančna kriza = deflacija

 

V času gospodarske krize oziroma v primeru Slovenije, gospodarske depresije, pride do streznitve - investicije, ki so se prej zdele dobre, se izkažejo za popolno neumnost, izgube se vztrajno kopičijo vse dokler podjetje ni prisiljeno v stečaj. Velikega deleža kreditov, ki so jih podjetja vzela za te investicije, banke ne dobijo nazaj, kar pomeni, da je stabilnost bančnega sistema ogrožena.

 

Zaradi manjše kapitalske ustreznosti bank, ki izhajajo iz izgub, ki so nastale iz slabih kreditov, so banke usmerjene v preživetje in ne v širjenje poslovanja (dajanje kreditov). Kljub temu da bi povpraševanje lahko obstajalo (s strani novih, hitro rastočih podjetij, ki jih kriza ni prizadela), banke niso pripravljene kreditirati gospodarstva.

 

Visoka stopnja brezposelnosti, razdolževanje podjetij in čiščenje bilanc bank povzroči deflacijske pritiske na skoraj vse cene storitev in produktov. To je bilo očitno tudi pri nas (glej graf v obdobju krize 2008-2009), ko je inflacija močno upadla in v določenem trenutku bila negativna (cene so padale, bila je deflacija). V letih 2010 in 2011 je inflacija ostala pozitivna samo zaradi rasti cen nafte in višanja davkov ter trošarin.

 

 

Če banke lahko posodijo še ni rečeno, da je kdo sposoben kredit najet in vračat

 

Domača potrošnja, ki predstavlja relativno velik del BDP, je dober pokazatelj kako dobro gre gospodarstvu brez upoštevanja trgovine s tujino. Na spodnjem grafu vidimo, da je domača potrošnja od leta 2012 neprestano upadala, le v zadnjem četrtletju lanskega leta je prišlo do rasti, v prvem četrtletju letos pa znova beležimo padec.

 

 

Vir: SURS

 

 

Stanje slovenskega bančnega sistema je nekajkrat boljše, kot je bilo samo eno leto nazaj. Bilance bank so sedaj vsaj približno očiščene slabih kreditov, ki so bili preneseni na slabo banko (DUTB). Posledično bi lahko pričakovali izboljšanje tudi v celotnem gospodarstvu zaradi rasti kreditiranja, vendar so slovenska podjetja v povprečju še vedno močno prezadolžena in ne morejo sklepati novih kreditov.

 

Nepripravljenost na širitev poslovanja zaradi strahu pred nadaljevanjem krize, visoka brezposelnost in relativno nestabilno politično okolje (kdo ve, kakšne davke bomo še morali plačevati …) so glavni razlogi za omejeno potencialno gospodarsko rast. V prihodnje tako ni za pričakovati visoke gospodarske rasti oziroma visoke rasti domače potrošnje.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik sklada FT Quant

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1945-2020: Nikdar več. Pomnimo. Zmagujemo.
20
05.05.2020 00:27
Obeleževanje 75. obletnice zmage v drugi svetovni vojni je v letošnjem maju pomemben mednarodni dogodek, ki naj bo globok ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.500
02/
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.918
03/
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
Simona Rebolj
Ogledov: 2.510
04/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.275
05/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.597
06/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.589
07/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.347
08/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.560
09/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.392
10/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.030