Komentar

Močni negativni pritiski na gospodarsko rast

V perifernih evropskih državah je zaradi finančne krize velik deflacijski pritisk na podjetja in gospodinjstva, ki so v povprečju prezadolžena. V Sloveniji je zgodba podobna.

23.07.2014 20:28
Piše: Luka Gubo

Visoka stopnja brezposelnosti, razdolževanje podjetij in čiščenje bilanc bank povzroči deflacijske pritiske na skoraj vse cene storitev in produktov. Foto: Wikipedia

Zaradi večje količine denarja v obtoku nastanejo pritiski na rast cen, tako cen delnic, nepremičnin kot tudi cen življenjskih potrebščin.

 

V obdobju pred krizo je bila inflacija v Sloveniji okoli 4-odstotna, tik pred krizo pa je zaradi visoke rasti cen energentov inflacija poskočila celo na 7 odstotkov.

Pred svetovno finančno krizo in evropsko dolžniško krizo so se podjetja v Sloveniji močno zadolževala. V tem času debelih krav se je bilančna vsota bank, zaradi velikega povpraševanja po kreditih s strani podjetij in še večje pripravljenosti kreditiranja ne glede na tveganja s strani bank, povečevala z več kot 30 odstotno stopnjo na letni ravni.

 

 

Visoka rast kreditov = višja inflacija

 

Tako visoka rast kreditov v gospodarstvu povzroči veliko investicij, ki pa so zaradi večje medsebojne konkurenčnosti vedno manj dobičkonosne. Posledično velik del investicij na koncu konča v rdečih številkah ali celo v bankrotu (tudi če do krize ne pride).

 

Denar iz vseh teh investicij konča v gospodarstvu, dobijo ga izvajalci projektov, zaposleni in drugi. Zaradi večje količine denarja v obtoku nastanejo pritiski na rast cen, tako cen delnic, nepremičnin kot tudi cen življenjskih potrebščin. V obdobju pred krizo je bila inflacija v Sloveniji okoli 4-odstotna, tik pred krizo pa je zaradi visoke rasti cen energentov inflacija poskočila celo na 7 odstotkov.

 

Vir: SURS 

 

 

Finančna kriza = deflacija

 

V času gospodarske krize oziroma v primeru Slovenije, gospodarske depresije, pride do streznitve - investicije, ki so se prej zdele dobre, se izkažejo za popolno neumnost, izgube se vztrajno kopičijo vse dokler podjetje ni prisiljeno v stečaj. Velikega deleža kreditov, ki so jih podjetja vzela za te investicije, banke ne dobijo nazaj, kar pomeni, da je stabilnost bančnega sistema ogrožena.

 

Zaradi manjše kapitalske ustreznosti bank, ki izhajajo iz izgub, ki so nastale iz slabih kreditov, so banke usmerjene v preživetje in ne v širjenje poslovanja (dajanje kreditov). Kljub temu da bi povpraševanje lahko obstajalo (s strani novih, hitro rastočih podjetij, ki jih kriza ni prizadela), banke niso pripravljene kreditirati gospodarstva.

 

Visoka stopnja brezposelnosti, razdolževanje podjetij in čiščenje bilanc bank povzroči deflacijske pritiske na skoraj vse cene storitev in produktov. To je bilo očitno tudi pri nas (glej graf v obdobju krize 2008-2009), ko je inflacija močno upadla in v določenem trenutku bila negativna (cene so padale, bila je deflacija). V letih 2010 in 2011 je inflacija ostala pozitivna samo zaradi rasti cen nafte in višanja davkov ter trošarin.

 

 

Če banke lahko posodijo še ni rečeno, da je kdo sposoben kredit najet in vračat

 

Domača potrošnja, ki predstavlja relativno velik del BDP, je dober pokazatelj kako dobro gre gospodarstvu brez upoštevanja trgovine s tujino. Na spodnjem grafu vidimo, da je domača potrošnja od leta 2012 neprestano upadala, le v zadnjem četrtletju lanskega leta je prišlo do rasti, v prvem četrtletju letos pa znova beležimo padec.

 

 

Vir: SURS

 

 

Stanje slovenskega bančnega sistema je nekajkrat boljše, kot je bilo samo eno leto nazaj. Bilance bank so sedaj vsaj približno očiščene slabih kreditov, ki so bili preneseni na slabo banko (DUTB). Posledično bi lahko pričakovali izboljšanje tudi v celotnem gospodarstvu zaradi rasti kreditiranja, vendar so slovenska podjetja v povprečju še vedno močno prezadolžena in ne morejo sklepati novih kreditov.

 

Nepripravljenost na širitev poslovanja zaradi strahu pred nadaljevanjem krize, visoka brezposelnost in relativno nestabilno politično okolje (kdo ve, kakšne davke bomo še morali plačevati …) so glavni razlogi za omejeno potencialno gospodarsko rast. V prihodnje tako ni za pričakovati visoke gospodarske rasti oziroma visoke rasti domače potrošnje.

 

 

Luka Gubo je vodilni kvantitativni analitik sklada FT Quant

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pandemija ni zgolj katastrofa, ampak je tudi nova priložnost za doslej zamujene spremembe
8
09.04.2020 06:30
Koronavirus bomo lažje preživeli in tragične žrtve ne bodo povsem zastonj, če bo spopad z njim določneje pokazal na pretirane ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
9
08.04.2020 12:00
Pred nami sta dva velika praznika, ki sta oba tudi potencialno zelo rizična prav zaradi navade, da se v teh dneh zbiramo s ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Koronavirus in teorija črnega laboda
7
07.04.2020 21:30
Se bo po koncu pandemije kaj spremenilo? Bomo spoznali vrednost lokalnih trgovin in industrije, čeprav bo morda nekoliko dražja? ... Več.
Piše: Keith Miles
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
6
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
16
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 3,197
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,957
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,176
04/
Koronavirus in teorija črnega laboda
Keith Miles
Ogledov: 1,290
05/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 1,382
06/
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
Tine Kračun
Ogledov: 1,254
07/
Skušnjave pred velikonočnimi prazniki: Koronavirus, vladavina strahu in terorja
Edvard Kadič
Ogledov: 1,404
08/
Epidemija in občinske meje: Zakaj je problem, če gre nekdo iz Trzina v Domžale, ne pa tudi, če gre iz Šiške v Sostro?
Bine Kordež
Ogledov: 993
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 1,081
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 9,032