Komentar

Hlapci: Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!

Čeprav je slovenstvo prepojeno s helenističnim, evropskim demokratizmom, vedno znova vztrajno zahteva obredno istovetnost z moško nacionalno masko, ki nastopa proti nacionalistični, medtem ko se v ozadju ostri nacistična groteskna gesta. Istočasno pa je tudi v najtežjih zgodovinskih trenutkih slovenstvo od sebe zahtevalo, da dokonča "slovenske Atene", državo za državljane. A Aten ni in ni, vedno znova se iz domobranskih hišic privalijo demoni, ki napadajo razum. Volitve pri nas so veseli dan demonov, ne pa demokratov. To je ta ponovljivi črnomašniški okras volilnih okrajev.

02.06.2018 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   SNG Drama   Ivan Cankar   Hlapci   Jernej Šugman   Klemen Slakonja   Marko Mandič   Jerman   župnik

Foto: Peter Uhan / SNG Drama

Z igralsko transformacijo Klemna Slakonje se je zgodil redek trenutek, ko umetnik režiser nič več ne režira, ko slučaj in civilizacija zaključita umetnino.

Kaj imam jaz s tem, da sem se rodil ravno v ta svet, v to skupnost v kateri se bo kmalu vse bistveno odigralo v provincionalnih zakristijah, v kajžah mežnarjev in managerjev, v soju voščenih rdečemašnikov? Razuma pa nikjer! Slovenska večpartijska zavest, ki ji bo volilna komisija priobčila njihove neverjetne dosežke, nam bo v svojih povolilnih govorih že spet pokazala blage cilje najnovejše grotesknosti. Raztrgan rod se bo na hitro odrekel svojim prepričanjem in se zopet spreobrnil kot že mnogokrat prej. Predvsem pa je vse to zanikrno in predvidljivo. Že od takrat, ko nas na svetu sploh še ni bilo!

 

Ko sem sem začel pisati ta komentar, nisem mogel predvideti, da bo objavljen ravno na prvo poletno volilno nedeljo, a že pred meseci, ko sem ponovno gledal izvrstne Pipanove Hlapce v SNG Drama, sem se odločil, da bom premislil, kaj se nam zgodi, ko narava, ta brutalna nasilnica, brezprizivno zareže v umetniško zaporedje. Ko nas je zapustil širokogruden in širokopleč dobrodušen velikan Nejc Šugman.

 

Med ponovnim gledanjem predstave sem na odru opazoval proces zamenjave igralca, ki je ravnokar vstopal v vlogo, ki jo je nekdo tik pred tem zapustil. Gledal sem, s kakšno izjemnostjo je Klemen Slakonja izoblikoval vlogo za vse nas. Gledal sem proces zamenjave; sveto različnost. Gledal sem dva talenta v eni vlogi, Nejčev in Klemnov.

 

Naj mi bo prizaneseno, ker se bom v komentarju osredotočil le na ta igralski čudež, manj pa na druge akterje drame, ki so izvrstno izoblikovali svoje igralske naloge; Nina Ivanišin, Aljaž Jovanovič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Tadej Toš, Barbara Cerar, Valter Dragan, Pia Zemljič, Petra Govc, Iva Babič, Rok Vihar, Vanja Plut, Sara Dirnbek, Doroteja Nadrah in končno odličnik Marko Mandić. Celotna igralska zasedba je s svojo zavzetostjo in natančnostjo prevzela nase tako žalost kot živo življenje, ki ga je Ivan Cankar tako dosledno zagovarjal. Beseda žalost je postala v predstavi samo nekaj začasnega, predvsem je izražala spominjanje na Nejca.

 

Kajti smrti ni; takšen dogodek v naše okolje uvede le začasno žalost. Spomni nas na našo nepopolnost, nedovršenost, na našo zamenljivost. Takšen dogodek je v gledališču zaradi mnogih razlogov še bolj viden in še bolj občutljiv.

 

Komentar, ki ga berete, ni kritika predstave, je večmesečno čudenje različnosti v enem. Tudi sam sem se v svoji umetniški biografiji srečal s podobnim nasilnim udorom naravnega dogodka v sredico umetniškega dela. To je refleks, ko se gledališka umetnina, ne da bi to hotela, sooči z nedoumljivim. Naj mi bo dovoljeno, da zapišem, kar sicer zaradi patosa ne bi nikoli zapisal: "Takrat, ko gledamo skrivnost samo", ko postane umetnina še bolj občutljiva za metafizično. Ko zaveje iz nje vdih in izdih vloge, ko gledamo oba igralca, ki istočasno zastopata onostranstvo na dva popolnoma različna načina.

 

To je komentar, ki je oblikovan na podoben način kot če bi razmišljal o slučaju razbitega "Velikega stekla" Marcela Duchampa ali opazovanja slučajne razpokanosti "Črnega kvadrata" Kazimirja Maleviča, ko razbito steklo ali razpoka v črni barvi zaokroži, dokonča umetnino. Trenutek, ko umetnina postane skoraj popolna.

 

Bralec, natančno se zavedam, da bereš predolg uvod!

 

Začnimo procesirati temo komentarja:

 

Pri Hlapcih Ivana Cankarja gledamo najmanj dve možni interpretativni diviziji. Cankarjevo anarhistično zaobljubo: zažgimo tisto, kar smo s svojim znanjem in rokami zgradili, ker je ponižano in poteptano, ali pa kot ideološko zahtevnost, kot neizprosnost, ki jo je želel Cankar udejanjati neposredno na volitvah ter bil na srečo neuspešen, zavrnjen.

 

Ne pozabimo, da je Ivan Cankar še vedno projekt nenavadne slovenske umetniške "moderne". Modernizem se bo začel vzpostavljati šele po njegovi smrti z nastopom ekspresionizma. Njegov nesojeni naslednik Stanko Majcen je bil z ekspresionistično stilno formacijo že del projekta modernistične Jugoslavije, ki jo je pred tem projeciral Ivan Cankar.

 

Z igralsko transformacijo Klemna Slakonje se je zgodil redek trenutek, ko umetnik režiser nič več ne režira, ko slučaj in civilizacija zaključita umetnino. S Klemnom Slakonjo na odru ni več zakotne nizkotnosti "Svetega Ligojna", temveč izostrena vatikanska institucionalnost, jezuitsko bojevniško izšolana zavest , ki se uri v "Svetem Ligojnu", da bi postala nekega dne evrposka nevroteologija. Uri se za posebne naloge.

 

Vloga župnika Jerneja Šugmana zastopa točno tisto, kar mora zastopati, skrbi za svojo vaško skupnost in jo duhovno opremlja, je njen varuh in varuh njenih grobov. Šugmanov župnik je dolgočasen in nacionalno rustikalen, zato v resnici očetovsko nevaren. Zelo nevaren, ker muči svoje sinove in hčere, sploh pa svoje prepovedane žene. Od svetega sina in duha zahteva, da ga imenujeta za predstavnika božjega kraljestva na brutalen način, v družinskem krogu.

 

Transformirani Klemen Slakonja je po drugi strani vlogo Cankarjevega župnika privzdignil na raven vikarja, ki ne pristaja na duhovno zavzetost "Svetega Ligojna". Še "Svetemu Florjanu", ki ga je Janez Pipan prestavil na malomeščasnki Rožnik, ne. Če Šugman očetovsko zareže in zagrozi sinu Jermanu, Klemen Slakonja  s pritajenim ideološkim realizmom zagrozi Jermanovemu "svobodnemu duhu" kot vrhovna avtoriteta cerkve. Slakonja povzdiguje svojega župnika v nevarnega čezčloveka. Vatikanska ambicija z nietzschejansko čezčloveško ošabnostjo. Tudi to je mogoče v Sloveniji.

 

Med tem ko župnik po grlu zaliva svoje telo in se medi ter omamlja, da bi sploh preživel v "Svetem Ligojnu", se duhovno vzpetniški Klemen Slakonja zatika v grlu skupnosti. Ko vstopi v gostilno, v ta slovenski božji kotiček, se vsem zatakne grižljaj v grlu. Ni samo klerikalni okras, temevč je črnomašniška grožnja vsem, čisto vsem tudi Ligojčanom. S telesom igre, s Klemnom Slakonjo dobimo mladega, ne več utrujenega provincialnega župnika, dobimo prenapetega, zahtevnega, skoraj fanatičnega nasprotnika Jermanovega komunitarizma. Ideološkost na realki proizvede mučno dvojnost: na eni strani slovenski mentalni dilentantizem in kulturno amatersko zanesenjaštvo. Takšna je pač slovenska volja.

 

Slakonja s svojo igralsko telesnostjo projecira teološki univerzum. Neskončno ga veseli, da ima priložnost že na začetku kariernega poslanstva zatreti modrega demona v narodovem telesu, da lahko v zakotnosti s teološko spretnostjo razoroži dostojnega nasprotnika. Ko mu to ne uspe, začne uporabljati surove metafizične udarce, da bi Jermana v finalu pregazil s pozicije moči. Še najraje pa bi dotolkel njegovo umetnost samo. S svojo izšolano zmaziljenostjo in napadalnostjo tolče po mehkem trebuhu Jermanove bolečine, po umetnosti, ljubezni, veri in upanju!

 

Vem, da se ponavljam.

 

Oglašam! Berite Križ na gori!

 

Duhovnik Klemna Slakonje je za razliko od Šugmana nevarno dobronameren, fanatični teolog z otroškim obrazom, ki bi najraje razkoščičil Jermanovo doslednost. Jermanu zavida njegovo globoko vero v dan, ko se bo nebeško kraljestvo spustilo med ljudi na Zemljo, nebo pa bo prepuščeno pticam, dronom in letalom. Na eni strani gledamo Jermanovo subverzivnost do nacionalnega, do domorodnega, plitvega in ideološkega, na drugi strani pa župnikov fanatizem, ki se pripravlja na hierarhični vzlet od vikarja do kardinala. Gledamo napeto kožo novinca, ki si želi svojega osebnega modrega demona. Jerman to zanj zagotovo je. Zastopa pozicijo umetnika in vzgojitelja sekularne narodne zavesti.

 

Jermanov intelektualizem, ki ga muči in sili v izdajo, Marko Mandič  skupaj s Cankarjem brezkompromisno oznanja. Je tista osrednja manifestacija, ki ohranja telo skupnosti, njeno etično prisotnost, pogum in vztrajnost. Je odrešilna vizija umetniške projekcije, vznesenost, ki jo z lahkoto pripisujemo umetnosti. Mandičev Jerman divje brani svoj svetovni nazor, brani ga s svojo nemočjo, s svojo preprosto človeškostjo. Jermanov kulturni komunitarizem je za bodočega kardinala demonski ples, garja, ki se goni po telesu naroda.

 

Tako sem gledal dva teologa, župnika in bodočega kardinala, dva igralca v antagonistični drži drame. Gledal sem dva teologa, ki s čezčloveško uničevalno zbranostjo želita izničiti umetnost samo. Zato naj živi Jermanova verodostojnost, pretirana prekritičnost in zajedljiva nesramnost! Jerman goji tisto, kar je najverodostojnejše v provinci, kulturo in prosveto. Seveda bo umetnost naša osveta!

 

Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.286
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.687
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.595
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.555
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 979
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156