Komentar

Hlapci: Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!

Čeprav je slovenstvo prepojeno s helenističnim, evropskim demokratizmom, vedno znova vztrajno zahteva obredno istovetnost z moško nacionalno masko, ki nastopa proti nacionalistični, medtem ko se v ozadju ostri nacistična groteskna gesta. Istočasno pa je tudi v najtežjih zgodovinskih trenutkih slovenstvo od sebe zahtevalo, da dokonča "slovenske Atene", državo za državljane. A Aten ni in ni, vedno znova se iz domobranskih hišic privalijo demoni, ki napadajo razum. Volitve pri nas so veseli dan demonov, ne pa demokratov. To je ta ponovljivi črnomašniški okras volilnih okrajev.

02.06.2018 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   SNG Drama   Ivan Cankar   Hlapci   Jernej Šugman   Klemen Slakonja   Marko Mandič   Jerman   župnik

Foto: Peter Uhan / SNG Drama

Z igralsko transformacijo Klemna Slakonje se je zgodil redek trenutek, ko umetnik režiser nič več ne režira, ko slučaj in civilizacija zaključita umetnino.

Kaj imam jaz s tem, da sem se rodil ravno v ta svet, v to skupnost v kateri se bo kmalu vse bistveno odigralo v provincionalnih zakristijah, v kajžah mežnarjev in managerjev, v soju voščenih rdečemašnikov? Razuma pa nikjer! Slovenska večpartijska zavest, ki ji bo volilna komisija priobčila njihove neverjetne dosežke, nam bo v svojih povolilnih govorih že spet pokazala blage cilje najnovejše grotesknosti. Raztrgan rod se bo na hitro odrekel svojim prepričanjem in se zopet spreobrnil kot že mnogokrat prej. Predvsem pa je vse to zanikrno in predvidljivo. Že od takrat, ko nas na svetu sploh še ni bilo!

 

Ko sem sem začel pisati ta komentar, nisem mogel predvideti, da bo objavljen ravno na prvo poletno volilno nedeljo, a že pred meseci, ko sem ponovno gledal izvrstne Pipanove Hlapce v SNG Drama, sem se odločil, da bom premislil, kaj se nam zgodi, ko narava, ta brutalna nasilnica, brezprizivno zareže v umetniško zaporedje. Ko nas je zapustil širokogruden in širokopleč dobrodušen velikan Nejc Šugman.

 

Med ponovnim gledanjem predstave sem na odru opazoval proces zamenjave igralca, ki je ravnokar vstopal v vlogo, ki jo je nekdo tik pred tem zapustil. Gledal sem, s kakšno izjemnostjo je Klemen Slakonja izoblikoval vlogo za vse nas. Gledal sem proces zamenjave; sveto različnost. Gledal sem dva talenta v eni vlogi, Nejčev in Klemnov.

 

Naj mi bo prizaneseno, ker se bom v komentarju osredotočil le na ta igralski čudež, manj pa na druge akterje drame, ki so izvrstno izoblikovali svoje igralske naloge; Nina Ivanišin, Aljaž Jovanovič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Tadej Toš, Barbara Cerar, Valter Dragan, Pia Zemljič, Petra Govc, Iva Babič, Rok Vihar, Vanja Plut, Sara Dirnbek, Doroteja Nadrah in končno odličnik Marko Mandić. Celotna igralska zasedba je s svojo zavzetostjo in natančnostjo prevzela nase tako žalost kot živo življenje, ki ga je Ivan Cankar tako dosledno zagovarjal. Beseda žalost je postala v predstavi samo nekaj začasnega, predvsem je izražala spominjanje na Nejca.

 

Kajti smrti ni; takšen dogodek v naše okolje uvede le začasno žalost. Spomni nas na našo nepopolnost, nedovršenost, na našo zamenljivost. Takšen dogodek je v gledališču zaradi mnogih razlogov še bolj viden in še bolj občutljiv.

 

Komentar, ki ga berete, ni kritika predstave, je večmesečno čudenje različnosti v enem. Tudi sam sem se v svoji umetniški biografiji srečal s podobnim nasilnim udorom naravnega dogodka v sredico umetniškega dela. To je refleks, ko se gledališka umetnina, ne da bi to hotela, sooči z nedoumljivim. Naj mi bo dovoljeno, da zapišem, kar sicer zaradi patosa ne bi nikoli zapisal: "Takrat, ko gledamo skrivnost samo", ko postane umetnina še bolj občutljiva za metafizično. Ko zaveje iz nje vdih in izdih vloge, ko gledamo oba igralca, ki istočasno zastopata onostranstvo na dva popolnoma različna načina.

 

To je komentar, ki je oblikovan na podoben način kot če bi razmišljal o slučaju razbitega "Velikega stekla" Marcela Duchampa ali opazovanja slučajne razpokanosti "Črnega kvadrata" Kazimirja Maleviča, ko razbito steklo ali razpoka v črni barvi zaokroži, dokonča umetnino. Trenutek, ko umetnina postane skoraj popolna.

 

Bralec, natančno se zavedam, da bereš predolg uvod!

 

Začnimo procesirati temo komentarja:

 

Pri Hlapcih Ivana Cankarja gledamo najmanj dve možni interpretativni diviziji. Cankarjevo anarhistično zaobljubo: zažgimo tisto, kar smo s svojim znanjem in rokami zgradili, ker je ponižano in poteptano, ali pa kot ideološko zahtevnost, kot neizprosnost, ki jo je želel Cankar udejanjati neposredno na volitvah ter bil na srečo neuspešen, zavrnjen.

 

Ne pozabimo, da je Ivan Cankar še vedno projekt nenavadne slovenske umetniške "moderne". Modernizem se bo začel vzpostavljati šele po njegovi smrti z nastopom ekspresionizma. Njegov nesojeni naslednik Stanko Majcen je bil z ekspresionistično stilno formacijo že del projekta modernistične Jugoslavije, ki jo je pred tem projeciral Ivan Cankar.

 

Z igralsko transformacijo Klemna Slakonje se je zgodil redek trenutek, ko umetnik režiser nič več ne režira, ko slučaj in civilizacija zaključita umetnino. S Klemnom Slakonjo na odru ni več zakotne nizkotnosti "Svetega Ligojna", temveč izostrena vatikanska institucionalnost, jezuitsko bojevniško izšolana zavest , ki se uri v "Svetem Ligojnu", da bi postala nekega dne evrposka nevroteologija. Uri se za posebne naloge.

 

Vloga župnika Jerneja Šugmana zastopa točno tisto, kar mora zastopati, skrbi za svojo vaško skupnost in jo duhovno opremlja, je njen varuh in varuh njenih grobov. Šugmanov župnik je dolgočasen in nacionalno rustikalen, zato v resnici očetovsko nevaren. Zelo nevaren, ker muči svoje sinove in hčere, sploh pa svoje prepovedane žene. Od svetega sina in duha zahteva, da ga imenujeta za predstavnika božjega kraljestva na brutalen način, v družinskem krogu.

 

Transformirani Klemen Slakonja je po drugi strani vlogo Cankarjevega župnika privzdignil na raven vikarja, ki ne pristaja na duhovno zavzetost "Svetega Ligojna". Še "Svetemu Florjanu", ki ga je Janez Pipan prestavil na malomeščasnki Rožnik, ne. Če Šugman očetovsko zareže in zagrozi sinu Jermanu, Klemen Slakonja  s pritajenim ideološkim realizmom zagrozi Jermanovemu "svobodnemu duhu" kot vrhovna avtoriteta cerkve. Slakonja povzdiguje svojega župnika v nevarnega čezčloveka. Vatikanska ambicija z nietzschejansko čezčloveško ošabnostjo. Tudi to je mogoče v Sloveniji.

 

Med tem ko župnik po grlu zaliva svoje telo in se medi ter omamlja, da bi sploh preživel v "Svetem Ligojnu", se duhovno vzpetniški Klemen Slakonja zatika v grlu skupnosti. Ko vstopi v gostilno, v ta slovenski božji kotiček, se vsem zatakne grižljaj v grlu. Ni samo klerikalni okras, temevč je črnomašniška grožnja vsem, čisto vsem tudi Ligojčanom. S telesom igre, s Klemnom Slakonjo dobimo mladega, ne več utrujenega provincialnega župnika, dobimo prenapetega, zahtevnega, skoraj fanatičnega nasprotnika Jermanovega komunitarizma. Ideološkost na realki proizvede mučno dvojnost: na eni strani slovenski mentalni dilentantizem in kulturno amatersko zanesenjaštvo. Takšna je pač slovenska volja.

 

Slakonja s svojo igralsko telesnostjo projecira teološki univerzum. Neskončno ga veseli, da ima priložnost že na začetku kariernega poslanstva zatreti modrega demona v narodovem telesu, da lahko v zakotnosti s teološko spretnostjo razoroži dostojnega nasprotnika. Ko mu to ne uspe, začne uporabljati surove metafizične udarce, da bi Jermana v finalu pregazil s pozicije moči. Še najraje pa bi dotolkel njegovo umetnost samo. S svojo izšolano zmaziljenostjo in napadalnostjo tolče po mehkem trebuhu Jermanove bolečine, po umetnosti, ljubezni, veri in upanju!

 

Vem, da se ponavljam.

 

Oglašam! Berite Križ na gori!

 

Duhovnik Klemna Slakonje je za razliko od Šugmana nevarno dobronameren, fanatični teolog z otroškim obrazom, ki bi najraje razkoščičil Jermanovo doslednost. Jermanu zavida njegovo globoko vero v dan, ko se bo nebeško kraljestvo spustilo med ljudi na Zemljo, nebo pa bo prepuščeno pticam, dronom in letalom. Na eni strani gledamo Jermanovo subverzivnost do nacionalnega, do domorodnega, plitvega in ideološkega, na drugi strani pa župnikov fanatizem, ki se pripravlja na hierarhični vzlet od vikarja do kardinala. Gledamo napeto kožo novinca, ki si želi svojega osebnega modrega demona. Jerman to zanj zagotovo je. Zastopa pozicijo umetnika in vzgojitelja sekularne narodne zavesti.

 

Jermanov intelektualizem, ki ga muči in sili v izdajo, Marko Mandič  skupaj s Cankarjem brezkompromisno oznanja. Je tista osrednja manifestacija, ki ohranja telo skupnosti, njeno etično prisotnost, pogum in vztrajnost. Je odrešilna vizija umetniške projekcije, vznesenost, ki jo z lahkoto pripisujemo umetnosti. Mandičev Jerman divje brani svoj svetovni nazor, brani ga s svojo nemočjo, s svojo preprosto človeškostjo. Jermanov kulturni komunitarizem je za bodočega kardinala demonski ples, garja, ki se goni po telesu naroda.

 

Tako sem gledal dva teologa, župnika in bodočega kardinala, dva igralca v antagonistični drži drame. Gledal sem dva teologa, ki s čezčloveško uničevalno zbranostjo želita izničiti umetnost samo. Zato naj živi Jermanova verodostojnost, pretirana prekritičnost in zajedljiva nesramnost! Jerman goji tisto, kar je najverodostojnejše v provinci, kulturo in prosveto. Seveda bo umetnost naša osveta!

 

Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
5
17.07.2018 00:36
Naprošam proizvajalce pijač, če lahko v prehodnem obdobju, dokler se trajno ne razreši problem otroške kardiologije in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
4
16.07.2018 01:11
Nemčija je občutljiva do svoje črne preteklosti, vendar mora razumeti tudi občutljivost drugih držav, ko je v Evropo povabila ... Več.
Piše: Keith Miles
Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija
0
15.07.2018 08:45
Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
22
13.07.2018 23:00
Kocka je padla. Vlada Mira Cerarja v odstopu je kljub drugačnim napovedim in pomislekom v petek, 13. julija vložila tožbo proti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
6
13.07.2018 14:15
Zdi se, da je čas, ki je pred nami, prej čas neprestanih improvizacij pri urejanju skupnega evropskega življenja, kot pa čas ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
3
12.07.2018 16:30
Pogovori z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem so bili odločilni.7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je naBrioneodšla ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
7
11.07.2018 21:40
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) poziva politiko, naj jim omogoči porabo 35 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki jih še ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
7
10.07.2018 23:00
Še ta teden bo znano, ali bo Janša odklonil ponujeno mandatarstvo. Po vsej verjetnosti ga bo. Prihodnji teden pa se bo bržkone ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
21
09.07.2018 21:30
Je Aleš Šabeder nadčlovek? Je bermensch, kot se je vprašala Milena Zupanič v svojem prispevku pred nekaj meseci? Ni. Ker nihče ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
12
08.07.2018 19:00
To je zgodba o okolju, kjer vlada politikanstvo namesto zrele politike, kjer uspevajo sfalirani igralci namesto ozaveščenih ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije
1
08.07.2018 11:00
Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
5
07.07.2018 00:28
Slovensko zdravstvo je ta trenutek kritični bolnik slovenske države. Začeli so mu odmirati ključni organi. Je na poti v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska otroška srčna kirurgija v spirali norosti
12
05.07.2018 00:40
Veleumi v Cerarjevi vladi, ki opravljajo tekoče posle, so 28. junija 2018 Državnemu zboru v obravnavo poslali dokument ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Esej o Evropi ali "nekaj krepkih" pred lastnim ogledalom
9
03.07.2018 23:54
Spomnite se časov, ko smo evropsko zastavico kot značko začeli nositi na zavihkih suknjičev. To so bili časi sredi osemdesetih ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo
3
01.07.2018 08:59
Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: Uvod
8
30.06.2018 18:00
Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija
18
28.06.2018 17:42
Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak
12
26.06.2018 23:54
S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. ... Več.
Piše: Kristjan Lapuh
Kako je klavrno končal džez v mestu, ki sovraži to kozmpolitsko, urbano in ameriško glasbeno zvrst
10
24.06.2018 19:27
Zaradi ideoloških predsodkov džeza pri nas nikoli nismo družbeno povsem sprejeli. Ker je ameriški, univerzalen, kozmopolitski in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vesolje je res ogomna potrata prostora
12
24.06.2018 07:59
Njegov film Zvezda ni zapisan z besedo, temveč z znakom zvezde. Če bi me še pred kratkim vprašali, ali poznam ime Johanna Lurfa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 14.444
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.876
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 8.088
04/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.108
05/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.978
06/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.557
07/
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
Keith Miles
Ogledov: 1.421
08/
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.398
09/
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.150
10/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.877