Komentar

Hlapci: Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!

Čeprav je slovenstvo prepojeno s helenističnim, evropskim demokratizmom, vedno znova vztrajno zahteva obredno istovetnost z moško nacionalno masko, ki nastopa proti nacionalistični, medtem ko se v ozadju ostri nacistična groteskna gesta. Istočasno pa je tudi v najtežjih zgodovinskih trenutkih slovenstvo od sebe zahtevalo, da dokonča "slovenske Atene", državo za državljane. A Aten ni in ni, vedno znova se iz domobranskih hišic privalijo demoni, ki napadajo razum. Volitve pri nas so veseli dan demonov, ne pa demokratov. To je ta ponovljivi črnomašniški okras volilnih okrajev.

02.06.2018 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   SNG Drama   Ivan Cankar   Hlapci   Jernej Šugman   Klemen Slakonja   Marko Mandič   Jerman   župnik

Foto: Peter Uhan / SNG Drama

Z igralsko transformacijo Klemna Slakonje se je zgodil redek trenutek, ko umetnik režiser nič več ne režira, ko slučaj in civilizacija zaključita umetnino.

Kaj imam jaz s tem, da sem se rodil ravno v ta svet, v to skupnost v kateri se bo kmalu vse bistveno odigralo v provincionalnih zakristijah, v kajžah mežnarjev in managerjev, v soju voščenih rdečemašnikov? Razuma pa nikjer! Slovenska večpartijska zavest, ki ji bo volilna komisija priobčila njihove neverjetne dosežke, nam bo v svojih povolilnih govorih že spet pokazala blage cilje najnovejše grotesknosti. Raztrgan rod se bo na hitro odrekel svojim prepričanjem in se zopet spreobrnil kot že mnogokrat prej. Predvsem pa je vse to zanikrno in predvidljivo. Že od takrat, ko nas na svetu sploh še ni bilo!

 

Ko sem sem začel pisati ta komentar, nisem mogel predvideti, da bo objavljen ravno na prvo poletno volilno nedeljo, a že pred meseci, ko sem ponovno gledal izvrstne Pipanove Hlapce v SNG Drama, sem se odločil, da bom premislil, kaj se nam zgodi, ko narava, ta brutalna nasilnica, brezprizivno zareže v umetniško zaporedje. Ko nas je zapustil širokogruden in širokopleč dobrodušen velikan Nejc Šugman.

 

Med ponovnim gledanjem predstave sem na odru opazoval proces zamenjave igralca, ki je ravnokar vstopal v vlogo, ki jo je nekdo tik pred tem zapustil. Gledal sem, s kakšno izjemnostjo je Klemen Slakonja izoblikoval vlogo za vse nas. Gledal sem proces zamenjave; sveto različnost. Gledal sem dva talenta v eni vlogi, Nejčev in Klemnov.

 

Naj mi bo prizaneseno, ker se bom v komentarju osredotočil le na ta igralski čudež, manj pa na druge akterje drame, ki so izvrstno izoblikovali svoje igralske naloge; Nina Ivanišin, Aljaž Jovanovič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Tadej Toš, Barbara Cerar, Valter Dragan, Pia Zemljič, Petra Govc, Iva Babič, Rok Vihar, Vanja Plut, Sara Dirnbek, Doroteja Nadrah in končno odličnik Marko Mandić. Celotna igralska zasedba je s svojo zavzetostjo in natančnostjo prevzela nase tako žalost kot živo življenje, ki ga je Ivan Cankar tako dosledno zagovarjal. Beseda žalost je postala v predstavi samo nekaj začasnega, predvsem je izražala spominjanje na Nejca.

 

Kajti smrti ni; takšen dogodek v naše okolje uvede le začasno žalost. Spomni nas na našo nepopolnost, nedovršenost, na našo zamenljivost. Takšen dogodek je v gledališču zaradi mnogih razlogov še bolj viden in še bolj občutljiv.

 

Komentar, ki ga berete, ni kritika predstave, je večmesečno čudenje različnosti v enem. Tudi sam sem se v svoji umetniški biografiji srečal s podobnim nasilnim udorom naravnega dogodka v sredico umetniškega dela. To je refleks, ko se gledališka umetnina, ne da bi to hotela, sooči z nedoumljivim. Naj mi bo dovoljeno, da zapišem, kar sicer zaradi patosa ne bi nikoli zapisal: "Takrat, ko gledamo skrivnost samo", ko postane umetnina še bolj občutljiva za metafizično. Ko zaveje iz nje vdih in izdih vloge, ko gledamo oba igralca, ki istočasno zastopata onostranstvo na dva popolnoma različna načina.

 

To je komentar, ki je oblikovan na podoben način kot če bi razmišljal o slučaju razbitega "Velikega stekla" Marcela Duchampa ali opazovanja slučajne razpokanosti "Črnega kvadrata" Kazimirja Maleviča, ko razbito steklo ali razpoka v črni barvi zaokroži, dokonča umetnino. Trenutek, ko umetnina postane skoraj popolna.

 

Bralec, natančno se zavedam, da bereš predolg uvod!

 

Začnimo procesirati temo komentarja:

 

Pri Hlapcih Ivana Cankarja gledamo najmanj dve možni interpretativni diviziji. Cankarjevo anarhistično zaobljubo: zažgimo tisto, kar smo s svojim znanjem in rokami zgradili, ker je ponižano in poteptano, ali pa kot ideološko zahtevnost, kot neizprosnost, ki jo je želel Cankar udejanjati neposredno na volitvah ter bil na srečo neuspešen, zavrnjen.

 

Ne pozabimo, da je Ivan Cankar še vedno projekt nenavadne slovenske umetniške "moderne". Modernizem se bo začel vzpostavljati šele po njegovi smrti z nastopom ekspresionizma. Njegov nesojeni naslednik Stanko Majcen je bil z ekspresionistično stilno formacijo že del projekta modernistične Jugoslavije, ki jo je pred tem projeciral Ivan Cankar.

 

Z igralsko transformacijo Klemna Slakonje se je zgodil redek trenutek, ko umetnik režiser nič več ne režira, ko slučaj in civilizacija zaključita umetnino. S Klemnom Slakonjo na odru ni več zakotne nizkotnosti "Svetega Ligojna", temveč izostrena vatikanska institucionalnost, jezuitsko bojevniško izšolana zavest , ki se uri v "Svetem Ligojnu", da bi postala nekega dne evrposka nevroteologija. Uri se za posebne naloge.

 

Vloga župnika Jerneja Šugmana zastopa točno tisto, kar mora zastopati, skrbi za svojo vaško skupnost in jo duhovno opremlja, je njen varuh in varuh njenih grobov. Šugmanov župnik je dolgočasen in nacionalno rustikalen, zato v resnici očetovsko nevaren. Zelo nevaren, ker muči svoje sinove in hčere, sploh pa svoje prepovedane žene. Od svetega sina in duha zahteva, da ga imenujeta za predstavnika božjega kraljestva na brutalen način, v družinskem krogu.

 

Transformirani Klemen Slakonja je po drugi strani vlogo Cankarjevega župnika privzdignil na raven vikarja, ki ne pristaja na duhovno zavzetost "Svetega Ligojna". Še "Svetemu Florjanu", ki ga je Janez Pipan prestavil na malomeščasnki Rožnik, ne. Če Šugman očetovsko zareže in zagrozi sinu Jermanu, Klemen Slakonja  s pritajenim ideološkim realizmom zagrozi Jermanovemu "svobodnemu duhu" kot vrhovna avtoriteta cerkve. Slakonja povzdiguje svojega župnika v nevarnega čezčloveka. Vatikanska ambicija z nietzschejansko čezčloveško ošabnostjo. Tudi to je mogoče v Sloveniji.

 

Med tem ko župnik po grlu zaliva svoje telo in se medi ter omamlja, da bi sploh preživel v "Svetem Ligojnu", se duhovno vzpetniški Klemen Slakonja zatika v grlu skupnosti. Ko vstopi v gostilno, v ta slovenski božji kotiček, se vsem zatakne grižljaj v grlu. Ni samo klerikalni okras, temevč je črnomašniška grožnja vsem, čisto vsem tudi Ligojčanom. S telesom igre, s Klemnom Slakonjo dobimo mladega, ne več utrujenega provincialnega župnika, dobimo prenapetega, zahtevnega, skoraj fanatičnega nasprotnika Jermanovega komunitarizma. Ideološkost na realki proizvede mučno dvojnost: na eni strani slovenski mentalni dilentantizem in kulturno amatersko zanesenjaštvo. Takšna je pač slovenska volja.

 

Slakonja s svojo igralsko telesnostjo projecira teološki univerzum. Neskončno ga veseli, da ima priložnost že na začetku kariernega poslanstva zatreti modrega demona v narodovem telesu, da lahko v zakotnosti s teološko spretnostjo razoroži dostojnega nasprotnika. Ko mu to ne uspe, začne uporabljati surove metafizične udarce, da bi Jermana v finalu pregazil s pozicije moči. Še najraje pa bi dotolkel njegovo umetnost samo. S svojo izšolano zmaziljenostjo in napadalnostjo tolče po mehkem trebuhu Jermanove bolečine, po umetnosti, ljubezni, veri in upanju!

 

Vem, da se ponavljam.

 

Oglašam! Berite Križ na gori!

 

Duhovnik Klemna Slakonje je za razliko od Šugmana nevarno dobronameren, fanatični teolog z otroškim obrazom, ki bi najraje razkoščičil Jermanovo doslednost. Jermanu zavida njegovo globoko vero v dan, ko se bo nebeško kraljestvo spustilo med ljudi na Zemljo, nebo pa bo prepuščeno pticam, dronom in letalom. Na eni strani gledamo Jermanovo subverzivnost do nacionalnega, do domorodnega, plitvega in ideološkega, na drugi strani pa župnikov fanatizem, ki se pripravlja na hierarhični vzlet od vikarja do kardinala. Gledamo napeto kožo novinca, ki si želi svojega osebnega modrega demona. Jerman to zanj zagotovo je. Zastopa pozicijo umetnika in vzgojitelja sekularne narodne zavesti.

 

Jermanov intelektualizem, ki ga muči in sili v izdajo, Marko Mandič  skupaj s Cankarjem brezkompromisno oznanja. Je tista osrednja manifestacija, ki ohranja telo skupnosti, njeno etično prisotnost, pogum in vztrajnost. Je odrešilna vizija umetniške projekcije, vznesenost, ki jo z lahkoto pripisujemo umetnosti. Mandičev Jerman divje brani svoj svetovni nazor, brani ga s svojo nemočjo, s svojo preprosto človeškostjo. Jermanov kulturni komunitarizem je za bodočega kardinala demonski ples, garja, ki se goni po telesu naroda.

 

Tako sem gledal dva teologa, župnika in bodočega kardinala, dva igralca v antagonistični drži drame. Gledal sem dva teologa, ki s čezčloveško uničevalno zbranostjo želita izničiti umetnost samo. Zato naj živi Jermanova verodostojnost, pretirana prekritičnost in zajedljiva nesramnost! Jerman goji tisto, kar je najverodostojnejše v provinci, kulturo in prosveto. Seveda bo umetnost naša osveta!

 

Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Minister za kulturo
3
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o Evropi: Da je EU uspešna in demokratična?! Zagotovo ne!
14
23.01.2019 20:15
Osuplo sem prebral izjavo prijatelja Dejana Steinbucha, da je EU najuspešnejša demokratična vladavina prava, svobodna in na ... Več.
Piše: Keith Miles
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
32
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
1
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
Andrej Černe
Ogledov: 15,140
02/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,869
03/
Vili Kovačič poziva evropske poslance, naj proti Sloveniji sprožijo "atomsko bombo" oziroma zloglasni 7. člen!
Uredništvo
Ogledov: 3,569
04/
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,302
05/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,020
06/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,155
07/
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
08/
Diagnoza: Anafilaktični šok (Javno pismo ministrstvu za zdravje in ZZZS)
Igor Muževič
Ogledov: 1,286
09/
Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO
Uredništvo
Ogledov: 2,561
10/
537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?
Bine Kordež
Ogledov: 514