Do začetka prodajnega postopka (potem interesenti niso smeli več kupovati delnic ) je bila najvišja transakcijska cena za delnice Gorenjske banke (GB) okroglih 230 evrov. Kolikor smo uspeli izvedeti, naj bi tudi revizijske družbe, ki so ocenjevale vrednosti delnic GB v postopku prodaje, ocenile teh 230 evrov kot maksimalno vrednost delnic. Pri tej vrednosti so iz postopka prodaje odstopili vsi drugi ponudniki - razen Kostićeve AIK banke. Kot je znano, je bila AIK banka dejansko pripravljena plačati 298 evrov za delnico Gorenjske bake, kot so zahtevati prodajalci, vednar je bila to ceno pripravljena plačati zaradi prevzemne premije, ne pa zaradi tega, ker bi tako pokazala ocena vrednosti.

Dejstva kažejo, da je Sava najprej zlorabila konzorcij, da je oblikovala 54-odstotno večino delnic in nato z banko AIK dosegla prevzemno ceno 298 evrov po delnici Gorenjske banke. Ko je AIK banka podpisala pogodbo, Sava delnic ni hotela več prodati in je zadrževala pogodbo do 30. aprila 2018, tako da je zaradi propada dovoljenj, ki jih je AIK banka pridobila, lahko odstopila od prodajnih postopkov.

Danes želi Sava svoje upnike poplačati v naravi s temi delnicami in sicer vsako delnico, ki jo bo delila v naravi,  obračunava po ceni 298 evrov. Pri tem Sava upnikom prikazuje, da je to realna vrednost delnic, saj je bila AIK dejansko pripravljena plačati to vrednost, pri tem pa Sava ne navaja, da s svojim početjem prši delnice in da kontrolnega paketa nikoli več ne bo, zato je vrednost delnic brez prevzemne premije vredna veliko manj. Po mnenju poznavalcev so v ozadju po vsej verjetnosti tudi špekulacije pri kupcih, da bo AIK banka naknadno odkupovala delnice Gorenjske banke po tej vrednosti, vendar so to računi brez krčmarja, saj če delnice ne bodo skompletirane, jih bo AIK banka plačevala po nižji vrednosti.

Banka Slovenije za zdaj molči 

Kot kaže najnovejše dogajanje ob prodaji in nakupih delnic Gorenjske banke, se razlogi za Savino početje najverjetneje skrivajo v tem, da želijo Sava in "strukture", ki trenutno obvladujejo Gorenjsko banko, z različnimi manevri zadržati moč in vpliv v banki. Motiv je seveda nemoteno izčrpavanje banke, ki je bila pred časom zaradi spornih poslov na meji insolventnosti. Dejstvo je, da Sava najverjetneje v resnici ni nikoli želela prodati Gorenjske banke in prodati svojega, skoraj 38-odstotnega deleža, saj bi s tem izgubila nadzor nad banko.

Ali so upniki res pripravljeni še enkrat financirati načrte Save s tem, da delnice prevzemajo v naravi, namesto da bi prejeli kupnino, ki bi jo plačala AIK banka, bomo videli v kratkem. Na Ministrstvo za finance smo poslali vprašanja glede nnamer državnih SDH in KAD, da pridobita delnice Gorenjske banke od Save po preplačani vrednosti. Na odgovore še čakamo.

Pri tem je pomembnen še en dodaten element. Z delitvijo delnic v naravi prihaja do pomembnega deleža v Gorenjski banki tuj off shore sklad tveganega kapitala York. York je namreč glavni upnik Save, ki bo iz te transakcije pridobil približno 44 odstotkov vseh delnic od 101.583 delnic, kar je mnogo več kakor 10 odstotkov. Na Banko Slovenije smo že poslali vprašanje glede izdaje dovoljenja Yorku. Tudi na te odgovore še čakamo.

Sava si seveda prizadeva odpraviti sedanje stanje, ko nima - kljub lastništvu - glasovalnih pravic v Gorenjski banki, saj so ji bile z odločbo Banke Slovenije odvzete zaradi kapitalske neustreznosti. Danes se pojavljajo tudi pritiski v smeri vrnitve glasovalnih pravic, kljub temu da se kapitalsko v Savi ni nič spremenilo. Sava je še vedno v postopku prisilne poravnave in kolikor delnic ne bo prodala po najmanj 298 evrov po delnici, ji grozi stečaj, saj ne more poplačati dolgov.

Kljub grožnji stečaja pa Sava delnic v postopku prodaje AIK banki po ceni 298 evrov za delnico ni prodala, zavedajoč se, da vse cenitve kažejo, da je realna vrednost delnic nižja od 298 evrov. To kaže na nenavadno zavestno izpostavljanje riziku stečaja s strani vodstva družbe. Še bolj nenavadna bi bila morebitna odločitev Banke Slovenije, da bi vrnila glasovalne pravice Savi, saj bi to pomenilo, da je poteptala vse svoje prejšnje odločbe.

Tovarišijska ekonomija in ščitenje off shore skladov

Vprašanje je tudi, kako bosta ravnala državna SDH in Kad v tem primeru. Če bosta prevzela delnice v naravi, namesto da da bi Gorensjka banka šla v privatizacijo, torej v prodajo, bosta davkoplačevalcem povzročila več milijonsko škodo. Delnice Gorenjske banke namreč niso likvidne in jih ne moreta vnovčiti po vrednosti 298 evrov, kolikor bi zdaj plačala zanje.

Vse kaže, da gre ponovno za tovariško ekonomijo, kjer se sumljive transakcije lastniško pokrivajo. Ne gre prezreti, da se v tem primeru omogoča velika premožensjka korist tudi tujim off shore skladom, da svoje terjatve, ki so jih pred tem kupili z diskontom, na račun državnega premoženja vnovčijo z visokim dobičkom. Poleg tega pa bodo te zaslužke na koncu financirali še obvezničarji, saj je v teh transakcijah vključena tudi Abanka. Tudi ta v procesu prodaje ni hotela prodati delnic, ki jih prodaja za te obvezničarje, čeprav je bila delnice dolžna prodati, s čemer je povzročila škodo obvezničarjem. Tudi v tem primeru gre očitno za usklajeno delovanje, s katero so zaščitili Savo oziroma posredno tudi off shore sklad York, namesto, da bi poskrbeli za optimalno vnočenje delnic za račun obvezničarjev, ki jih je ta banka zastopala ...