Razkrivamo

Analiza: Kako uspešne so bile dosedanje slovenske vlade na gospodarskem področju

Pred nami je verjetno kar precej mukotrpno sestavljanje trinajste slovenske vlade samostojne Slovenije. To je mogoče tudi čas za analizo uspešnosti dosedanjih vlad. Če pogledamo z ekonomskega vidika, je dosedanjih dvanajst vlad delovalo v precej različnih razmerah.

06.06.2018 23:57
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   vlade   BDP   Peterle   Janša   Drnovšek   Rop   Bratušek   Bajuk   zadolževanje

Seveda lahko te podatke interpretiramo na različne načine. Interpretacija je običajno pogojena tudi s političnimi preferencami. Zato bi to prepustil bralcem.

Prva, Peterletova in kasnejše Drnovškove vlade so začele v dokaj nestabilnih razmerah postavljanja države, čemur je potem sledila vse hitrejša gospodarska rast do finančne in gospodarske krize v letu 2008. Sledilo je precej slabo zastavljeno reševanje nastalih razmer do ponovne oživitve v zadnjih letih. Na dosežene gospodarske rezultate je seveda močno vplivalo tudi mednarodno okolje, še več pa smo k plusom in minusom prispevali sami s svojimi politikami. Čeprav gibanja okvirno poznamo, pa je moč te rezultate zanimivo pogledati nekoliko podrobneje, s konkretnimi številkami in jih povezati z mandati posameznih vlad. Podatkov je seveda ogromno, zato sem v analiziral predvsem dva in sicer:

 

  • rast in obseg bruto domačega proizvoda kot (še vedno) najbolj uporabnega kazalca gospodarske aktivnosti in tudi (čeprav manj) blagostanja prebivalstva ter

  • zadolževanje, kjer pa je poleg javnega dolga mogoče še bolj indikativno zadolževanje vseh rezidentov Slovenije (države, bank, podjetij, prebivalstva) do tujine.

 

Če ni dvoma, da uspešnost merimo z ustvarjenim dohodkom (BDP), je zelo pomembno tudi, ali smo ta dohodek ustvarili s pomočjo zadolževanja v tujini, ali pa smo ustvarjali celo presežke. Zato je sprememba neto zadolžitve Slovenije do tujine včasih še bolj pomemben podatek kot javni dolg, čeprav gre pri tem seveda za zadolževanje tudi zasebnih oseb.

 

Kot rečeno, smo imeli do sedaj v samostojni Sloveniji dvanajst vlad (spisek je na koncu prispevka). Nekatere so imele zelo kratek mandat (Bajuk 6 mesecev, prva Drnovškova 8 mesecev, druga Janševa 13 mesecev, vlada Alenke Bratušek leto in pol), tri so bile dvoletne, pet pa skoraj celotni mandat. Ker gre torej za različno dolga obdobja, bomo pogledali dosežke preračunane na eno leto iz kvartalnih podatkov. Podatki so analizirani od leta 1995 v času druge Drnovškove vlade, ko so se razmere že nekako stabilizirale in ko so podatki zanesljivejši.

 

Zanima nas torej povprečna rast BDP v posameznem mandatu preračunana na eno leto in to je prikazano na prvem grafikonu. Pri tem smo uporabili še eno korekcijo, in sicer, da smo upoštevali rezultate s polletnim zamikom. Učinki posameznih politik se sicer kažejo na še daljši rok, a potem bi že izgubili preglednost. Zato so v grafikonu posamezni vladi pripisani rezultati pol leta po začetku mandata ter še pol leta zatem.

 

Kot vidimo, je bila povprečna letna rast vseh vlad pred nastopom krize med 3 in 4 odstotke realno letno z najhitrejšo rastjo v času prve Janševe vlade (5,3 % povprečno na leto v zajetem obdobju III. kvartal 2005 - II. kvartal 2008). Sledili sta dve vladi s povprečnim letnim upadom odstotka in pol, mandat Bratuškove pa je že pokazal preobrat, seveda tudi zaradi uporabljenega zamika pol leta. Povprečna gospodarska rast v času zadnje, Cerarjeve vlade pa je bila spet na nivoju nekdanjega povprečja, tj. blizu 4 % letno.

 

 

 

 

Dodan je še en zanimiv podatek: kolikšni pa so bili ti dosežki v primerjavi z gospodarsko rastjo Evropske unije kot celote. Svetlo modri stolpci ter števke prikazujejo, koliko je bila povprečna letna gospodarska rast v Sloveniji višja od povprečja EU. Značilno  je, da smo pri visokih rasteh tudi močneje presegali rezultate evropskih držav. Večino obravnavanega obdobja je bila gospodarska rast v EU med 2 in 3 odstotke letno, Slovenija pa je dosegala kaki dve odstotni točki več, največ ponovno v času prve vlade Janeza Janše. Tudi po letu 2013 so naši dosežki boljši in ponovno rastemo hitreje za več kot dve odstotni točki, čeprav je povprečno preseganje nekaj nižje. V kriznem obdobju pa smo čas izkoristili precej slabše in naša povprečna rast je bila pod obema vladama odstotek in pol nižja kot v EU.

 

Seveda lahko te podatke interpretiramo na različne načine. Interpretacija je običajno pogojena tudi s političnimi preferencami. Zato bi to prepustil bralcem. Namen je bil bolj pokazati konkretne številke, pri čemer se je predvsem potrebno zavedati, da vlogo vlade pogosto precenjujemo (v plus ali minus). Bi pa k tem številkam o stopnjah rasti BDP dodal še nekoliko drugačen prikaz istega podatka. Podatek o BDP je namreč dokaj široka kategorija, saj poleg dohodka za opravljeno delo (plače, pokojnine) zajema tudi dobičke, amortizacije, davke in še nekatere druge kategorije. Zato smo vzeli samo tisti del BDP, ki ga dobijo ljudje za svoje delo in ga preračunali na mesečni znesek na prebivalca ter pogledali letne spremembe. To prikazuje naslednji grafikon.

 

V času prvih vlad so tako ljudje dobili vsako leto okoli 20 evrov mesečno več, najbolj se je njihov dohodkovni položaj seveda izboljševal v času 2004 - 2008 (povečanje v Bajukovi vladi mogoče ni najbolj točno, ker gre samo za polletno obdobje). Kriza je nekaj odnesla, v obdobju zadnjih štirih let pa se je položaj spet popravljal s približno 23 evri na državljana mesečno več.

 

 

 

 

Drug pomemben podatek pa je gibanje zadolžitve države oz. rezidentov Slovenije. Tu gre za prikaz po letih z označbo trajanja mandata posamezne vlade. Pri zadolžitvi običajno spremljamo gibanje javnega dolga, ki ga na spodnjem grafikonu prikazuje rdeča črta. Vemo, da se je ta začel povečevati v času mandatov Pahorja, Janše (2) in Bratuškove, in sicer od slabih 10 na preko 30 milijard evrov. Bolj pomembne so morda modre črte, ki kažejo celotno zadolžitev Slovenije do tujine. Temno modra kaže skupno zadolžitev, a samo kredite brez naložb tujcev v naše gospodarstvo (te se sicer tudi vodijo kot obveznosti Slovenije do tujine). Dolg do tujine je tako po skromni rasti nekje do leta 2003, za časa prve Janševe vlade izjemno poskočil in se do začetka krize povečal kar na preko 40 milijard evrov. Še en manjši skok je bil v času vlade Alenke Bratušek, medtem ko zadnja štiri leta dolg do tujine upada.

 

Podobno sliko kaže tudi neto dolg do tujine (svetlo modra črta). Neto dolg pomeni skupne obveznosti Slovenije do tujine, zmanjšane za finančno premoženje v tujini; te vrednosti so prikazane z desno skalo na grafikonu. Tudi tu je pretežni del povečanja zadolžitve nastal v času prve Janševe vlade, se v obdobju Pahorja še nekoliko dvignil, pod Alenko Bratušek ter Cerarjem pa beležimo konstantno upadanje. Značilno je dogajanje v času sanacije bank (Bratušek, 2013), ko smo sicer precej vložili v banke, vendar se neto dolg do tujine zaradi tega ni povečal - kar se je namreč država zadolžila za sanacijo bank, so banke vrnile tujini in neto saldo je ostal enak.

 

 

 

 

Za konec kot morda najbolj zanimiv podatek: povežimo še podatke o gospodarski rasti in zadolževanju v en grafikon. Na spodnjem je prikazana gospodarska rast v obliki povečanja BDP v milijon evrov v stalnih cenah (2010), in sicer povprečno na leto. Prve mandate je bila ta rast dokaj konstantna, okoli 500 milijonov evrov letno, pomembno višja pa v času Janše (800 milijonov). Številka 500 milijonov evrov rasti pomeni, da smo vsako leto ustvarili toliko dodatne dodane vrednosti (BDP) kot leto poprej. Sledilo je zniževanje v času trajanja krize po 200 do 300 milijonov evrov povprečno letno, pod Cerarjem pa ponovna rast okoli 700 milijonov letno. Podatku o dodatno ustvarjeni vrednosti (zaslužku) pa je dodano še to, za koliko smo se v istem obdobju v povprečju zadolžili v tujini (prav tako preračunano na leto).

 

Vidimo predvsem, da smo tako v času Ropa in Janše ter seveda tudi Pahorja iz tujine "potegnili" celo več sredstev, kot pa smo uspeli povečevati ustvarjen dohodek (BDP). Tu se vidi osnovna razlika pri mandatih zadnjih dveh let, ko se za gospodarsko rast nismo zadolževali, temveč celo zniževali neto obveznosti do tujine. Presenečajo podatki za mandate prvih treh obravnavanih vlad, ki prav tako izkazujejo povečevanje obveznosti do tujine. To je bilo obdobje, ko smo še usklajevali bivši državni dolg Jugoslavije ter ga postopno priznavali. Zaradi tega smo statistično sicer izkazovali povečevanje zadolžitve države, a večina tega izvira iz priznanja dolga, ne iz novega zadolževanja (ta omejitev velja tudi za prejšnji graf rasti javnega dolga v prvih nekaj letih). Zato prikaz povečanega zadolževanja času do 2000 ni najbolj točen odraz dejanskih gibanj in stolpce smo označili drugače. Gospodarska rast do leta 2000 ni izhajala iz zadolževanja in gospodarski razvoj je bil dokaj uravnotežen.

 

 

 

 

Kot povedano na začetku: namen teksta ni ocenjevati uspešnost posameznih vlad. Prikazana gibanja so sicer ključni makroekonomski podatki, a odgovornost in zaslužnost posamezne vlade bo vedno stvar razprave in preferenc. Vseeno pa je prav, da pa imamo pred očmi dejanske podatke, vsaj za tiste, ki jih zanimajo tudi konkretne številke.

 

 

***

 

Profesor Damijan me je opozoril, da bi se za realnejšo oceno naše gospodarske rasti oz. uspešnosti morali primerjati z rezultati novih članic EU iz nekdanje Vzhodne Evrope. Vsekakor je to pomemben podatek, ki ga prikazujem na spodnjem grafikonu. Višjo rast smo dosegali samo v prvih letih (do 2000), močno pa smo odstopali navzdol v času po krizi, torej v obdobju Pahorjeve in druge Janševe vlade. V ostalih letih smo približno lovili rast vzhodnih članic. Je pa pri tem vseeno pomembno tudi izpostaviti, da je rast praviloma višja v članicah EU z nižjim izhodiščem, da najbolj odstopamo od Poljske, imamo pa seveda višjo kot stare članice. A to posega že v širše ocenjevanje uspešnosti gospodarskega razvoja, kar pa ni bil namen tega teksta.

 

 

 

 

 


Na koncu dodajam še obljubljeno preglednico dosedanjih vlad, njihovih predsednikov ter dolžino mandata.

 


 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
6
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Zdravstvo po epidemiji: Kateri so trije temeljni pogoji za ureditev slovenskega zdravstva
3
12.05.2020 00:28
Dvanajst uglednih slovenskih zdravnikov je na portalu zdravstvo.si objavilo poziv vsem odločevalcem, zlasti pa zakonodajalcem, ... Več.
Piše: Uredništvo
Poziv finančnemu ministru Andreju Širclju: Ne ponavljajte zablode s TEŠ 6, ustavite projekt Drugega tira!
9
08.05.2020 23:30
Ali bo koronavirus pripomogel k novemu razmisleku in drugačnemu odnosu do največjih državnih investicij? Nujna je revizija ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Blaž Zgaga je Deutsche Welle zakuhal mednarodni novinarski škandal, jezni in užaljeni Nemci se zdaj branijo z aroganco
25
07.05.2020 23:40
Nagrada za svobodo govora, ki jo je od Deutsche Welle prejel tudi slovenski novinar Blaž Zgaga, je po besedah generalnega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Evrozadolževanje" v času epidemije: Slovenija lahko "pokuri" še dobrih 5 milijard evrov, ki jih verjetno nikoli ne bo treba vrniti!
9
06.05.2020 22:50
Od kod kar naenkrat toliko denarja, se marsikdo sprašuje v aktualnih razmerah, ko države skoraj že tekmujejo med seboj, katera ... Več.
Piše: Bine Kordež
Medijske žrtve koronavirusa: Govorica telesa glavnih igralcev t.i. afere Maske v oddaji Tarča
32
01.05.2020 23:55
Oddaja Tarča se bo zapisala v zgodovino medijskega poročanja po najmanj dveh vidikih. Najprej zato, ker gre za pomembno oddajo ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Bitenc proti Bitencu: Kako bi zmešnjava zaradi Marka Bitenca in Marka Bitenca lahko zatresla vladno koalicijo
34
29.04.2020 23:30
Pred nami je nadaljevanje prve epizode nove televizijske serije Maske, v kateri so ministra Počivalška obtožili, da je po ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj vse so vam mediji zamolčali o ozadju afere Maske, pa bi bilo pošteno, da bi vam povedali
25
25.04.2020 01:45
Slovenija ima novega heroja, ki dobiva dimenzije stripovskega junaka, njegovo ime se že pojavlja na grafitih. V nekoliko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko mešetarjenje okoli lokalnega avtomobilskega salona razkrije vse slabosti nacionalne okoljske zakonodaje
3
19.04.2020 23:15
Zgolj usoda oziroma višja sila, če smo bolj natančni, je poskrbela, da se saga o načrtovanem avtomobilskem salonu luksuznih ... Več.
Piše: Uredništvo
Konfucijev svet, 2.del: Kaj je prava vloga vlade in kako naj se ljudem vlada?
0
19.04.2020 09:00
Knjiga o Konfuciju ameriškega novinarja Michaela Schumana v prevodu Uroša Kalčiča ni klasična biografija, ki bi se ukvarjala ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko bo epidemije koronavirusa konec, pride na vrsto manjše zlo: menjave nekaterih šefov državnih podjetij
4
16.04.2020 02:20
Vlada je naposled le ustregla pričakovanjem medijev in javnosti ter imenovala celjskega odvetnika Janeza Stuška za novega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
ARSO deluje zakonito in pravočasno, zavrača navedbe o "šlampariji"
0
15.04.2020 18:00
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevek za popravek ter prikaz drugih dejstev in okoliščin. Zahteva za ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.208
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 3.898
03/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 5.931
04/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.272
05/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.910
06/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.945
07/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 2.200
08/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.069
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.679
10/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 919