Razkrivamo

Analiza: Kako uspešne so bile dosedanje slovenske vlade na gospodarskem področju

Pred nami je verjetno kar precej mukotrpno sestavljanje trinajste slovenske vlade samostojne Slovenije. To je mogoče tudi čas za analizo uspešnosti dosedanjih vlad. Če pogledamo z ekonomskega vidika, je dosedanjih dvanajst vlad delovalo v precej različnih razmerah.

06.06.2018 23:57
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   vlade   BDP   Peterle   Janša   Drnovšek   Rop   Bratušek   Bajuk   zadolževanje

Seveda lahko te podatke interpretiramo na različne načine. Interpretacija je običajno pogojena tudi s političnimi preferencami. Zato bi to prepustil bralcem.

Prva, Peterletova in kasnejše Drnovškove vlade so začele v dokaj nestabilnih razmerah postavljanja države, čemur je potem sledila vse hitrejša gospodarska rast do finančne in gospodarske krize v letu 2008. Sledilo je precej slabo zastavljeno reševanje nastalih razmer do ponovne oživitve v zadnjih letih. Na dosežene gospodarske rezultate je seveda močno vplivalo tudi mednarodno okolje, še več pa smo k plusom in minusom prispevali sami s svojimi politikami. Čeprav gibanja okvirno poznamo, pa je moč te rezultate zanimivo pogledati nekoliko podrobneje, s konkretnimi številkami in jih povezati z mandati posameznih vlad. Podatkov je seveda ogromno, zato sem v analiziral predvsem dva in sicer:

 

  • rast in obseg bruto domačega proizvoda kot (še vedno) najbolj uporabnega kazalca gospodarske aktivnosti in tudi (čeprav manj) blagostanja prebivalstva ter

  • zadolževanje, kjer pa je poleg javnega dolga mogoče še bolj indikativno zadolževanje vseh rezidentov Slovenije (države, bank, podjetij, prebivalstva) do tujine.

 

Če ni dvoma, da uspešnost merimo z ustvarjenim dohodkom (BDP), je zelo pomembno tudi, ali smo ta dohodek ustvarili s pomočjo zadolževanja v tujini, ali pa smo ustvarjali celo presežke. Zato je sprememba neto zadolžitve Slovenije do tujine včasih še bolj pomemben podatek kot javni dolg, čeprav gre pri tem seveda za zadolževanje tudi zasebnih oseb.

 

Kot rečeno, smo imeli do sedaj v samostojni Sloveniji dvanajst vlad (spisek je na koncu prispevka). Nekatere so imele zelo kratek mandat (Bajuk 6 mesecev, prva Drnovškova 8 mesecev, druga Janševa 13 mesecev, vlada Alenke Bratušek leto in pol), tri so bile dvoletne, pet pa skoraj celotni mandat. Ker gre torej za različno dolga obdobja, bomo pogledali dosežke preračunane na eno leto iz kvartalnih podatkov. Podatki so analizirani od leta 1995 v času druge Drnovškove vlade, ko so se razmere že nekako stabilizirale in ko so podatki zanesljivejši.

 

Zanima nas torej povprečna rast BDP v posameznem mandatu preračunana na eno leto in to je prikazano na prvem grafikonu. Pri tem smo uporabili še eno korekcijo, in sicer, da smo upoštevali rezultate s polletnim zamikom. Učinki posameznih politik se sicer kažejo na še daljši rok, a potem bi že izgubili preglednost. Zato so v grafikonu posamezni vladi pripisani rezultati pol leta po začetku mandata ter še pol leta zatem.

 

Kot vidimo, je bila povprečna letna rast vseh vlad pred nastopom krize med 3 in 4 odstotke realno letno z najhitrejšo rastjo v času prve Janševe vlade (5,3 % povprečno na leto v zajetem obdobju III. kvartal 2005 - II. kvartal 2008). Sledili sta dve vladi s povprečnim letnim upadom odstotka in pol, mandat Bratuškove pa je že pokazal preobrat, seveda tudi zaradi uporabljenega zamika pol leta. Povprečna gospodarska rast v času zadnje, Cerarjeve vlade pa je bila spet na nivoju nekdanjega povprečja, tj. blizu 4 % letno.

 

 

 

 

Dodan je še en zanimiv podatek: kolikšni pa so bili ti dosežki v primerjavi z gospodarsko rastjo Evropske unije kot celote. Svetlo modri stolpci ter števke prikazujejo, koliko je bila povprečna letna gospodarska rast v Sloveniji višja od povprečja EU. Značilno  je, da smo pri visokih rasteh tudi močneje presegali rezultate evropskih držav. Večino obravnavanega obdobja je bila gospodarska rast v EU med 2 in 3 odstotke letno, Slovenija pa je dosegala kaki dve odstotni točki več, največ ponovno v času prve vlade Janeza Janše. Tudi po letu 2013 so naši dosežki boljši in ponovno rastemo hitreje za več kot dve odstotni točki, čeprav je povprečno preseganje nekaj nižje. V kriznem obdobju pa smo čas izkoristili precej slabše in naša povprečna rast je bila pod obema vladama odstotek in pol nižja kot v EU.

 

Seveda lahko te podatke interpretiramo na različne načine. Interpretacija je običajno pogojena tudi s političnimi preferencami. Zato bi to prepustil bralcem. Namen je bil bolj pokazati konkretne številke, pri čemer se je predvsem potrebno zavedati, da vlogo vlade pogosto precenjujemo (v plus ali minus). Bi pa k tem številkam o stopnjah rasti BDP dodal še nekoliko drugačen prikaz istega podatka. Podatek o BDP je namreč dokaj široka kategorija, saj poleg dohodka za opravljeno delo (plače, pokojnine) zajema tudi dobičke, amortizacije, davke in še nekatere druge kategorije. Zato smo vzeli samo tisti del BDP, ki ga dobijo ljudje za svoje delo in ga preračunali na mesečni znesek na prebivalca ter pogledali letne spremembe. To prikazuje naslednji grafikon.

 

V času prvih vlad so tako ljudje dobili vsako leto okoli 20 evrov mesečno več, najbolj se je njihov dohodkovni položaj seveda izboljševal v času 2004 - 2008 (povečanje v Bajukovi vladi mogoče ni najbolj točno, ker gre samo za polletno obdobje). Kriza je nekaj odnesla, v obdobju zadnjih štirih let pa se je položaj spet popravljal s približno 23 evri na državljana mesečno več.

 

 

 

 

Drug pomemben podatek pa je gibanje zadolžitve države oz. rezidentov Slovenije. Tu gre za prikaz po letih z označbo trajanja mandata posamezne vlade. Pri zadolžitvi običajno spremljamo gibanje javnega dolga, ki ga na spodnjem grafikonu prikazuje rdeča črta. Vemo, da se je ta začel povečevati v času mandatov Pahorja, Janše (2) in Bratuškove, in sicer od slabih 10 na preko 30 milijard evrov. Bolj pomembne so morda modre črte, ki kažejo celotno zadolžitev Slovenije do tujine. Temno modra kaže skupno zadolžitev, a samo kredite brez naložb tujcev v naše gospodarstvo (te se sicer tudi vodijo kot obveznosti Slovenije do tujine). Dolg do tujine je tako po skromni rasti nekje do leta 2003, za časa prve Janševe vlade izjemno poskočil in se do začetka krize povečal kar na preko 40 milijard evrov. Še en manjši skok je bil v času vlade Alenke Bratušek, medtem ko zadnja štiri leta dolg do tujine upada.

 

Podobno sliko kaže tudi neto dolg do tujine (svetlo modra črta). Neto dolg pomeni skupne obveznosti Slovenije do tujine, zmanjšane za finančno premoženje v tujini; te vrednosti so prikazane z desno skalo na grafikonu. Tudi tu je pretežni del povečanja zadolžitve nastal v času prve Janševe vlade, se v obdobju Pahorja še nekoliko dvignil, pod Alenko Bratušek ter Cerarjem pa beležimo konstantno upadanje. Značilno je dogajanje v času sanacije bank (Bratušek, 2013), ko smo sicer precej vložili v banke, vendar se neto dolg do tujine zaradi tega ni povečal - kar se je namreč država zadolžila za sanacijo bank, so banke vrnile tujini in neto saldo je ostal enak.

 

 

 

 

Za konec kot morda najbolj zanimiv podatek: povežimo še podatke o gospodarski rasti in zadolževanju v en grafikon. Na spodnjem je prikazana gospodarska rast v obliki povečanja BDP v milijon evrov v stalnih cenah (2010), in sicer povprečno na leto. Prve mandate je bila ta rast dokaj konstantna, okoli 500 milijonov evrov letno, pomembno višja pa v času Janše (800 milijonov). Številka 500 milijonov evrov rasti pomeni, da smo vsako leto ustvarili toliko dodatne dodane vrednosti (BDP) kot leto poprej. Sledilo je zniževanje v času trajanja krize po 200 do 300 milijonov evrov povprečno letno, pod Cerarjem pa ponovna rast okoli 700 milijonov letno. Podatku o dodatno ustvarjeni vrednosti (zaslužku) pa je dodano še to, za koliko smo se v istem obdobju v povprečju zadolžili v tujini (prav tako preračunano na leto).

 

Vidimo predvsem, da smo tako v času Ropa in Janše ter seveda tudi Pahorja iz tujine "potegnili" celo več sredstev, kot pa smo uspeli povečevati ustvarjen dohodek (BDP). Tu se vidi osnovna razlika pri mandatih zadnjih dveh let, ko se za gospodarsko rast nismo zadolževali, temveč celo zniževali neto obveznosti do tujine. Presenečajo podatki za mandate prvih treh obravnavanih vlad, ki prav tako izkazujejo povečevanje obveznosti do tujine. To je bilo obdobje, ko smo še usklajevali bivši državni dolg Jugoslavije ter ga postopno priznavali. Zaradi tega smo statistično sicer izkazovali povečevanje zadolžitve države, a večina tega izvira iz priznanja dolga, ne iz novega zadolževanja (ta omejitev velja tudi za prejšnji graf rasti javnega dolga v prvih nekaj letih). Zato prikaz povečanega zadolževanja času do 2000 ni najbolj točen odraz dejanskih gibanj in stolpce smo označili drugače. Gospodarska rast do leta 2000 ni izhajala iz zadolževanja in gospodarski razvoj je bil dokaj uravnotežen.

 

 

 

 

Kot povedano na začetku: namen teksta ni ocenjevati uspešnost posameznih vlad. Prikazana gibanja so sicer ključni makroekonomski podatki, a odgovornost in zaslužnost posamezne vlade bo vedno stvar razprave in preferenc. Vseeno pa je prav, da pa imamo pred očmi dejanske podatke, vsaj za tiste, ki jih zanimajo tudi konkretne številke.

 

 

***

 

Profesor Damijan me je opozoril, da bi se za realnejšo oceno naše gospodarske rasti oz. uspešnosti morali primerjati z rezultati novih članic EU iz nekdanje Vzhodne Evrope. Vsekakor je to pomemben podatek, ki ga prikazujem na spodnjem grafikonu. Višjo rast smo dosegali samo v prvih letih (do 2000), močno pa smo odstopali navzdol v času po krizi, torej v obdobju Pahorjeve in druge Janševe vlade. V ostalih letih smo približno lovili rast vzhodnih članic. Je pa pri tem vseeno pomembno tudi izpostaviti, da je rast praviloma višja v članicah EU z nižjim izhodiščem, da najbolj odstopamo od Poljske, imamo pa seveda višjo kot stare članice. A to posega že v širše ocenjevanje uspešnosti gospodarskega razvoja, kar pa ni bil namen tega teksta.

 

 

 

 

 


Na koncu dodajam še obljubljeno preglednico dosedanjih vlad, njihovih predsednikov ter dolžino mandata.

 


 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Afera Koprivnikar, 2. del: Dokumenti neusmiljeno razkrivajo, da je direktorica AKOS Tanja Muha (SMC) v parlamentu lagala!
5
20.11.2018 23:07
Z dokumenti razkrivamo štiri zelo konkretne laži, s katerimi je direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve ... Več.
Piše: Uredništvo
Marakeška deklaracija: "Sporazum, ki hoče zapreti usta vsaki kritiki migracij."
15
19.11.2018 21:08
Prejšnji teden je ugledni francoski pravni zgodovinar Jean-Louis Harouel v pariškem dnevniku Le Figaro objavil polemični ... Več.
Piše: Uredništvo
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
11
15.11.2018 23:59
Danes se bo v ljubljanskem Grand Hotelu Union začelo letošnje evropsko zasedanje Trilateralne komisije, na katerem bodo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
10
14.11.2018 00:40
Poldrugi mesec po mesarski likvidacijiJamala Khashoggija na savdskem konzulatu v Istanbuluje že skoraj gotovo, da je njegovo ... Več.
Piše: Uredništvo
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
13
12.11.2018 12:38
Predsednik republike Borut Pahor je danes uradno predlagal kandidatko za ustavno sodnico, in sicer Katjo Šugman Stubbs. Predlog ... Več.
Piše: Uredništvo
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
7
08.11.2018 21:53
Agencija za varstvo konkurence (AVK), ki je bila zadnjega pol leta pod silovitim pritiskom lobistov, ameriške gospodarske ... Več.
Piše: Uredništvo
Zakaj prodajati NLB, katere dividendni donos je nekajkrat večji od obresti na kredite, ki jih najema država?
43
06.11.2018 23:59
Prodajamo prvo sistemsko banko v državi, ki je za tretjino profitabilnejša od primerljivih evropskih bank, ki ima očiščeno in ... Več.
Piše: Marko Golob
Pet let od razlastitve delničarjev: Sodna veja oblasti še vedno noče vsebinsko presojati nezakonitih ravnanj Banke Slovenije
5
04.11.2018 23:59
Tudi pet let po razlastitvi delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank Republika Slovenija še ni sprejela ... Več.
Piše: Uredništvo
Koprivnikarju spodletelo, Šarčevo vlado zadnji trenutek srečala pamet: Slovenija podprla Veliko Britanijo, ne Burkine Faso
7
01.11.2018 23:04
Redko se zgodi, da mediji preprečimo kakšno neumnost vlade, a v primeru glasovanja na Mednarodni zvezi za telekomunikacije (ITU) ... Več.
Piše: Uredništvo
"Afriški mešetar" Boris Koprivnikar: Slovenija bi podprla Burkino Faso namesto Velike Britanije v zameno za novo službo bivšega ministra v Švici?!
11
28.10.2018 23:40
Bivši minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pred odhodom z ministrstva pripravil dokumente, ki kažejo, da bo Slovenija v ... Več.
Piše: Uredništvo
Andrej Šiško izza rešetk o svojem "medijskem bataljonu", bolj znanim pod imenom Štajerska varda
8
27.10.2018 07:00
Spletni portal Insajder.com je včeraj ekskluzivno objavil pismo, ki ga je napisal Andrej Šiško, kontroverzni štajerski politik, ... Več.
Piše: Uredništvo
Hit išče šefa: Od izbire nove uprave Hita je odvisna prihodnost igralniške panoge v Sloveniji
3
24.10.2018 22:42
Poročali smo že o nenavadnem razpisu za novega predsednika uprave novogoriške igralniške družbe Hit, kjer je ena izmed referenc ... Več.
Piše: Uredništvo
Umor Džamala Hašodžija: Zarota savdskega kronskega princa Salmana, vredna desetine milijard dolarjev
10
20.10.2018 23:45
Počasi prihajajo na dan podrobnosti barbarskega umora Džamala Hašodžija, vendar vam mediji o njem ne bodo povedali vsega. Ne o ... Več.
Piše: Svetlana Vasović
Pol leta obveznega ženskega spola: Povezovanje jezikovnih vprašanj s krivicami kapitalistične ureditve je smešno
19
18.10.2018 19:09
Prihodnji četrtek bo minilo natanko pol leta od sprejetja dokumenta Delovne skupine za pripravo predloga o občutljivi rabi ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Dve leti "glasbenih kvot": ene in iste slovenske pesmi, ena in ista muzika, ki se ponavlja
15
17.10.2018 14:45
Zaradi zloglasnih glasbenih kvot, ki jih je uvedel Cerarjev Zakon o medijih, se v radijskih programih namesto 42 % predvaja samo ... Več.
Piše: Tomaž Čop
Nov politični hit na novogoriškem Hitu: Bodočega predsednika uprave iščejo s "prirejenim" razpisom
2
16.10.2018 22:45
V petek je potekel razpis za novega predsednika uprave igralniške družbe Hit, jutri pa bo nadzorni svet odločal o bodočem šefu ... Več.
Piše: Uredništvo
Dan D na Balkanu: Se bo danes rodila Republika Severna Makedonija?
6
15.10.2018 06:00
Danes bodo v makedonskem parlamentu začeli razpravo začetku ustavnih sprememb v skladu z dogovorom iz Prespe. Če bo premierju ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Neverjetno! Direktorica AKOS Tanja Muha ne zna niti pravilno povedati celega naziva agencije, ki jo vodi!
8
11.10.2018 23:30
Tanja Muha je direktorica AKOS. To je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve. Toda gospa Miha je v državnem zboru ... Več.
Piše: Uredništvo
KPK preganja "lobista" Jambreka in Rupla, prijavila ju je kar bivša ministrica Maja Makovec Brenčič
9
07.10.2018 19:04
Profesorja Peter Jambrek in Dimitrij Rupel sta 4. junija 2016 obiskala ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Črni petek za slovensko diplomacijo: Porazen obisk Pahorja in Cerarja v ZDA, namiguje se celo o zaprtju ameriške ambasade v Ljubljani!
23
05.10.2018 00:20
Nedavni obisk predsednika republike Boruta Pahorja in zunanjega ministra Karla ... oprostite, Mira Cerarja v New Yorku in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,630
02/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,375
03/
Marakeška deklaracija: "Sporazum, ki hoče zapreti usta vsaki kritiki migracij."
Uredništvo
Ogledov: 3,349
04/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,467
05/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 2,239
06/
Afera Koprivnikar, 2. del: Dokumenti neusmiljeno razkrivajo, da je direktorica AKOS Tanja Muha (SMC) v parlamentu lagala!
Uredništvo
Ogledov: 1,176
07/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,441
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 1,108
09/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 809
10/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,833