Razkrivamo

Nepravna država: Slovenija agresorju Popovu izplačala 3108 evrov, svojemu državljanu pa organizirala kafkovski proces!

Slovenskemu državljanu I.M. je država za enkrat daljše sojenje kot v zadevi Popov ponudila trikrat manjši znesek odškodnine kot nekdanjemu jugooficirju Berislavu Popovu, ki ga je slovensko sodišče oprostilo krivde za vojne zločine v Gornji Radgoni v desetdnevni vojni leta 1991. V oči bode zlasti to, da se je slovenski državljan v svojem primeru skliceval prav na izvensodno poravnavo v primeru Popov, za kateri pa državno pravobranilstvo zdaj trdi, da je - ne boste verjeli! - tajna ...

10.06.2018 19:05
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Berislav Popov   JLA   Slovenija   sojenje   vojni zločini   Gornja Radgona   odškodnina   ESČP   poravnava   državno pravobranilstvo

Mimogrede, na sojenje v Sloveniji Berislav Popov, sicer državljan Srbije, sploh nikoli ni prišel; branil ga je zagovornik po službeni dolžnosti. Berislav Popov namreč vse do poletja 2008 sploh ni vedel, da v Sloveniji poteka kakršen koli kazenski postopek zoper njega!

Prvi je o zgodbi poročal portal Insajder.com (vir), ki je razkril svojevrstno ponižanje in diskriminatorno obravnavo državljana, kateremu je zaradi nerazumno dolgega sojenja državno pravobranilstvo v imenu Republike Slovenije ponudilo kar trikrat nižjo odškodnino kot razvpitemu Berislavu Popovu, nekdanjemu častniku JLA. Razvpitemu zato, ker gre za tistega oficirja poražene jugoarmade, ki je med desetdnevno vojno leta 1991 s svojo tankovsko enoto, ki je v Slovenijo vstopila iz smeri Varaždina, okupiral Gornjo Radgono, v bojih s Teritorialno obrambo in tedanjo slovensko milico pa so njegovi možje za seboj pustili pravo razdejanje, umrli so tudi civilisti. Slovenska sodišča so sicer kasneje "vojnemu zločincu" Popovu v odsotnosti sodila, vendar so na koncu na podlagi mnenj slovenskih sodnih izvedencev vseeno razsodila, da Berislav Popov ni kriv očitanih mu vojnih zločinov. Zaradi tega je bil gospod Popov, danes srbski državljan, tudi oproščen. Toda ker je sojenje potekalo sramotno počasi – kar je na žalost pogosto praksa slovenskih sodišč –, je Popov vložil odškodninsko tožbo zoper Slovenijo na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. In sicer z argumetom, da mu je Republika Slovenija dolžna izplačati odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

 

Glede na judikaturo ESČP je skoraj gotovo, da bi mu v Strasbourgu ugodili in Sloveniji dosodili plačilo primerne odškodnine. A za razliko od mnogih drugih primerov, kjer so tožniki slovenski državljani, se je naše pravobranilstvo tu odzvalo precej drugače, saj je z Berislavom Popovom izjemno hitro sklenilo izvensodno poravnavo. Zaradi predolgega sojenja mu je ponudilo odškodnino v višini 3.108 evrov in 47 centov. Popov je ponudbo sprejel. Mimogrede, na sojenje v Sloveniji Berislav Popov, sicer državljan Srbije, sploh nikoli ni prišel, branil pa ga je zagovornik po službeni dolžnosti. Gre za poravnavo št. PRR-F002-13/2016 z dne 16. maja 2016, ki jo je Republika Slovenija kot tožena stranka, ki jo je zastopalo Državno pravobranilstvo, sklenila z nekdanjim polkovnikom JLA Berislavom Popovom.

 

 

Uspešnost slovenskega pravosodja v primeru Popov nas je stala mnogo več kot 3.100 evrov.

 

 

Kjer je volja, tam je pot: izplačilo odškodnine v 30 dneh.

 

 

Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno ...

 

Da slovenska država v nekaterih primerih očitno hitro in rada plača odškodnino s poravnavo, s čemer se izogne novim in novim porazom na ESČP, je ugotovil tudi slovenski državljan, sicer naš novinarski kolega I.M. (identiteta je znana uredništvu), katerega postopek pred slovenskimi sodišči je trajal nekajkrat dlje kot postopek, ki ga je bil deležen Berislav Popov. Pri čemer je treba izpostaviti, da je bil Popov kot bivši častnik JLA vseeno obtožen resnih zločinov - namreč da je leta 1991 na območju Slovenije storil vojne zločine. Glede na zahtevnost primera je moč deloma opravičiti tudi dolžino sojenja v zadevi Popov, ki ni presegla petih let.

 

Na drugi strani, v primeru I.M., pa je je predsednik Vrhovnega sodišča že leta 2015 – po skoraj deset let dolgem postopku pred delovnim in socialnim sodiščem - ugotovil kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Navkljub temu je državno pravobranilstvo oškodovanemu I.M. za enkrat daljši postopek pred sodišči kot v primeru Popov ponudilo trikrat manjši znesek ...

 

 

 Za Popova 3.100 evrov, za slovenskega državljana pa zgolj 1.125 evrov ...

 

 

Oškodovanec, novinarski kolega, ki se je že nekaj let pred osamosvojitvijo Slovenije javno zavzemal za uvedbo večstrankarskega sistema in samostojno Slovenijo, je takšno nespodobno ponudbo Državnega pravobranilstva zavrnil, proti Republiki Sloveniji pa vložil tožbo na ESČP. Prav tako je sodišču predlagal, da poravnavo med Popovom in državnim pravobranilstvom, ki jo je priložil v spis, upošteva kot "dokaz prakse tožene stranke pri izplačilih podobnih odškodnin".

 

Kajti prav sodna poravnava med "nesojenim vojnim zločincem" in Slovenijo je še posebej pomembna zato, ker jasno kaže, da tožena stranka (Republika Slovenija) v primerljivih in časovno bistveno krajših sodnih postopkih, ki potekajo izven razumnega roka, drugim oškodovancem (tožnikom), celo tistim, ki so obtoženi za najhujša grozodejstva in agresijo na Slovenijo, ponuja bistveno višje odškodnine kot pa lastnim državljanom zaradi skoraj desetletja trajajočega delovnega spora.

 

 

Poravnava med državo in tujim državljanim je zaupne narave?!

 

 

Državno pravobranilstvo je nato v odgovoru na dokaze, ki jih je sodišču predložil I.M., celo zahtevalo, da sodišča poravnave med Popovom in Slovenijo ne sme upoštevati kot dokaz, ker naj bi šlo za "listino, ki je zaupne narave"! Takšna zahteva je seveda smešna in celo absurdna. Na listini - sodni poravnavi med Slovenijo in časnikom JLA Popovom - namreč ni ene same nobene oznake zaupnosti ali tajnosti.

 

Državno pravobranilstvo, ki se pod spise podpisuje kot "Republika Slovenija" (in ne z imenom in priimkom državnega uradnika, ki je odgovoren za sestavo takšne listine), vseeno zahteva, da se poravnava med Popovom in Slovenijo izloči kot dokaz, čeprav gre za ključen dokaz, ki kaže na to, kakšni so kriteriji države pri določanju odškodnin. Ali to pomeni, da ugodni kriteriji veljajo samo za nekdanje agresorje, ne pa tudi za oškodovance, ki so Slovenci oziroma slovenski državljani?!

 

I.M. namreč toži Slovenijo zaradi deset let trajajočega sodnega postopka. Proces proti Berislavu Popovu je trajal pet let. Po tej logiki bi morala biti višina odškodnine, ki jo Slovenija predlaga tožniku I.M. vsaj še enkrat višja od tiste, ki so jo s poravnavo dosegli v primeru Popov. In še nekaj je v tej zgodbi absurdno ter kaže na svojevrstveno miselno vesolje, v katerem živi slovensko pravosodje: Berislav Popov vse do poletja leta 2008 sploh ni vedel, da v Sloveniji poteka kakršen koli kazenski postopek zoper njega! Prav tako mu ni bilo znano, da bi bil v letu 2008 zoper njega vložen obtožni predlog.

 

 

Dvojna merila so nezakonita

 

Primera Popov in oškodovanega državljana I.M. kažeta, da Državno pravobranilstvo poskuša ustvariti vtis, kot da bi obstajala nekakšna zelo široka in neomejena "pravica do sojenja v razumnem roku", hkrati pa da poskuša država s sramotnim prikrivanjem vsebine poravnave s časnikom JLA Berislavom Popovom v primeru odškodninske tožbe I.M. skrajno zamegliti zadevo. Edina pravilna primerjava je seveda vzporednica med obema sodnima postopkoma, kjer pa je očitno, da je bil sodni postopek zoper Berislava Popova znatno krajši kot postopek v primeru tožnika I.M.. Pri B. Popovu gre namreč za obdobje pet let, pri slovenskem državljanu, ki se na primer Popova v svoji tožbi sklicuje, pa je sojenje v delovnopravni zadevi trajalo - skoraj desetletje!

 

 

Kafkovsko "pravosodje" v praksi

 

Zgodba, ki jo obravnavamo, ima še en vidik, na katerega bo Evropsko sodišče za človekove pravice gotovo pozorno. Sojenje Berislavu Popovu je potekalo v obtoženčevi odsotnosti, medtem ko se je slovenski državljan I.M. vseh narokov osebno udeleževal, saj je imelo sojenje zanj izjemno velik pomen: od postopka je bila namreč odvisna njegova poklicna novinarska usoda in preživetje njegove družine. V primeru upokojenega polkovnika JLA Berislava Popova, ki živi v drugi državi in tam prejema tudi pokojnino, pa to sojenje sploh ni bilo eksistencialno pomembno, saj niti v primeru njegove obsodbe sodba slovenskih sodišč v Srbiji ne bi bila izvršljiva. To pa pomeni, da ne bi v ničemer vplivala na njegov status ali pridobljene pravice.

 

Da je bila slovenskemu državljanu ponujena odškodnina s strani državnega pravobranilstva povsem neprimerna, pa kažejo tudi podatki o trajanju delovnopravnih postopkov, ki jih objavlja Vrhovno sodišče - ti namreč dokazujejo, da je v konkretnem primeru sporni postopek trajal vsaj sedemkrat dlje časa, kot traja povprečno odločanje sodišč v delovnopravnih primerih ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
9
30.11.2020 23:30
Prispevek je odziv na mnenje Boruta Pahorja, predsednika republike, z dne 18. 11. 2020, v odzivu na pismo predsednika vlade ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
0
29.11.2020 23:30
Upad gospodarske aktivnosti bo v letošnjem letu zaradi epidemije skoraj podoben upadu v prvem letu zadnje gospodarske in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zmagal ni niti Biden niti Trump, Američani so izgubili volitve, račune pa plačujemo prebivalci preostalega sveta
14
20.11.2020 22:50
Kaj za vraga se dogaja v največji demokraciji na svetu, da se je zgodila ena največjih blamaž v zgodovini Združenih držav? Kajti ... Več.
Piše: Igor Vlačič
30 letnica plebiscita (1990-2020): Vsega je bil kriv Jože Pučnik
8
09.11.2020 21:30
V prihodnjih tednih, vse tja do božiča, bomo na portalu objavljali prispevke na temo slovenskega plebiscita, od katerega bo ... Več.
Piše: Peter Jambrek
Ponovno odkrita knjižna mojstrovina: Gulliverjeva potovanja
3
06.11.2020 23:09
Živimo v časih, ko je zaradi pandemije gibanje omejeno in ko potovanja nikakor niso več samoumevna, ponekod pa so celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demokracija v Ameriki: Nikakor ni izključeno, da bo Melania Trump še štiri leta krasila Belo hišo
6
02.11.2020 22:04
Kdo bo naslednji predsednik Združenih držav Amerike? Dokončen odgovor na to vprašanje bomo Evropejci zaradi časovnega zamika ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
6
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 2.865
02/
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.994
03/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.474
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.056
05/
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
Denis Poniž
Ogledov: 1.944
06/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 1.661
07/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.109
08/
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
Keith Miles
Ogledov: 1.225
09/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.168
10/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 779