Razkrivamo

Nepravna država: Slovenija agresorju Popovu izplačala 3108 evrov, svojemu državljanu pa organizirala kafkovski proces!

Slovenskemu državljanu I.M. je država za enkrat daljše sojenje kot v zadevi Popov ponudila trikrat manjši znesek odškodnine kot nekdanjemu jugooficirju Berislavu Popovu, ki ga je slovensko sodišče oprostilo krivde za vojne zločine v Gornji Radgoni v desetdnevni vojni leta 1991. V oči bode zlasti to, da se je slovenski državljan v svojem primeru skliceval prav na izvensodno poravnavo v primeru Popov, za kateri pa državno pravobranilstvo zdaj trdi, da je - ne boste verjeli! - tajna ...

10.06.2018 19:05
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Berislav Popov   JLA   Slovenija   sojenje   vojni zločini   Gornja Radgona   odškodnina   ESČP   poravnava   državno pravobranilstvo

Mimogrede, na sojenje v Sloveniji Berislav Popov, sicer državljan Srbije, sploh nikoli ni prišel; branil ga je zagovornik po službeni dolžnosti. Berislav Popov namreč vse do poletja 2008 sploh ni vedel, da v Sloveniji poteka kakršen koli kazenski postopek zoper njega!

Prvi je o zgodbi poročal portal Insajder.com (vir), ki je razkril svojevrstno ponižanje in diskriminatorno obravnavo državljana, kateremu je zaradi nerazumno dolgega sojenja državno pravobranilstvo v imenu Republike Slovenije ponudilo kar trikrat nižjo odškodnino kot razvpitemu Berislavu Popovu, nekdanjemu častniku JLA. Razvpitemu zato, ker gre za tistega oficirja poražene jugoarmade, ki je med desetdnevno vojno leta 1991 s svojo tankovsko enoto, ki je v Slovenijo vstopila iz smeri Varaždina, okupiral Gornjo Radgono, v bojih s Teritorialno obrambo in tedanjo slovensko milico pa so njegovi možje za seboj pustili pravo razdejanje, umrli so tudi civilisti. Slovenska sodišča so sicer kasneje "vojnemu zločincu" Popovu v odsotnosti sodila, vendar so na koncu na podlagi mnenj slovenskih sodnih izvedencev vseeno razsodila, da Berislav Popov ni kriv očitanih mu vojnih zločinov. Zaradi tega je bil gospod Popov, danes srbski državljan, tudi oproščen. Toda ker je sojenje potekalo sramotno počasi – kar je na žalost pogosto praksa slovenskih sodišč –, je Popov vložil odškodninsko tožbo zoper Slovenijo na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. In sicer z argumetom, da mu je Republika Slovenija dolžna izplačati odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

 

Glede na judikaturo ESČP je skoraj gotovo, da bi mu v Strasbourgu ugodili in Sloveniji dosodili plačilo primerne odškodnine. A za razliko od mnogih drugih primerov, kjer so tožniki slovenski državljani, se je naše pravobranilstvo tu odzvalo precej drugače, saj je z Berislavom Popovom izjemno hitro sklenilo izvensodno poravnavo. Zaradi predolgega sojenja mu je ponudilo odškodnino v višini 3.108 evrov in 47 centov. Popov je ponudbo sprejel. Mimogrede, na sojenje v Sloveniji Berislav Popov, sicer državljan Srbije, sploh nikoli ni prišel, branil pa ga je zagovornik po službeni dolžnosti. Gre za poravnavo št. PRR-F002-13/2016 z dne 16. maja 2016, ki jo je Republika Slovenija kot tožena stranka, ki jo je zastopalo Državno pravobranilstvo, sklenila z nekdanjim polkovnikom JLA Berislavom Popovom.

 

 

Uspešnost slovenskega pravosodja v primeru Popov nas je stala mnogo več kot 3.100 evrov.

 

 

Kjer je volja, tam je pot: izplačilo odškodnine v 30 dneh.

 

 

Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno ...

 

Da slovenska država v nekaterih primerih očitno hitro in rada plača odškodnino s poravnavo, s čemer se izogne novim in novim porazom na ESČP, je ugotovil tudi slovenski državljan, sicer naš novinarski kolega I.M. (identiteta je znana uredništvu), katerega postopek pred slovenskimi sodišči je trajal nekajkrat dlje kot postopek, ki ga je bil deležen Berislav Popov. Pri čemer je treba izpostaviti, da je bil Popov kot bivši častnik JLA vseeno obtožen resnih zločinov - namreč da je leta 1991 na območju Slovenije storil vojne zločine. Glede na zahtevnost primera je moč deloma opravičiti tudi dolžino sojenja v zadevi Popov, ki ni presegla petih let.

 

Na drugi strani, v primeru I.M., pa je je predsednik Vrhovnega sodišča že leta 2015 – po skoraj deset let dolgem postopku pred delovnim in socialnim sodiščem - ugotovil kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Navkljub temu je državno pravobranilstvo oškodovanemu I.M. za enkrat daljši postopek pred sodišči kot v primeru Popov ponudilo trikrat manjši znesek ...

 

 

 Za Popova 3.100 evrov, za slovenskega državljana pa zgolj 1.125 evrov ...

 

 

Oškodovanec, novinarski kolega, ki se je že nekaj let pred osamosvojitvijo Slovenije javno zavzemal za uvedbo večstrankarskega sistema in samostojno Slovenijo, je takšno nespodobno ponudbo Državnega pravobranilstva zavrnil, proti Republiki Sloveniji pa vložil tožbo na ESČP. Prav tako je sodišču predlagal, da poravnavo med Popovom in državnim pravobranilstvom, ki jo je priložil v spis, upošteva kot "dokaz prakse tožene stranke pri izplačilih podobnih odškodnin".

 

Kajti prav sodna poravnava med "nesojenim vojnim zločincem" in Slovenijo je še posebej pomembna zato, ker jasno kaže, da tožena stranka (Republika Slovenija) v primerljivih in časovno bistveno krajših sodnih postopkih, ki potekajo izven razumnega roka, drugim oškodovancem (tožnikom), celo tistim, ki so obtoženi za najhujša grozodejstva in agresijo na Slovenijo, ponuja bistveno višje odškodnine kot pa lastnim državljanom zaradi skoraj desetletja trajajočega delovnega spora.

 

 

Poravnava med državo in tujim državljanim je zaupne narave?!

 

 

Državno pravobranilstvo je nato v odgovoru na dokaze, ki jih je sodišču predložil I.M., celo zahtevalo, da sodišča poravnave med Popovom in Slovenijo ne sme upoštevati kot dokaz, ker naj bi šlo za "listino, ki je zaupne narave"! Takšna zahteva je seveda smešna in celo absurdna. Na listini - sodni poravnavi med Slovenijo in časnikom JLA Popovom - namreč ni ene same nobene oznake zaupnosti ali tajnosti.

 

Državno pravobranilstvo, ki se pod spise podpisuje kot "Republika Slovenija" (in ne z imenom in priimkom državnega uradnika, ki je odgovoren za sestavo takšne listine), vseeno zahteva, da se poravnava med Popovom in Slovenijo izloči kot dokaz, čeprav gre za ključen dokaz, ki kaže na to, kakšni so kriteriji države pri določanju odškodnin. Ali to pomeni, da ugodni kriteriji veljajo samo za nekdanje agresorje, ne pa tudi za oškodovance, ki so Slovenci oziroma slovenski državljani?!

 

I.M. namreč toži Slovenijo zaradi deset let trajajočega sodnega postopka. Proces proti Berislavu Popovu je trajal pet let. Po tej logiki bi morala biti višina odškodnine, ki jo Slovenija predlaga tožniku I.M. vsaj še enkrat višja od tiste, ki so jo s poravnavo dosegli v primeru Popov. In še nekaj je v tej zgodbi absurdno ter kaže na svojevrstveno miselno vesolje, v katerem živi slovensko pravosodje: Berislav Popov vse do poletja leta 2008 sploh ni vedel, da v Sloveniji poteka kakršen koli kazenski postopek zoper njega! Prav tako mu ni bilo znano, da bi bil v letu 2008 zoper njega vložen obtožni predlog.

 

 

Dvojna merila so nezakonita

 

Primera Popov in oškodovanega državljana I.M. kažeta, da Državno pravobranilstvo poskuša ustvariti vtis, kot da bi obstajala nekakšna zelo široka in neomejena "pravica do sojenja v razumnem roku", hkrati pa da poskuša država s sramotnim prikrivanjem vsebine poravnave s časnikom JLA Berislavom Popovom v primeru odškodninske tožbe I.M. skrajno zamegliti zadevo. Edina pravilna primerjava je seveda vzporednica med obema sodnima postopkoma, kjer pa je očitno, da je bil sodni postopek zoper Berislava Popova znatno krajši kot postopek v primeru tožnika I.M.. Pri B. Popovu gre namreč za obdobje pet let, pri slovenskem državljanu, ki se na primer Popova v svoji tožbi sklicuje, pa je sojenje v delovnopravni zadevi trajalo - skoraj desetletje!

 

 

Kafkovsko "pravosodje" v praksi

 

Zgodba, ki jo obravnavamo, ima še en vidik, na katerega bo Evropsko sodišče za človekove pravice gotovo pozorno. Sojenje Berislavu Popovu je potekalo v obtoženčevi odsotnosti, medtem ko se je slovenski državljan I.M. vseh narokov osebno udeleževal, saj je imelo sojenje zanj izjemno velik pomen: od postopka je bila namreč odvisna njegova poklicna novinarska usoda in preživetje njegove družine. V primeru upokojenega polkovnika JLA Berislava Popova, ki živi v drugi državi in tam prejema tudi pokojnino, pa to sojenje sploh ni bilo eksistencialno pomembno, saj niti v primeru njegove obsodbe sodba slovenskih sodišč v Srbiji ne bi bila izvršljiva. To pa pomeni, da ne bi v ničemer vplivala na njegov status ali pridobljene pravice.

 

Da je bila slovenskemu državljanu ponujena odškodnina s strani državnega pravobranilstva povsem neprimerna, pa kažejo tudi podatki o trajanju delovnopravnih postopkov, ki jih objavlja Vrhovno sodišče - ti namreč dokazujejo, da je v konkretnem primeru sporni postopek trajal vsaj sedemkrat dlje časa, kot traja povprečno odločanje sodišč v delovnopravnih primerih ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Zakaj je ustavno sodišče doseglo novo dno
5
30.10.2020 22:00
Ustavno sodišče je doživelo novo ponižanje, po mnenju dr. Jurija Toplaka pa so varuhi ustavnosti in zakonitosti na Beethovnovi ... Več.
Piše: Uredništvo
Covid statistika: Slovenija se pospešeno "prekužuje", narašča pa število smrtnih žrtev
17
27.10.2020 21:00
Kakšna je statistika, ko gre za število uradno potrjenih okužb za novim koronavirusom kot tudi za smrtnost na milijon ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
11
25.10.2020 21:25
Ljubljanski Institut Jožef Stefan (IJS) je pripravil novo projekcijo širjenja okužb s Covid-19 v Sloveniji, ki je po naši oceni ... Več.
Piše: Uredništvo
Znani televizijski voditelj na CNN po le treh mesecih izgubil imunost na Covid-19!
11
16.10.2020 21:09
Britanski novinar in televizijski voditelj Richard Quest, eno izmed najbolj prepoznavnih imen ameriške televizije CNN, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera mazači: Odprto pismo nekemu poslancu
16
15.10.2020 20:42
Običajno ljudi, ki jih ne poznam, vikam. To žal v tem primeru ne bo mogoče. Celo zapisati ime in priimek te osebe je pretežko. ... Več.
Piše: Domen Gorenšek
Pismo urednikom in novinarjem: Slovenija ponovno potrebuje angažma ljudi, ki so sposobni artikulirati duh časa!
6
11.10.2020 11:00
Na javni RTV opažam, da se bolj kot informiranju in pozivanju k spoštovanju ukrepov ukvarjajo z iskanjem napak pristojnih, ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo ministroma Vasku Simonitiju in Simoni Kustec
1
05.10.2020 20:43
Tomaž Seljak in Alojz Križman sta že konec minulega meseca poslala odprto pismo ministru za kulturo Vasku Simonitiju in ... Več.
Piše: Uredništvo
Balkan na Kavkazu: Zgodovinski spopad Armenije in Azerbajdžana ali spopad z geostrateškimi razsežnostmi?
6
02.10.2020 23:59
Ljubljanski Mednarodni inštitut za balkanske in bližnjevzhodne študije IFIMES je pripravil podrobno analizo zadnje zaostritve ... Več.
Piše: Uredništvo
Naših 20.000 pravnih predpisov, 2. del: Vlada ima letos zaradi posledic Covid-19 precej več manevrskega prostora pri javnofinančnih izdatkih
4
27.09.2020 12:00
Brez dvoma so predlogi vladnega Strateškega sveta, kako znižati administrativne ovire, debirokratizirati javno upravo in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
3
23.09.2020 23:29
Pred desetimi dnevi smo objavili prispevek Elene Pečarič z naslovom Na invalidih se dobro služi: FIHO kot družinsko podjetje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
5
22.09.2020 21:00
V senci politično oportunejših in populističnih aktivnosti je vlada že pozno spomladi ustanovila Strateški svet za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
9
17.09.2020 21:00
Med miti in legendami izstopajo zlasti prepričanje, da se nam bo vsak čas sesul pokojninski sistem, da imamo že skoraj dve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
7
16.09.2020 22:34
V zadnjem delu bomo naredili primerjavo poudarkov programa CasaPound in Levice do evroatlantskih povezav ter razmišljanja o ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
5
14.09.2020 20:59
V slovenskih medijih in javnosti skoraj docela spregledano pismo o pravičnosti in odprti razpravi (A Letter on Justice and Open ... Več.
Piše: Uredništvo
Na invalidih se dobro služi: FIHO kot "družinsko podjetje" Omanovih
2
13.09.2020 21:45
Na invalidih se dobro služi, ugotavlja Elena Pečarič, ki se je lotila še ene anomalije znotraj Fundacije za financiranje ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Dosje ekstremisti, 2. del: Socialna država, stranka Levica in italijanski neofašisti … isti, isti, isti
6
10.09.2020 21:02
V prvem delu Dosjeja ekstremisti smo si pogledali nekatere osupljive podobnosti med programom italijanskega neofašističnega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 6. del: Počasi se kažejo obrisi ene največjih kriminalno-političnih afer pri nas!
9
09.09.2020 07:29
Zgodba o slovenskih gozdovih, ki smo jo na portalu+ začeli razkrivati že spomladi, se nadaljuje in postaja vedno zanimivejša, ... Več.
Piše: Uredništvo
Pobuda za milijon dolarjev: Kako normalizirati slovenski medijski trg, da se tranzicijski levici ne bo dokončno podrl svet?
10
06.09.2020 21:59
V javno razpravo o medijski zakonodaji, ki v teh časih precej vznemirja zagovornike statusa quo, se je vključila tudi ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj se nam letos zaradi Covid-19 dejansko dogaja v ekonomiji in javnih financah?
3
03.09.2020 20:17
Večine medijev sploh ne zanima več makroekonomski položaj Slovenije, čeprav se zaradi epidemije Covid-19 dogajajo zanimive ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje ekstremisti, 1. del: Stranka Levica je programsko bližje italijanskim neofašistom kot "janšistična" SDS!
14
02.09.2020 22:30
V naslednjih treh tednih bomo v nadaljevanjih objavili poglobljeno analizo programov dveh strank, ki na prvi pogled nimata dosti ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.425
02/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.628
03/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.169
04/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.914
05/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.592
06/
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
Mire Steinbuch
Ogledov: 1.318
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 20.231
08/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.389
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.340
10/
Nekaj malega o spektaklu in glumaštvu
Denis Poniž
Ogledov: 1.209