Da, strinjam se, da je politika enako razum in da je politično delovanje metodološko praznjenje prostora samo zato, da bi v njem prepoznali etično naravnane zakonitosti ter jih v naslednjem koraku pred ljudstvom uzakonili. Zakoni morajo biti usmerjeni proti neetičnosti, proti pohlepu, proti pervertiranim zločinskim ekonomistom, ki so se združili v planetarno mrežo za izvajanje kapitalskega nasilja. Katera kapitalska operacija ni prevara, proizvodnja zla?
Iz vsakega teksta je mogoče razbrati moč statike, njegov vektorski mir. Tekst, ki je pred vami, je nastal iz nemira. Še ne dolgo tega je, ko smo se z Dunjo in Aljošo vrnili iz kraja Kaos, ki se nahaja v neposredni bližini Doline templjev na Sicilji. Ob povratku iz Kaosa sem bil popolnoma prepričan, da bom pred vami komentiral zgodovinska izhodišča, ki so omogočila nastanek klasičnih akademij, s poudarkom na ustanavljanju novoveških umetniških akademij. Vzporedno s tem pa sem vam želel predstaviti tri fašistične akademike, katerih umetniško delo in akcionistično delovanje poznam do obisti. Leta in leta opazujem njihova posmrtna življenja prek množice primarnih dokumentov. Tudi drugorednih je ogromno. Toda niz lepih okoliščin me je po prihodu domov tako močno posrkal vase, da me je usmeril v radikalno nasprotno smer.
Nahajam se sredi slavnostno odete Ruske federacije, ki bo ravnokar na Rdečem trgu praznovala svoj osrednji državni praznik: sem v Moskvi. Osvetljen stavek današnjega komentarja: Tudi zato sem danes v Moskvi! Z besedami Aleksandra Sheina: "Rad bi prekodiral logiko prve s pomočjo druge generacije avnatgarde."
Tudi zato sem v Moskvi!
Rusija je imela v XX. stoletju dve avantgardi, ravno tako kot Italija. Rusija oziroma Sovjetska zveza je imela dva avtentična fenomena: historično avantgardo (1913-1929) in zadnjo sovjetsko leningrajsko avantgardo (1980-1990). Italjani so imeli futuristično avantgardo (1909-1943) in transavantgardo (1968-1977), mi v Sloveniji pa smo imeli historično avantgardo (1921-1929) in retroavantgardo (1980-1992).
V moskovsko vibo me je posrkal dogodek, ki je bil povezan z izvrstnim filmom "Majakovski". V dogajanje so bila vpletena tri imena: čudežna Irina Sokolova, mladi Nikolaj Nargiev in filmski režiser Aleksander Shein. Njihovih imen ne bom več prizival v tekst, čeprav je moj komentar namenjen predvsem njim. Oni bi lahko bili moji idealni bralci.
Da, strinjam se, da je politika enako razum in da je politično delovanje metodološko praznjenje prostora samo zato, da bi v njem prepoznali etično naravnane zakonitosti ter jih v naslednjem koraku pred ljudstvom uzakonili. Zakoni morajo biti usmerjeni proti neetičnosti, proti pohlepu, proti pervertiranim zločinskim ekonomistom, ki so se združili v planetarno mrežo za izvajanje kapitalskega nasilja. Katera kapitalska operacija ni prevara, proizvodnja zla?
Bralec, bodi pozoren, prosim te, da natančno pogledaš v besedo ekonomija. V njej vidiš zavezo planetu - eko! Resnično poslanstvo umetnosti je ekonomija geometrije. Proizvodnja "Niča" je naša ekonomska zaveza . V današnjem komentarju govorim o prazniku preobrazbe. O kirurgiji razuma.
Ekonomija je peta dimenzija sveta, to mi sporoča Kazimir Severinovič Malevič prek dr. Kornelije Ičin. Iztopiti moramo iz predmetnega sveta, zapustiti moramo predmete. Malevič od nas zahteva, da predmete namestimo v muzeje, kjer bodo našli svoj mir, pot do vstajenja. Umetnost pa mora zapustiti planet.
Tudi zato sem v Moskvi!
Človek mora vstopiti v območje proizvodnega nemira. To od nas zahteva kozmično načelo! Druga avantgarda na čelu s Timurjem Novikovim, Sergejem Bugajevim - Afriko in Sergejem Kurjohinom je podprla vse napore prve avantgarde, čeprav ji je bila v mnogočem nasprotna. Osmislila jo je s tem, da je sama začela proizvajati "objekte Nič"!
Da, to je bil napad proti racionalnemu. Menili so, da z racionalnimi postopki ni mogoče doseči spoznanj v umetnosti. Milijontič: Kaj je umetnost? In vedno je pred nami drug odgovor: "Vsa poetika!" Avantgarda je radikalna sprememba poetike. Obstaja umetnost, ki se nikoli ne postara, to je nova umetnost.
Časopis Anarhija nam je v času prve avanatgarde dopovedoval: "Saj ne mislite, da je človek proizvedel parni stroj iz potrošnih pobud samo zato, da bi se lažje prevažali od mesta do mesta, kot bi nam to rad dopovedal razum. Saj ne mislite, da smo parni stroj izumili zato, da bi se lahko v njem udobno prevažali. Seveda ne! Temveč zato, da bi s hitrostjo parnega stroja povezali možgane tisočih lobanj v skupen podvig, da bi vso to možgansko energijo natovorili v vagone ter bi s pomočjo energetskega potencijala kompozicij odlteli ven iz objema zemljine krogle, stran od zemljinega privlaka. Tudi zato potrebujemo tvoje možgane. Za naš skupen polet!"
Tudi zato sem v Moskvi!
Leta 1913 je bil kvadrat še razdeljen diagonalno na dvoje, na črno in belo. Osrednji cilj avantgarde se je že takrat nahajal izven našega planeta. Tako je vse postalo negacija mimetičnega. Umetnost je postala projekcija, sistem, znakovnost, postala je načrt. Da, načrt dobesedno! Smisel umetnosti ni bil več v njeni "umetniškosti". Vsa avntgardna umetnost je postala proces in smer gibanja proti realnem, bližnjem kozmosu. Začela je združevati umetnost in znanost! Vse se je zreduciralo na tri kvadrate: na bel kvadrat na črnem, na črn kvadrat na belem in bel kvadrat na belem. Dobili smo veličasten načrt: belo na belem je postalo ikona novega sveta. Končno smo dobili smo prekrasen cilj, ki ga nikoli ne bomo dosegli.
Kazimir Malevič je zreduciral predmetni svet na veličasten Nič. Novikov pa na objekt Nič. Oba sta menila, da je nujna emancipacija od ujetosti v predmetni svet in da nas zemljska predmetnost neskončno omjejuje.
Tudi zato sem v Moskvi!
Malevičev oče, direktor tovarne sladkorja, je sina velikokrat popeljal v tovarniške dvorane, kjer si je ta ure in ure ogledoval proces proizvodnje sladkorja. Ure in ure je lahko gledal v centrifugo. Proces proizvodnje, sladkorja in rotacijo strojev je opisal kot muzikalno strukturo mehkih ritmov, šumov, ki so ga osrečevali. Proizvodnja bele produktnosti ga je uročila. Najprej z negacijo predmetnega sveta, kasneje z uvajanjem črke A v vizualno umetnost ter uvajanjem pete dimenzije - ekonomije Niča.
Poleg globine, dolžine, višine in časa je uvedel še peto eknomsko dimenzijo. Ekonomijo geometrije: Lepota deli ljudi zato, ker imamo ljudje različne poglede na lepoto. Ekonomija in njena geometrija pa nas združujeta, vsi prek tega sodelujejmo pri človeškem podvigu osvoboditve od ekonomistov. Umetniki morajo prevzeti nadzor nad ekonomijo. Usmeriti jo morajo v svet izumiteljev. Samo pomislite na stavke, kot so "kdor ne dela, naj ne je" ali "delo osvobaja"!
Delo je usedlina starega nasilnega sveta!
Malevič in Novikov predlagata: razvojni svet, naj temelji na nenehnem proizvajanju novih in novih idej Niča. Avantgardisti - idejniki so se tako združili v ekonomsko geometrično zvezo, katere namen je ukinitev vseh starih umetnosti sveta in onostranstva. Še danes religiozni predstavniki otrpnejo ob imenu Kazimirja Severinoviča Maleviča.
Malevič predlaga: ekonomično gibanje oblik, pri tem pa se zaveda množice obrednih problemov.
Malevič zahteva: od umetnika, da nikoli ne prestopiti v svet administratorjev.
Sam skupaj z Melevičem, Majakovskim, Novikovim, Zupančičevo in Turšičem zahtevam, da postgravitacijska umetniška dela položimo na kozmični horizont Niča. Vzdrževati je potrebno le svojo psihodinamiko.
Kazimir Malevič se je rodil 23. februarja leta 1879 v Kijevu v ulici Buljonoi, ki se je v preteklosti imenovala Boženkova v družini Severina Antonoviča Maleviča in njegove soproge Ludvige Galinovske. Oba oče in mati sta bila Poljaka in katolika, doma so govorili poljsko. Imela sta osem otrok. Štirje so pri rojstvu umrli.
V mestecu Kaos je prekrasen red!