Komentar

Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!

Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije, ki velja za eno od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V italijanski centralni banki so zaposleni najboljši kadri na področju bančništva in gospodarstva. Njene raziskave nikoli niso vsebovale političnega partizanstva in prav zato je Raziskava 431: "Prispevek demografije k ekonomski rasti: Dvesto let italijanske zgodovine" še bolj udarna.

11.06.2018 23:59
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Banca d'Italia   Italija   centralna banka   migracije   demografija   Evropa   Angela Merkel   delovna sila   brexit   Nemčija

Italijanski primer je seveda referenčen tudi za ostale narode in mora spodbuditi bolj trezna razmišljanja ter bolj zrelo politično dialektiko okrog migracijskega vprašanja.

Ko je leta 2015 Angela Merkel sporočila, da je Nemčija pripravljena sprejeti vsaj en milijon migrantov, je zasledovala dva cilja. Prvi cilj je bil povezan z željo, da bi njena država, ki se mora kot sila v mednarodnem sistemu zaradi lastne zgodovinske odgovornosti omejiti le na gospodarsko področje, pridobila na mehki moči tako, da bi postala prepoznavna kot etična sila. Za državo, ki ne more uporabljati ali izkazovati svoje pomembnosti na obrambnem področju, bi takšno identificiranje pomenilo pridobitev menevrskega prostora ter ugleda v zunanji politiki, ki ga je Nemčija izgubila ob arogantnem in za EU škodljivem vodenju finančne krize pet let pred tem.

 

Zasledovanje etičnega imperativa pa je sprožilo eno najhujših humanitarnih kriz v zgodovini Evrope; destabiliziralo je balkansko regijo in, kot je pred kratkim potrdil tudi angleški zgodovinar Niall Ferguson, odkrit podpornik evropske integracije, povzročilo brexit. Brez strahu pred nekontroliranimi migracijami in nemočjo Unije pri upravljanju s krizo, prebivalci Združenega Kraljestva v večini nikoli ne bi glasovali za izstop iz Unije.

 

S svojo unilateralno potezo, zaradi katere se je znašla pod težkim pritiskom tudi Slovenija, je Merklova naredila nepopravljivo škodo evropski integraciji. Drugi cilj je bil zasledovanje dolgoročne vzdržnosti nemškega socialnega sistema ali - bolje rečeno - dolgoročno financiranje pokojninskih proračunov. Angela Merkel, tako kot večina politično korektne elite, je verjela, ali pa je vsaj zaradi etičnega imperativa, ki si ga je sama zadala, morala verjeti strokovnjakom, ki so trdili, da stara celina nujno potrebuje vsaj pet milijonov gospodarskih migrantov, ki bodo v družbi nadomestili negativne demografske trende, s katerimi se sooča večina evropskih držav. Malokateri analitik si je v tistem času upal javno oporekati nikoli dokazani teoriji in zanetiti dvom o smiselnosti pozitivne povezave med migracijskimi tokovi iz Bližnjega vzhoda in Afrike ter dolgoročno stabilnostjo javnih financ s preprostim razmislekom, da omenjeni migracijski tokovi do danes niso prinesli v Evropo delovne sile z visoko dodano vrednostjo, ki bi lahko že na samem začetku znatno prispevala v davčne blagajne.

 

Zaradi tega se je do danes v nemško gospodarstvo resnično vključilo le nekaj sto (!) pribežnikov od 1,3 milijona prispelih v letu 2015. Za vse ostale, kot je še lansko leto za Financial Times poudarila komisarka berlinske vlade za migracijska vprašanja in pripadnica socialdemokratske stranke Aydan Özoguz, bo potrebnih med pet do deset let priprav za vstop na trg dela. Dobra tri leta po začetku humanitarne krize, ki se je razvila po tako imenovani balkanski poti in skoraj povzročila razpad Unije, je eden od zgodovinsko najbolj neodvisnih inštitutov, Italijanska centralna banka, Banca d'Italia, publiciral znanstveno raziskavo, v kateri dokazuje, da tudi s strani izvenevropskih priseljencev dolgoročno ni moč pričakovati pozitivnih efektov na gospodarstvo.

 

 

Analiza italijanske centralne banke postavlja na laž precejšen del evropskih političnih elit.

 

 

Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije in velja za enega od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V italijanski centralni banki so zaposleni najboljši kadri na področju bančništva in gospodarstva. Njene raziskave nikoli niso vsebovale političnega partizanstva in prav zato je Raziskava 431: "Prispevek demografije k ekonomski rasti: Dvesto let italijanske zgodovine" (vir) še bolj udarna. Strokovnjaki centralne banke namreč zavračajo teorijo o nujnosti uvoza tuje delovne sile za dolgoročno preživetje italijanskih financ.

 

V dokumentu, prvem tovrstnem v Evropi, utemeljijo in nasprotujejo prevladujočemu mišljenju o neizbežnosti multikulturne družbe s trditvijo, da "bodo pričakovani migracijski tokovi sicer omilili obseg negativnega prispevka demografije k vzdržnosti državnih proračunov in socialnih sistemov", vendar "ga ne bodo spremenili". Vse analize namreč dokazujejo, da se druge in tretje generacije priseljencev prilagodijo okolju, v katerem živijo, in enako kot vsi ostali avtohtoni prebivalci padejo v demografsko depresijo, s katero se sooča tako Italija kot večina evropskih držav.

 

Ne glede na ukrep uvoza tuje delovne sile – brez upoštevanja morebitnih trenj zaradi neprilagojenega socialnega okolja, kar bi lahko vplivalo tudi na stabilnost celotnega politično-gospodarskega sistema – bo odstotek delovno aktivnega prebivalstva dosegel najnižjo raven v letu 2031 (izpod 59 % populacije) in bo posledično leta 2061 četrtinsko sestavljen s strani migrantov. Vendar, kot poudarjajo avtorji raziskave, že danes več kot 10 % italijanskega prebivalstva prihaja iz tujine in če bi v tem trenutku ustavili vse migracijske tokove in bi migranti, kot kažejo analize, dejansko prevzeli demografske parametre Italijanov, bi bile posledice katastrofalne.

 

Demografska depresija, prenizka rodnost naroda z vedno višjim odstotkom starejše generacije državljanov povzročajo dolgoročno nevzdržnost javnih financ, toda zdaj je prvič neka neodvisna raziskava pokazala na dejstvo, da uvoz delovne sile ne predstavlja rešitve. Uvoz bo zgolj ublažil problem, s katerim se v danih okoliščinah lahko soočamo le s podaljšanjem delovne dobe do 69. leta starosti, z dodatnim vključevanjem ženskega prebivalstva v gospodarstvu in predvsem s kvalitetnejšo izobrazbo.

 

Analiza italijanske centralne banke se je sicer res osredotočila na težave domačega trga. Vsaka država ima nedvomno svoje posebnosti. Vendar se večina evropskih držav enako kot Italija sooča z negativnimi demografskimi trendi, ki ogrožajo stabilnost finančnih oz. pokojninskih proračunov bodočih generacij. Znotraj tega okvira postane italijanski primer referenčen tudi za ostale narode in mora spodbuditi bolj trezna razmišljanja ter bolj zrelo politično dialektiko okrog migracijskega vprašanja.

 

Vse kaže, da je pri iskanju rešitve za bodočo stabilnost naših sistemov potreben globok kritičen premislek glede razvoja družbe in gospodarstva, ki bo pripeljal do drugačnih ekonomskih izhodišč. Takšnih, ki bodo družbam v Evropi omogočila stabilnejši razvoj na podlagi lastnih sposobnosti, lastnega zgodovinskega izročila in v duhu kulture, ki bo omogočila razvoj dodane vrednosti in tako preprečila negativne računovodske učinke, povezane z razvojem starostne strukture.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
21
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport
3
06.07.2021 22:05
Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije ... Več.
Piše: Borut Hrobat
Eksponentna rast delta seva: Poenotimo se pred naslednjim valom, ki je pred vrati!
10
04.07.2021 22:24
Delta sev počasi napreduje v Evropi. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.525
02/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.391
03/
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
Božo Cerar
Ogledov: 1.398
04/
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
Ana Jud
Ogledov: 1.554
05/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.308
06/
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
Milan Krek
Ogledov: 1.409
07/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.005
08/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.160
09/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.134
10/
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
Dragan Živadinov
Ogledov: 758