Komentar

Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!

Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije, ki velja za eno od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V italijanski centralni banki so zaposleni najboljši kadri na področju bančništva in gospodarstva. Njene raziskave nikoli niso vsebovale političnega partizanstva in prav zato je Raziskava 431: "Prispevek demografije k ekonomski rasti: Dvesto let italijanske zgodovine" še bolj udarna.

11.06.2018 23:59
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Banca d'Italia   Italija   centralna banka   migracije   demografija   Evropa   Angela Merkel   delovna sila   brexit   Nemčija

Italijanski primer je seveda referenčen tudi za ostale narode in mora spodbuditi bolj trezna razmišljanja ter bolj zrelo politično dialektiko okrog migracijskega vprašanja.

Ko je leta 2015 Angela Merkel sporočila, da je Nemčija pripravljena sprejeti vsaj en milijon migrantov, je zasledovala dva cilja. Prvi cilj je bil povezan z željo, da bi njena država, ki se mora kot sila v mednarodnem sistemu zaradi lastne zgodovinske odgovornosti omejiti le na gospodarsko področje, pridobila na mehki moči tako, da bi postala prepoznavna kot etična sila. Za državo, ki ne more uporabljati ali izkazovati svoje pomembnosti na obrambnem področju, bi takšno identificiranje pomenilo pridobitev menevrskega prostora ter ugleda v zunanji politiki, ki ga je Nemčija izgubila ob arogantnem in za EU škodljivem vodenju finančne krize pet let pred tem.

 

Zasledovanje etičnega imperativa pa je sprožilo eno najhujših humanitarnih kriz v zgodovini Evrope; destabiliziralo je balkansko regijo in, kot je pred kratkim potrdil tudi angleški zgodovinar Niall Ferguson, odkrit podpornik evropske integracije, povzročilo brexit. Brez strahu pred nekontroliranimi migracijami in nemočjo Unije pri upravljanju s krizo, prebivalci Združenega Kraljestva v večini nikoli ne bi glasovali za izstop iz Unije.

 

S svojo unilateralno potezo, zaradi katere se je znašla pod težkim pritiskom tudi Slovenija, je Merklova naredila nepopravljivo škodo evropski integraciji. Drugi cilj je bil zasledovanje dolgoročne vzdržnosti nemškega socialnega sistema ali - bolje rečeno - dolgoročno financiranje pokojninskih proračunov. Angela Merkel, tako kot večina politično korektne elite, je verjela, ali pa je vsaj zaradi etičnega imperativa, ki si ga je sama zadala, morala verjeti strokovnjakom, ki so trdili, da stara celina nujno potrebuje vsaj pet milijonov gospodarskih migrantov, ki bodo v družbi nadomestili negativne demografske trende, s katerimi se sooča večina evropskih držav. Malokateri analitik si je v tistem času upal javno oporekati nikoli dokazani teoriji in zanetiti dvom o smiselnosti pozitivne povezave med migracijskimi tokovi iz Bližnjega vzhoda in Afrike ter dolgoročno stabilnostjo javnih financ s preprostim razmislekom, da omenjeni migracijski tokovi do danes niso prinesli v Evropo delovne sile z visoko dodano vrednostjo, ki bi lahko že na samem začetku znatno prispevala v davčne blagajne.

 

Zaradi tega se je do danes v nemško gospodarstvo resnično vključilo le nekaj sto (!) pribežnikov od 1,3 milijona prispelih v letu 2015. Za vse ostale, kot je še lansko leto za Financial Times poudarila komisarka berlinske vlade za migracijska vprašanja in pripadnica socialdemokratske stranke Aydan Özoguz, bo potrebnih med pet do deset let priprav za vstop na trg dela. Dobra tri leta po začetku humanitarne krize, ki se je razvila po tako imenovani balkanski poti in skoraj povzročila razpad Unije, je eden od zgodovinsko najbolj neodvisnih inštitutov, Italijanska centralna banka, Banca d'Italia, publiciral znanstveno raziskavo, v kateri dokazuje, da tudi s strani izvenevropskih priseljencev dolgoročno ni moč pričakovati pozitivnih efektov na gospodarstvo.

 

 

Analiza italijanske centralne banke postavlja na laž precejšen del evropskih političnih elit.

 

 

Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije in velja za enega od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V italijanski centralni banki so zaposleni najboljši kadri na področju bančništva in gospodarstva. Njene raziskave nikoli niso vsebovale političnega partizanstva in prav zato je Raziskava 431: "Prispevek demografije k ekonomski rasti: Dvesto let italijanske zgodovine" (vir) še bolj udarna. Strokovnjaki centralne banke namreč zavračajo teorijo o nujnosti uvoza tuje delovne sile za dolgoročno preživetje italijanskih financ.

 

V dokumentu, prvem tovrstnem v Evropi, utemeljijo in nasprotujejo prevladujočemu mišljenju o neizbežnosti multikulturne družbe s trditvijo, da "bodo pričakovani migracijski tokovi sicer omilili obseg negativnega prispevka demografije k vzdržnosti državnih proračunov in socialnih sistemov", vendar "ga ne bodo spremenili". Vse analize namreč dokazujejo, da se druge in tretje generacije priseljencev prilagodijo okolju, v katerem živijo, in enako kot vsi ostali avtohtoni prebivalci padejo v demografsko depresijo, s katero se sooča tako Italija kot večina evropskih držav.

 

Ne glede na ukrep uvoza tuje delovne sile – brez upoštevanja morebitnih trenj zaradi neprilagojenega socialnega okolja, kar bi lahko vplivalo tudi na stabilnost celotnega politično-gospodarskega sistema – bo odstotek delovno aktivnega prebivalstva dosegel najnižjo raven v letu 2031 (izpod 59 % populacije) in bo posledično leta 2061 četrtinsko sestavljen s strani migrantov. Vendar, kot poudarjajo avtorji raziskave, že danes več kot 10 % italijanskega prebivalstva prihaja iz tujine in če bi v tem trenutku ustavili vse migracijske tokove in bi migranti, kot kažejo analize, dejansko prevzeli demografske parametre Italijanov, bi bile posledice katastrofalne.

 

Demografska depresija, prenizka rodnost naroda z vedno višjim odstotkom starejše generacije državljanov povzročajo dolgoročno nevzdržnost javnih financ, toda zdaj je prvič neka neodvisna raziskava pokazala na dejstvo, da uvoz delovne sile ne predstavlja rešitve. Uvoz bo zgolj ublažil problem, s katerim se v danih okoliščinah lahko soočamo le s podaljšanjem delovne dobe do 69. leta starosti, z dodatnim vključevanjem ženskega prebivalstva v gospodarstvu in predvsem s kvalitetnejšo izobrazbo.

 

Analiza italijanske centralne banke se je sicer res osredotočila na težave domačega trga. Vsaka država ima nedvomno svoje posebnosti. Vendar se večina evropskih držav enako kot Italija sooča z negativnimi demografskimi trendi, ki ogrožajo stabilnost finančnih oz. pokojninskih proračunov bodočih generacij. Znotraj tega okvira postane italijanski primer referenčen tudi za ostale narode in mora spodbuditi bolj trezna razmišljanja ter bolj zrelo politično dialektiko okrog migracijskega vprašanja.

 

Vse kaže, da je pri iskanju rešitve za bodočo stabilnost naših sistemov potreben globok kritičen premislek glede razvoja družbe in gospodarstva, ki bo pripeljal do drugačnih ekonomskih izhodišč. Takšnih, ki bodo družbam v Evropi omogočila stabilnejši razvoj na podlagi lastnih sposobnosti, lastnega zgodovinskega izročila in v duhu kulture, ki bo omogočila razvoj dodane vrednosti in tako preprečila negativne računovodske učinke, povezane z razvojem starostne strukture.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Minister za kulturo
3
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o Evropi: Da je EU uspešna in demokratična?! Zagotovo ne!
14
23.01.2019 20:15
Osuplo sem prebral izjavo prijatelja Dejana Steinbucha, da je EU najuspešnejša demokratična vladavina prava, svobodna in na ... Več.
Piše: Keith Miles
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
32
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
1
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
Andrej Černe
Ogledov: 15,140
02/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,869
03/
Vili Kovačič poziva evropske poslance, naj proti Sloveniji sprožijo "atomsko bombo" oziroma zloglasni 7. člen!
Uredništvo
Ogledov: 3,569
04/
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,302
05/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,020
06/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,155
07/
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
08/
Diagnoza: Anafilaktični šok (Javno pismo ministrstvu za zdravje in ZZZS)
Igor Muževič
Ogledov: 1,286
09/
Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO
Uredništvo
Ogledov: 2,561
10/
537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?
Bine Kordež
Ogledov: 514