Komentar

Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!

Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije, ki velja za eno od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V italijanski centralni banki so zaposleni najboljši kadri na področju bančništva in gospodarstva. Njene raziskave nikoli niso vsebovale političnega partizanstva in prav zato je Raziskava 431: "Prispevek demografije k ekonomski rasti: Dvesto let italijanske zgodovine" še bolj udarna.

11.06.2018 23:59
Piše: Laris Gaiser
Ključne besede:   Banca d'Italia   Italija   centralna banka   migracije   demografija   Evropa   Angela Merkel   delovna sila   brexit   Nemčija

Italijanski primer je seveda referenčen tudi za ostale narode in mora spodbuditi bolj trezna razmišljanja ter bolj zrelo politično dialektiko okrog migracijskega vprašanja.

Ko je leta 2015 Angela Merkel sporočila, da je Nemčija pripravljena sprejeti vsaj en milijon migrantov, je zasledovala dva cilja. Prvi cilj je bil povezan z željo, da bi njena država, ki se mora kot sila v mednarodnem sistemu zaradi lastne zgodovinske odgovornosti omejiti le na gospodarsko področje, pridobila na mehki moči tako, da bi postala prepoznavna kot etična sila. Za državo, ki ne more uporabljati ali izkazovati svoje pomembnosti na obrambnem področju, bi takšno identificiranje pomenilo pridobitev menevrskega prostora ter ugleda v zunanji politiki, ki ga je Nemčija izgubila ob arogantnem in za EU škodljivem vodenju finančne krize pet let pred tem.

 

Zasledovanje etičnega imperativa pa je sprožilo eno najhujših humanitarnih kriz v zgodovini Evrope; destabiliziralo je balkansko regijo in, kot je pred kratkim potrdil tudi angleški zgodovinar Niall Ferguson, odkrit podpornik evropske integracije, povzročilo brexit. Brez strahu pred nekontroliranimi migracijami in nemočjo Unije pri upravljanju s krizo, prebivalci Združenega Kraljestva v večini nikoli ne bi glasovali za izstop iz Unije.

 

S svojo unilateralno potezo, zaradi katere se je znašla pod težkim pritiskom tudi Slovenija, je Merklova naredila nepopravljivo škodo evropski integraciji. Drugi cilj je bil zasledovanje dolgoročne vzdržnosti nemškega socialnega sistema ali - bolje rečeno - dolgoročno financiranje pokojninskih proračunov. Angela Merkel, tako kot večina politično korektne elite, je verjela, ali pa je vsaj zaradi etičnega imperativa, ki si ga je sama zadala, morala verjeti strokovnjakom, ki so trdili, da stara celina nujno potrebuje vsaj pet milijonov gospodarskih migrantov, ki bodo v družbi nadomestili negativne demografske trende, s katerimi se sooča večina evropskih držav. Malokateri analitik si je v tistem času upal javno oporekati nikoli dokazani teoriji in zanetiti dvom o smiselnosti pozitivne povezave med migracijskimi tokovi iz Bližnjega vzhoda in Afrike ter dolgoročno stabilnostjo javnih financ s preprostim razmislekom, da omenjeni migracijski tokovi do danes niso prinesli v Evropo delovne sile z visoko dodano vrednostjo, ki bi lahko že na samem začetku znatno prispevala v davčne blagajne.

 

Zaradi tega se je do danes v nemško gospodarstvo resnično vključilo le nekaj sto (!) pribežnikov od 1,3 milijona prispelih v letu 2015. Za vse ostale, kot je še lansko leto za Financial Times poudarila komisarka berlinske vlade za migracijska vprašanja in pripadnica socialdemokratske stranke Aydan Özoguz, bo potrebnih med pet do deset let priprav za vstop na trg dela. Dobra tri leta po začetku humanitarne krize, ki se je razvila po tako imenovani balkanski poti in skoraj povzročila razpad Unije, je eden od zgodovinsko najbolj neodvisnih inštitutov, Italijanska centralna banka, Banca d'Italia, publiciral znanstveno raziskavo, v kateri dokazuje, da tudi s strani izvenevropskih priseljencev dolgoročno ni moč pričakovati pozitivnih efektov na gospodarstvo.

 

 

Analiza italijanske centralne banke postavlja na laž precejšen del evropskih političnih elit.

 

 

Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije in velja za enega od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V italijanski centralni banki so zaposleni najboljši kadri na področju bančništva in gospodarstva. Njene raziskave nikoli niso vsebovale političnega partizanstva in prav zato je Raziskava 431: "Prispevek demografije k ekonomski rasti: Dvesto let italijanske zgodovine" (vir) še bolj udarna. Strokovnjaki centralne banke namreč zavračajo teorijo o nujnosti uvoza tuje delovne sile za dolgoročno preživetje italijanskih financ.

 

V dokumentu, prvem tovrstnem v Evropi, utemeljijo in nasprotujejo prevladujočemu mišljenju o neizbežnosti multikulturne družbe s trditvijo, da "bodo pričakovani migracijski tokovi sicer omilili obseg negativnega prispevka demografije k vzdržnosti državnih proračunov in socialnih sistemov", vendar "ga ne bodo spremenili". Vse analize namreč dokazujejo, da se druge in tretje generacije priseljencev prilagodijo okolju, v katerem živijo, in enako kot vsi ostali avtohtoni prebivalci padejo v demografsko depresijo, s katero se sooča tako Italija kot večina evropskih držav.

 

Ne glede na ukrep uvoza tuje delovne sile – brez upoštevanja morebitnih trenj zaradi neprilagojenega socialnega okolja, kar bi lahko vplivalo tudi na stabilnost celotnega politično-gospodarskega sistema – bo odstotek delovno aktivnega prebivalstva dosegel najnižjo raven v letu 2031 (izpod 59 % populacije) in bo posledično leta 2061 četrtinsko sestavljen s strani migrantov. Vendar, kot poudarjajo avtorji raziskave, že danes več kot 10 % italijanskega prebivalstva prihaja iz tujine in če bi v tem trenutku ustavili vse migracijske tokove in bi migranti, kot kažejo analize, dejansko prevzeli demografske parametre Italijanov, bi bile posledice katastrofalne.

 

Demografska depresija, prenizka rodnost naroda z vedno višjim odstotkom starejše generacije državljanov povzročajo dolgoročno nevzdržnost javnih financ, toda zdaj je prvič neka neodvisna raziskava pokazala na dejstvo, da uvoz delovne sile ne predstavlja rešitve. Uvoz bo zgolj ublažil problem, s katerim se v danih okoliščinah lahko soočamo le s podaljšanjem delovne dobe do 69. leta starosti, z dodatnim vključevanjem ženskega prebivalstva v gospodarstvu in predvsem s kvalitetnejšo izobrazbo.

 

Analiza italijanske centralne banke se je sicer res osredotočila na težave domačega trga. Vsaka država ima nedvomno svoje posebnosti. Vendar se večina evropskih držav enako kot Italija sooča z negativnimi demografskimi trendi, ki ogrožajo stabilnost finančnih oz. pokojninskih proračunov bodočih generacij. Znotraj tega okvira postane italijanski primer referenčen tudi za ostale narode in mora spodbuditi bolj trezna razmišljanja ter bolj zrelo politično dialektiko okrog migracijskega vprašanja.

 

Vse kaže, da je pri iskanju rešitve za bodočo stabilnost naših sistemov potreben globok kritičen premislek glede razvoja družbe in gospodarstva, ki bo pripeljal do drugačnih ekonomskih izhodišč. Takšnih, ki bodo družbam v Evropi omogočila stabilnejši razvoj na podlagi lastnih sposobnosti, lastnega zgodovinskega izročila in v duhu kulture, ki bo omogočila razvoj dodane vrednosti in tako preprečila negativne računovodske učinke, povezane z razvojem starostne strukture.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Diplomatski spin "Kapitana Amerike": Kako je zunanji minister Miro Cerar "resno opozoril" Washington
11
16.12.2018 18:00
Cerarjevo srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom bi ostalo marginalno, če pozornosti ne bi vzbudila dva podatka: da ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Avgust Černigoj in Edvard Zajec, učitelj in učenec
1
16.12.2018 00:00
Edvard Zajec vgrajuje tehnologijo v človeško oko. Ne oponaša, predvsem s strojem preračunava. Če je didaktika XX. stoletja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
20
12.12.2018 20:45
Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
3
10.12.2018 22:37
Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vladeAlenke Bratušek: Vlada ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
26
09.12.2018 18:00
Sovražni govor je vsako sovražno izjavljanje, usmerjeno proti komurkoli, z namenom pridobitve osebne koristi diskreditacije, ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
5
08.12.2018 12:00
25. novembra 2018 je v mestuSyracuse, v ameriški zvezni državiNew Yorkumrl velikan svetovne umetnosti, začetnik računalniške ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
25
06.12.2018 23:45
Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
29
05.12.2018 22:04
Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev , torej osebnosti z ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
10
03.12.2018 22:00
Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ... Več.
Piše: Miha Burger
Bodo nacionalne države v "bruseljskem cesarstvu" sploh še kdaj suverene?
5
02.12.2018 20:37
Diskusija o Brexitu poteka z nastavljenimi - in ne izvoljenimi - birokrati v Bruslju. Dostikrat slišim, da so ti uradniki ... Več.
Piše: Keith Miles
Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci
9
02.12.2018 06:00
Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Boj za Istrabenzove hotele: Kdo bo obvladoval pomemben del slovenskega turizma
6
30.11.2018 21:00
Zgodba o prodaji Istrabenzovih hotelov je očitno dosegla vrelišče. Na to kaže tudi naša neuradna informacija, da naj bi že v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Medijski aktivizem v lokalni politiki: Janković da, Popovič ne?!
17
27.11.2018 20:00
Kar je dovoljeno Zoranu Jankoviću, ne velja za Borisa Popoviča. Medijski mainstream je vzpostavil nove, povsem subjektivne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če spodbujaš totalitarne metode, se lahko zgodi, da bodo te enkrat uporabljene proti tebi
22
26.11.2018 23:59
Pričujoči prispevek objavljamo do preklica, kajti za vsak primer smo ga poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Volitve so za nami in vsi smo zmagovalci ...
3
26.11.2018 13:00
Zmagovalci so tisti, ki so postali župani, zmagovalci so tisti, ki niso postali župani, saj jim ne bo več treba dajati nemogočih ... Več.
Piše: Ivan Simič
Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije
5
25.11.2018 23:59
Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina
1
25.11.2018 12:00
Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Oh, to naše šolstvo: Kratka anekdota o tem, da ima avtoriteta vedno prav
4
22.11.2018 23:59
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase, se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
12
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 2,144
02/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,158
03/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,611
04/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,188
05/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 1,162
06/
Diplomatski spin "Kapitana Amerike": Kako je zunanji minister Miro Cerar "resno opozoril" Washington
Dejan Steinbuch
Ogledov: 929
07/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 786
08/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,079
09/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,755
10/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,903