Komentar

Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?

Pred dnevi sem povprašal deset naključnih znancev, če vedo, da so cene goriv na črpalkah ob avtocestah višje kot na ostalih lokacijah. Seveda tega ni vedel nihče. Najbrž tudi večina bralcev tega teksta ne ve, da na avtocestah plača za tank bencina kak evro (dober odstotek) več kot na črpalkah v mestih ali na vaseh. Takšna praksa je najboljši pokazatelj, kaj lahko pričakujemo po popolni sprostitvi cen naftnih derivatov. Ob vseh pritiskih bo verjetno tudi do tega kmalu prišlo in edina sprememba, ki jo bomo čutili potrošniki, bo dva ali tri evre dražji "tank" goriva. No, pa seveda še to, da boste imeli možnost izbire, če sem malo sarkastičen - danes plačate za liter dizla 1,31 evra (izven avtocest), potem pa boste lahko izbirali verjetno nekje med 1,33 ali 1,35 evra za liter (izjemoma tudi več). In ta možnost izbire se razume kot največji dosežek svobodnega sveta za razliko od nekih omejitev, ki jih postavlja država.

12.06.2018 22:04
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   naftni derivati   cene   uredba   gorivo   avtocestni križ   Petrol   OMV

Dejstvo je, da so praktično skoraj samo še v Sloveniji cene naftnih derivatov regulirane, medtem ko so drugje po Evropi prepuščene oblikovanju na trgu.

Kot vemo, se naftni trgovci ob podpori zbornice ter tudi gospodarskega ministrstva že kar nekaj časa trudijo, da bi prišlo po popolne sprostitve cen naftnih derivatov. Vlada zaenkrat tega ne podpira ter le postopno odpravlja cenovne omejitve. Menda temu nasprotuje predvsem finančno ministrstvo in sicer zaradi bojazni, da bi višje cene pomenile manjšo potrošnjo in s tem manj prilivov v državno blagajno. Verjetno je takšen argument uporabljen bolj zaradi tega, ker ne morejo sprostitve zadrževati samo z argumentom strahu pred pričakovanim dvigom cen. Potrošnja naftnih derivatov namreč kaže, da ta ni veliko odvisna od cene, posebno če gre za razlike nekaj centov na liter. V primeru sprostitve cen zato objektivno lahko pričakujemo dodaten dvig končnih cen. Po pričakovanju in tudi napovedih trgovcev sicer "le" za kake tri ali štiri cente na liter, kolikor naj bi njihovi zaslužki zaostajali za razmerami v tujini. A seveda tudi to pomeni dva ali tri evre za vsakokratni tank bencina ter seveda nekaj deset milijonov letno več zaslužka trgovcev.

 

Ob tem je seveda potrebno korektno navesti, da so praktično skoraj samo še v Sloveniji cene naftnih derivatov regulirane, medtem ko so drugje po Evropi prepuščene oblikovanju na trgu. To je vsekakor močan argument, da bi morali to sprejeti tudi pri nas in verjamem, da bo do tega kmalu prišlo. A res je tudi, da imamo v Sloveniji na trgu naftnih derivatov monopolni (duopolni) položaj, kjer dva trgovca obvladujeta skoraj celotni trg. Glede na pokritost trga tudi ne moremo pričakovati kakega večjega števila novih ponudnikov - ne glede na to, ali cene sprostimo ali ne. V primeru sprostitve cen se trgovca seveda ne bosta dogovarjala, ker bi bilo to protizakonito. Vseeno pa verjetno ni nobenega dvoma, da bosta na nek način usklajeno delovala tudi brez nekega formalnega dogovora.

 

Kot sem omenil, dosedanja praksa nakazuje takšno delovanje trgovcev z naftnimi derivati tudi po sprostitvi cen. Ob pritiskih na odpravo regulacije cen se je močno izpostavljalo obveščanje kupcev. Kako bodo le-ti imeli ves čas na razpolago informacije o cenah goriv na različnih lokacijah. Seveda danes to imajo. Če gredo na spletne strani in brskajo po posameznih črpalkah, bodo našli tudi cene goriv za vsako črpalko posebej. V praksi pa vemo, da tega ravno ne delamo za vsak cent in da so nam še vedno najbolj priročne table ob črpalkah. Med vožnjo po Avstriji praviloma že na daleč vidimo ceno goriv in na osnovi tega se odločimo, ali na to črpalko zavijemo ali ne.

 

Kako pa pri nas? Nekdaj, ko so bile cene še povsod enake, je bila takšna praksa (sicer nepotrebna) tudi pri nas. Danes pa imajo pri enem trgovcu na avtocesti sicer tablo s cenami, a vidiš jih šele ko zapelješ na črpalko. Pri drugem pa niti tega ne; za ceno goriva izveš šele, kot dvigneš ročico s črpalne postaje. Ker ljudje pač mislijo, da so cene povsod enake, teh ne preverjajo in zato ne vedo, da bodo na primer za liter dizla na avtocesti plačali 1,319 evra namesto 1,31 evra (trenutno veljavna cena), kot nas vsak drugi torek preko medijev obvešča "vlada".

 

V skladu z veljavno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov namreč Ministrstvo za gospodarstvo vsake dva tedna izda obvestilo, kakšna je najvišja dovoljena cena za dva najbolj prodajana naftna derivata (dizel in neosvinčen 95-oktanski bencin). Te objave glavni mediji seveda povzamejo, a prav posebej ni poudarjeno, da ta najvišja cena ne velja za črpalke ob avtocestah (vsaj potrošniki tega v glavnem ne zaznajo). Zaradi stalnih zahtev po sprostitvi cen je namreč vlada lani novembra sprejela kompromisno rešitev in obdržala limitirane cene samo za prodajo na ostalih lokacijah, avtocestni križ pa je prepustila "trgu". Trgovci so zato tam cene nekoliko dvignili, ne želijo pa "pretiravati", saj bi to lahko odvrnilo vlado od nadaljnjih potez v smeri sproščanja cen.

 

Delna sprostitev cen naftnih derivatov je torej potrošniku prinesla samo nekaj višje cene, kakšnih drugih ugodnosti pa zaradi tega nimajo. Ker ob tej sprostitvi vlada ni predpisala tudi kakšnega posebnega načina obveščanja, so trgovci to povečanje cen uvedli precej po tihem. In to verjetno lahko pričakujemo tudi potem, ko bo prišlo do popolne sprostitve cen po vzoru preostale Evrope. Za goriva bomo pač plačevali nekaj več in to bo več ali manj edini rezultat politike odprtega trga, ki jo promovirajo zagovorniki odprave regulacije cen. S tem mislim, da bodo plačali po novem nekaj več, kot če bi še naprej država določala maksimalno maržo trgovcev. Seveda pa drži, da je končna cena odvisna predvsem od višine trošarine in zaradi nje je bencin pri nas pač cenejši kot v Italiji in dražji kot v Avstriji.

 

Odhajajoča vlada torej ni želela sprejeti odločitve o popolni sprostitvi cen. Uredbo o reguliranih cenah izven avtocest so namreč pred dobrim mesecem podaljšali do septembra letos in odločanje predali v roke novi vladi. Takrat se bo tudi pokazalo, kakšna bo dejanska politika koalicijskih strank. Na predvolilnih srečanjih bodo seveda vse zagovarjale predvsem interese malega človeka, potrošnika in davkoplačevalca ter jih postavljale pred interese kapitala. Čeprav zagovorniki popolne sprostitve cen naftnih derivatov izpostavljajo primerljivost z razmerami v Evropi, govorijo o večji konkurenci in svobodni izbiri za potrošnika, bo sprostitev prinesla samo nekaj deset milijonov več dobička naftnim trgovcem in posledično večjo vrednost teh družb. Glede na napovedan in pričakovan dvig cen (marže pri prodaji goriv) bi se lastnikom teh družb lahko premoženje povečalo tudi za 500 milijonov evrov, a to bodo z leti plačali potrošniki preko višjih cen.

 

Drži, da je temu pač tako v vsej Evropi in da mogoče ni prav, da smo izjema - a mogoče imamo tudi kakšne rešitve, ki so za ljudi vseeno boljše. Kaj si bo o tem dejansko (ne načelno) mislila nova oblast, bomo videli zelo hitro, saj bo verjetno to ena prvih stvari, ki jih bodo dobili na mizo (kot zapisano, se veljavnost Uredbe izteče septembra).

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
15
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.206
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.259
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.828
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.536
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.300
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.373
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 957
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.967
09/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 412
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 721