Komentar

Kako je igralka Milena Grm po smrti postala prvi umetniški satelit v vesolju

Komentar je neodložljiv tekst, ki ga zahteva največkrat zunanji dogodek. Z odzivom nanj prepoznaš sebe, kolektivno telo v dimenzijah, ki ga narekuje okolje. To je tekst o oltarju in odru. Z oltarja sem prinesel čisti ogenj, kar sem prižgal, pa ni bil čisti plamen (Goethe). 

16.06.2018 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Noordung   Milena Grm   satelit   predstava   Vsevold Emiljevič Meyerhold   MVP

Milena Grm igra v predstavi Noordung. Ko umre, se namesto nje na odru pojavi njena daljinsko vodena tehnološka zamenjava. Po njeni smrti se njen tehnološki znak namesti na orbiti - postane umetniški satelit.

Stojim pred Inštitutom za medicinske in biološke izzive. Draga bralka, dragi bralec, to je strokovni komentar o gledališki umetnosti. Natančno se zavedam, da je današnji tekst globoko povezan s strokovnimi problemi, a ker verjamem, da je v naši skupnosti ogromno število poznavalcev gledališča, bom pred vas razprostrl posebno igralsko nalogo, ki jo lahko zajamem le s pomočjo gledališke poetike. Pred vami bom obravnaval umetniško-znanstveni satelit, ki ga bom v najbližnji prihodnosti namestil skupaj z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem na nizko orbito (400 kilometrov nad Zemljo) s pomočjo Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Obravnaval bom tri njegove algoritme, ki so software umetniškega dela satelita. Še enkarat bi rad poudaril, da je to umetniško-znanstveni satelit.

 

Že več kot tri desetletja se zavzemam za združevanje umetnosti in znanosti v novo integralno znanje, ki še nima imena. Zagotovo pa ga bo dobilo daleč v prihodnosti. Pri meni se je začel proces njunega združevanja leta 1988, od gledališke predstave Zenit naprej. Da, tri desetletja so minila od tega, ko je aktivno vstopil v mojo umetnost mit Hermana Potočnika Noordunga. Z njim me je seznanil Darko Kragelj, rekviziter Slovenskega mladinskega gledališča. To je bilo davnega leta 1983. Hja, preteklosti in bodočnosti ni, obstaja samo absolutni zdaj.

 

V teh dneh intenzivno vstopam v svet raziskav bioloških problemov, ki jih sproža znanstveni segment satelita. Vstopam v razumevanje prisotnosti izjemnih bitij roscoffensis. Njihova zelena barva je posledica partnerstva med živaljo in zelenimi mikroalgami, vrsto Tetraselmis convolutae, ki se nahaja pod povrhnjico. Fotosintetična aktivnost mikroalg zagotavlja bitjem hranilne snovi. To partnerstvo imenujemo fotosimbioza, od "fotografije", "svetlobe" in simbioze "sožitje". Prek dinamike roscoffensisov bomo zajemali informacije, ki bodo poganjale algoritme igralcev in igralk. Da, to je eksperimentalni satelit. To je gledališka generalka za leto 2045!

 

 

 

Satelit bo vseboval tri osnovne algoritme, ki bodo sestavljali umetniški segment. To so algoritmi: BIO::GRAFIKA, BIO::LOGIKA in BIO::MEHATRONIKA. Zadnji algoritem smo še donedavnega imenovali BIO::MEHANIKA, a smo bili opozorjeni s strani znanstvenikov, da je bolj natančen izraz tistega, kar bo algoritem opravljal BIO::MEHATRONIKA. Na Zemlji bo premikal mehatronsko (mehansko in elektronsko) umetniško anteno. Zgodovinsko pa je biomehanika pomemben del novoveške gledališke prakse, ki jo je izumil umetnik, režiser Vsevold Emiljevič Meyerhold. (Mimogrede: Vsevolodov brat je živel v Sloveniji. Po njem se imenuje zaselek, ki se nahaja nad Logarsko dolino in pod Pavličevim sedlom, Mejerholdovo!)

 

Še enkrat: odločil sem se, da vam predstavim to navidez zahtevno logiko, ki pa je navkljub vsemu v svojem bistvu preprosta. Povejmo osnovna izhodišča. Umetniško-znanstveni satelit se imenuje UMBOT::MG. Najprej zakaj smo ga tako poimenovali? Beseda UMBOT izhaja iz slovanske besede ROBOT. V slovarju skupnih besed, ki ga v naši kulturi imenujemo slovar tujk, so besede večinoma latinsko-germanskega izvora. Slovani imamo v tej nadvse pomemebni knjigi zastopanih majhno število besed. Ena najpomembnejših med njimi in istočasno največkrat uporabljena slovanska beseda je ROBOT. Ta izhaja iz slovanske besede rabotnik oziroma delavec. Točno tako nas vidijo zahodne kulture. Ni treba iti daleč, samo pomislite na romansko poigravanje z besedami v Trstu: Slavi- Ščavi! Se pravi: Slovani - Sužnji!

 

V besedo UMBOT projeciramo emancipacijsko transformacijo. Ne več rabotnik, temveč umbotnik. Etimološko izhodišče - intelektualni bot. Um! Um! Um! Še več, mi, južnoslovanski narodi, imenujemo nadvse pomembno znanje, ki izhaja iz uma, umetnost. Hrvati umjetnost. Srbi umetnost. Mimogrede: Rusi umetnost imenujejo iskustvo.

 

In zakaj MG? To so kratice igralke Milene Grm, ki je prva leta 2011 zapustila proces Petdesetletne gledališke predstave NOORDUNG::1995-2045. Šest let prej, leta 1995, pa je sama sebi izbrala obliko umetniškega satelita, ki jo bo po smrti zastopal. To so storili tudi vsi ostali igralci. Tako je bila oblika njenega satelita že vnaprej natančno določena.

 

Na tem mestu se bom na kratko zadržal pri gledališkem fenomenu, ki ga imenujemo zasedba vlog. Seveda vam nimam namena razlagati pomena zasedbe v režimu gledališke umetnine. Naj vseeno izpostavim pomembnega, a ne najpomembnejšega segmenta gledališke umetnosti, obravnavanje čustvenega spomina. Zakaj sem ga v tem primeru prvega imenoval? Zato, ker sem Mileno Grm povabil k projektu predvsem zaradi svojega čustvenega spomina na gledališče. Tega ni zahtevala od mene dramska situacija, dramaturgija konflikta. V svojem bistvu je čustveni spomin sprožilec emomehanike, zaradi katerega v časovnih umetnostih jočemo.

 

Milena Grm je bila prva igralka, ki sem jo ozavestil kot transformacijsko bitje v trenutku, ko sem kot otrok prvič         vstopil v Slovensko mladinsko gledališče. Prav posebaj pa dve leti kasneje, ko mi je bilo štirinajst let in so me starši vpisali v gledališko šolo Pionirskega doma. Milena Grm je igrala v prelomnih predstavah, kot je Missa in A minor, velikana gledališke režije Ljubiše Ristića, in v famozni predstavi maestra Tomaža Pandurja Šeherezada. V petdesetletno predstavo je vstopila kot moje prvotno izročilo gledališča. Vanjo je vnesla tudi glasbeni element. Poleg tega, da je odlično igrala različne inštrumente, je tudi izvrstno pela. S svojim glasom je ozvočila Petdesetletno predstavo Noordung::1995-2045.

 

(Na tem mestu bi prosil urednika portala+, da vmreži v komentar zvočno maso, ki jo je Milena Grm s svojim znanjem o slovenski ljudski glasbi uvedla v predstavo. To je Ljubavna pesem iz Rezije, ki so jo v svet ponesli Beneški fantje.)

 

 

Ljubavna pesem iz Rezije.

       

 

Seštejmo: prvi umetniško-znanstveni satelit UMBOT::MG nosi ime po preminuli igralki Mileni Grm. Satelit je Milena Grm! Seštejmo in poenostavimo: Milena Grm, igralka, igra v predstavi Noordung. Ko umre, se namesto nje na odru pojavi njena daljinsko vodena tehnološka zamenjava. Po njeni smrti se njen tehnološki znak namesti na orbiti. Tako postane umetniški satelit. Tehnološka zamenjava za njeno telo dobi tri računalniške programe. Prvi vsebuje vse vloge, ki jih je v svojem življenju odigrala. Drugi program vsebuje vse informacije o njenem telesu, njen DNK in informacijo njenem skeletu, o prozornem bloku gobaste kostnine. Tretji program pa vsebuje nabor mimov njenega obraza. Razpon od tragedije do komedije.

 

Satelit bo v realnem času prenašal vse naštete informacije v globino vesolja in na Zemljo. Tako bo Milena Grm tudi po smrti teleprezenčno prisotna. Visokorazvita tuja inteligenca bi jo lahko iz tega nabora informacij rekonstruirala. Predvsem bi skozi nabor njenih vlog doživela človeka! V Mileni Grm sta sobivali klasična omika in naklonjenost avantgardi. Zadnja vloga, ki jo je Milena Grm igrala, je bila vloga Reke v drami Daneta Zajca z naslovom Otroka reke. Njene zadnje posnete besede, ki jih je izgovorila na odru, bodo imele pomembno vlogo v umetniško-znastvenem satelitu.

 

Satelit je ogenj, njegov transforamcijski program pa plamen. Rad upiram v svetišče očesa abstraktno zgovornost!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
5
17.07.2018 00:36
Naprošam proizvajalce pijač, če lahko v prehodnem obdobju, dokler se trajno ne razreši problem otroške kardiologije in ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
4
16.07.2018 01:11
Nemčija je občutljiva do svoje črne preteklosti, vendar mora razumeti tudi občutljivost drugih držav, ko je v Evropo povabila ... Več.
Piše: Keith Miles
Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija
0
15.07.2018 08:45
Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
22
13.07.2018 23:00
Kocka je padla. Vlada Mira Cerarja v odstopu je kljub drugačnim napovedim in pomislekom v petek, 13. julija vložila tožbo proti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
6
13.07.2018 14:15
Zdi se, da je čas, ki je pred nami, prej čas neprestanih improvizacij pri urejanju skupnega evropskega življenja, kot pa čas ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
3
12.07.2018 16:30
Pogovori z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem so bili odločilni.7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je naBrioneodšla ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
7
11.07.2018 21:40
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) poziva politiko, naj jim omogoči porabo 35 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki jih še ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
7
10.07.2018 23:00
Še ta teden bo znano, ali bo Janša odklonil ponujeno mandatarstvo. Po vsej verjetnosti ga bo. Prihodnji teden pa se bo bržkone ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
21
09.07.2018 21:30
Je Aleš Šabeder nadčlovek? Je bermensch, kot se je vprašala Milena Zupanič v svojem prispevku pred nekaj meseci? Ni. Ker nihče ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
12
08.07.2018 19:00
To je zgodba o okolju, kjer vlada politikanstvo namesto zrele politike, kjer uspevajo sfalirani igralci namesto ozaveščenih ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije
1
08.07.2018 11:00
Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
5
07.07.2018 00:28
Slovensko zdravstvo je ta trenutek kritični bolnik slovenske države. Začeli so mu odmirati ključni organi. Je na poti v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska otroška srčna kirurgija v spirali norosti
12
05.07.2018 00:40
Veleumi v Cerarjevi vladi, ki opravljajo tekoče posle, so 28. junija 2018 Državnemu zboru v obravnavo poslali dokument ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Esej o Evropi ali "nekaj krepkih" pred lastnim ogledalom
9
03.07.2018 23:54
Spomnite se časov, ko smo evropsko zastavico kot značko začeli nositi na zavihkih suknjičev. To so bili časi sredi osemdesetih ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo
3
01.07.2018 08:59
Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: Uvod
8
30.06.2018 18:00
Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija
18
28.06.2018 17:42
Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak
12
26.06.2018 23:54
S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. ... Več.
Piše: Kristjan Lapuh
Kako je klavrno končal džez v mestu, ki sovraži to kozmpolitsko, urbano in ameriško glasbeno zvrst
10
24.06.2018 19:27
Zaradi ideoloških predsodkov džeza pri nas nikoli nismo družbeno povsem sprejeli. Ker je ameriški, univerzalen, kozmopolitski in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vesolje je res ogomna potrata prostora
12
24.06.2018 07:59
Njegov film Zvezda ni zapisan z besedo, temveč z znakom zvezde. Če bi me še pred kratkim vprašali, ali poznam ime Johanna Lurfa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 14.444
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.876
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 8.088
04/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.108
05/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.978
06/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.557
07/
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
Keith Miles
Ogledov: 1.421
08/
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.398
09/
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.150
10/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.877