Razkrivamo

Dimitrij Rupel piše Spomenki Hribar in predsedniku Borutu Pahorju

Potem ko je Spomenka Hribar v soboto predsedniku republike napisala javno pismo, v katerem mu polaga na srce, naj mandata za sestavo vlade v nobenem primeru ne podeli Janezu Janši, je zdaj Dimitrij Rupel napisal odprto pismo obema, Spomenki Hribar in Borut Pahorju. Profesor Rupel ugotavlja, da je vrsto let sodeloval z Janšo in da se je z njim tudi razhajal, vendar pa po njegovi oceni trenutno v Sloveniji med šefi strank enostavno ni boljšega kandidata za predsednika vlade.

17.06.2018 20:09
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   volitve   vlada   mandatar   Borut Pahor   Spomenka Hribar   Dimitrij Rupel   Janez Janša

Foto: NSi.si

Glavno sporočilo Spomenkinega odprtega pisma pa je seveda, da Janša ni primeren za predsednika vlade, kar pomeni, da bi predsednik vlade moral postati nekdo drug.

Draga Spomenka, spoštovani predsednik!

 

Predsednik republike je 7. junija 2018 (neformalno) napovedal, da bo kot mandatarja za sestavo vlade predlagal relativnega zmagovalca volitev Janeza Janšo, 15. junija pa je bil - ob podpisovanju ukaza o sklicu prve seje Državnega zbora - za spoznanje bolj zadržan: omenil je sestanke z vodji poslanskih skupin, na katerih bo "preveril", ali obstaja možnost, da prvak zmagovite stranke dobi primerno parlamentarno večino, nakar je interpretiral Janšo. Ta je bil izjavil, da v primeru, če bi "parlamentarno večino užival nekdo drug", mandata sploh ne bi sprejel. Sobotna priloga Dela je 16. junija 2018 objavila odprto pismo Spomenke Hribar predsedniku Borutu Pahorju z naslovom "Da ne bo smeh naših otrok in otrok naših otrok bolj grenak" (vir). Hribarjeva predsedniku Pahorju očita, da je - v primeru podpore Janši - podlegel vtisu avtoritarnosti in "močne osebnosti", čeprav takšne osebnosti niso vedno verodostojne.

 

Zadeve, o katerih pišeta oz. govorita Spomenka Hribar in Borut Pahor, niso preproste, vendar so pomembne. Bojim se, da utegnejo povzročiti resne nesporazume in škodljive posledice. Da s svojim oglašanjem ne bi povzročil dodatnih zapletov in težav, bom - kot se reče - konstruktiven: čim bolj se bom izogibal kritiki, očitkom in obtožbam, z eno besedo, brezobzirnosti, ki je sicer značilna za aktualna politična soočanja. Obe osebi iz naslova tega prispevka spoštujem, ju do neke mere razumem in (do neke mere) celo podpiram.

 

Če se držim pravkar zapisanega pravila, moram Spomenki Hribar priznati veliko imenitnih dosežkov, povezanih z razkrivanjem zatemnjenih plati slovenske zgodovine. Bil sem urednik zbirke Znamenja, v kateri je po dolgih in dramatičnih pogajanjih - zaradi prispevka Spomenke Hribar "Krivda in greh" - leta 1987 izšel Kocbekov zbornik. Hribarjeva je bila privržena sodelavka in urednica Nove revije, po volitvah leta 1990 pa energična poslanka Slovenske demokratične zveze. Največ lovorik pa tudi sovražnih napadov si je prislužila zaradi nepopustljive drže glede narodne sprave. Bila je prepoznavna in značilna osebnost slovenske pomladi, trn v peti komunističnemu režimu, Udbi, navsezadnje pa se je sprla celo z nekdanjimi prijatelji in se oddaljila od izročila, ki ga v pomanjkanju boljše besede imenujem konservativno. Njen poziv iz leta 1992 - "Ustavite desnico" - je pomenil političen in mentalni preobrat. Po vsej priliki je bil slabo formuliran, izrabljen tudi v nasprotju s svojim namenom, na levici so ga sprejeli z navdušenjem, med konservativci ("na desnici") pa z ogorčenjem.

 

Na neki način se pri odprtem pismu Spomenke Hribar predsedniku Pahorju zgodba ponavlja.

 

Hribarjeva Pahorju zameri napoved, da bo za mandatarja predlagal Janšo. Na neki način strelja mimo tarče, saj se je Pahor v tednu po sestanku z Janšo že nekoliko popravil. Nato trka na odprta vrata, ko razlaga pomen narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno. Pahor najbrž ne bi ugovarjal njenemu stališču, da je "v temelju naše osamosvojitve in samostojnosti Republike Slovenije" prav ta boj, ne pa kolaboracija. Na tej točki bi Hribarjeva morala pojasniti, kaj pomeni "v temelju", saj se je Slovenija osamosvojila in postala samostojna šele leta 1991. Nemara bi lahko zagovarjali tezo, da je SFRJ predstavljala koristno etapo v razvoju slovenske državnosti, čeprav seveda ni predstavljala koristne etape v razvoju slovenske demokracije.

 

Glavno sporočilo odprtega pisma pa je seveda, da Janša ni primeren za predsednika vlade, kar pomeni, da bi predsednik vlade moral postati nekdo drug: bodisi Marjan Šarec, kateri drugi predsednik parlamentarne stranke ali nemara nekdo tretji. Ob tem sem se spomnil, da je Hribarjeva nekaj let nazaj za predsednico vlade predlagala Majo Brenčič-Makovec.

 

Pri vsem tem gre za vprašanje, ali se predsednik republike pri predlogu mandatarja lahko izogne relativnemu zmagovalcu oz. upoštevanju njegove prednosti pri sestavljanju vlade. Če pogledamo druge demokratične države, bomo ugotovili, da to ni mogoče. Po objavi volilnih rezultatov v Nemčiji ali v Avstriji nihče ni dvomil, da je prva na potezi zmagovalna stranka, drugouvrščena pa se poteguje za mesto v vladi ali pove - kot se je sprva zgodilo v Nemčiji pri socialnih demokratih - da bo ostala v opoziciji. Da bi vlado takoj po volitvah sestavljala drugouvrščena stranka, ki ima komaj polovico toliko poslancev kot prvouvrščena, je pravzaprav nezaslišano.

 

Nekateri so kot primer prevzemanja pobude s strani drugouvrščene stranke dajali Janševo koalicijo iz leta 2012. Pri tem pozabljajo, da je morala SDS, ki je za prvouvrščeno stranko zaostala samo za 2%, počakati, da je spodletelo Zoranu Jankoviću, ki so ga bili proti vsem merilom evropske politike - ali vsaj z dvojnimi merili - na nebo prikovali patentirani levičarski in drugi preganjalci Janeza Janše. Oktobra 2011 je Jankoviću oprostilo vse finančne domislice in se mu na Magistratu priklonilo 26 političnih zvezdnikov: Igor Arih, Franjo Bobinac, Renata Brunskole, Marko Bulc, France Bučar, Iztok Čop, Žiga Debeljak, Branko Đurić-Đuro, Vesna V. Godina, Miran Goslar, Rajko Kenda, Ana Nuša Kerševan, Matjaž Kmecl, Mateja Kožuh Novak, Milan Kučan, Magnifico, Svetlana Makarovič, Jože Mencinger, Jože Mermal, Jerca Mrzel, Ranko Novak, Zoran Predin, Herman Rigelnik, Mojmir Sepe, Janez Stanovnik, Lojze Ude. Ne da bi pomislili, kako bi se znašel na bruseljskem parketu, so Jankovića prosili, naj prevzame oblast v državi. Po volitvah so nastopili zapleti, do nastopa vlade pa sta minila dobra dva meseca.

 

Predsedniku Pahorju se nemara zdita osebnost in značaj Janeza Janše nekaj posebnega in morda celo problematičnega, vendar vsi ti predsodki ugasnejo, če si poleg Jankovićevih predstavljamo nastope Marjana Šarca na Evropskem svetu, na vrhu Nata, na morebitnih srečanjih s predsedniki Francije, Kitajske, Nemčije, Rusije, Velike Britanije ali ZDA.

 

Enako kot Spomenka Hribar je svojo politično kariero v Slovenski demokratični zvezi in v parlamentu - pred 29 leti - začel Janez Janša. V 29 letih je Janša nemara kdajpakdaj zašel v skrajnosti, vendar ni kršil temeljnih demokratičnih pravil. So ga pa tekmeci in gospodujoči mediji vseskozi označevali kot negativca. Če nas ne prepričajo njegovi nastopi na t.i. soočenjih in če nam ni všeč njegov humor; če ne upoštevamo njegovega predsedovanja Evropskemu svetu leta 2008 in če nas ne zanimajo njegova knjižna dela, sta bila njegova nesporna dosežka pač organizacija vojaške obrambe in zmaga v desetdnevni vojni za Slovenijo. Janša po vseh kriterijih spada v Veliko generacijo, ki je ustanovila Slovenijo kot narodno državo.

 

Pisec teh vrstic nima od tukajšnjega pisanja nobene osebne koristi, ne pričakuje zahvale ali množičnega pritrjevanja. Glede na to, da je mnogo let sodeloval z Janšo in čeprav se je z njim tudi razhajal, ugotavlja, da trenutno v Sloveniji ni boljšega kandidata za predsednika vlade, ki ima za povrh še to prednost, da je zmagal na volitvah. Očitki Hribarjeve na Janšev račun tupatam zvenijo prepričljivo, vendar je ta vtis bolj kot rezultat neodvisne analize posledica medijske masaže in dolgoletnega ponavljanja enakih argumentov, čeprav noben ni prestal sodne preizkušnje. Da pa Janez Janša ne bi podlegel skušnjavam močnih osebnosti, ki jih nekoliko nevljudno in neustrezno navaja Hribarjeva, potrebuje koalicijskega partnerja. Če to ne bo hotel biti Šarec, ki si po vsem videzu želi postati voditelj še bolj kot Janša, bi bil primeren Miro Cerar, da o Mateju Toninu sploh ne govorim.

 

S spoštovanjem!

 

Dimitrij Rupel

 

Ljubljana, 17. junija 2018

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
29
Ponovno odkriti mojster (4. del): "Ljubljana je neznosno grda. Ali je ona izraz ljudske duše? Potem je čudno z nami."
0
24.08.2019 18:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
4
23.08.2019 22:30
Eskalacija napetosti med ZDA in Kitajsko, upočasnitev globalne gospodarske krize, valute, finančni trgi ... Od začetka tega ... Več.
Piše: Uredništvo
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
12
21.08.2019 19:29
Letošnje Dneve poezije in vina na Ptuju otvarja Ilija Trojanow, v Bolgariji rojeni pisatelj, prevajalec, založnik in aktivist, ... Več.
Piše: Uredništvo
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
5
18.08.2019 10:59
Domačini v Zgornjem Posočju izgubljajo potrpljenje: poplava turistov, posebej še motoristov, ki izkoriščajo zastonj in užitkov ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (3. del): Selitev na Dunaj, Wagnerjev atelje in prve želje po osamosvojitvi
3
15.08.2019 23:59
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
7
15.08.2019 00:05
Sedmega junija smo kot prvi in edini medij v državi doslej objavili kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije. ... Več.
Piše: Uredništvo
Velika Britanija in Združene države Amerike: Konec njunega "posebnega odnosa" je dobra novica!
9
12.08.2019 20:00
Prvič doslej objavljamo prevod članka iz ameriškega spletnega medija Zerohedge ( vir). Podpisani Tyler Durden je seveda ... Več.
Piše: Uredništvo
Ponovno odkriti mojster (2. del): Že pred koncem prvega letnika klasične gimnazije je postalo jasno, da bo Jože pogorel
1
11.08.2019 09:00
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, je avtor velike monografije o tem mojstru. V knjigi ga spremlja osebnostno ... Več.
Piše: Uredništvo
Tihi konec sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF): Ali se nam obeta nova oboroževalna tekma?
4
08.08.2019 20:00
Če je bilo pred meseci zaradi grozeče nove jedrske oboroževalne tekme med Američani in Rusi še slišati kakšen glas opozorila, pa ... Več.
Piše: Božo Cerar
Diagnoza slovenskega zdravstva: ZZZS kot zavod za plansko razdeljevanje denarja
22
07.08.2019 22:00
Zakaj Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ni zavarovalnica? Zakaj obvezno zavarovanje v resnici sploh ni zavarovanje? ... Več.
Piše: Uredništvo
Napetosti v Perzijskem zalivu: Diplomacija brez verodostojne grožnje je zgolj prazno besedičenje
9
06.08.2019 20:16
Stopnjevanje napetosti med Iranom in Zahodom (zlasti Veliko Britanijo in Združenimi državami) je še vedno del strateškega ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Kot svinje z mehom: Sedmerica članov sveta FIHO odgovarja vodstvu fundacije
0
06.08.2019 16:40
Na našem portalu smo junija objavili obsežno razkritje suma hudih nepravilnosti, diskriminacije in celo korupcije v primeru ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski predsodki: Dvanajst tez o "dobrem" javnem in "zlobnem" zasebnem šolstvu
23
05.08.2019 20:34
Po vseh peripetijah z novelo zakona o financiranju izobraževanja, s katero je Šarčeva vlada poskušala uvesti razlikovanje glede ... Več.
Piše: Klemen Lah
Evropski liberalci si še kar zatiskajo oči pred homofobnimi islamisti, ki zagovarjajo srednji vek
26
04.08.2019 22:33
Pred dnevi je arabski moški v Stuttgartu z mečem sredi ulice umoril človeka. Menda duševno moteni Afričan (Eritrejec) je pahnil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ponovno odkriti mojster (1. del): Kdo je bil Jože Plečnik
3
02.08.2019 21:46
Peter Krečič, veliki raziskovalec arhitekta Plečnika, ga v knjigi spremlja osebnostno in kot umetnika. Sledi mu od zgodnje ... Več.
Piše: Uredništvo
50 let človeka na Luni (1969-2019), 3. del: Kako so nas potegnili za nos z obdelanimi fotografijami "modrega planeta" v Photoshopu
6
28.07.2019 14:00
Znamenita Blue Marble je ena najbolj poznanih in razširjenih podob našega planeta. Po zagotovilu Nase gre za najpodrobnejšo ... Več.
Piše: Boštjan Pihler
Stoletni pečat Zorka Simčiča (6. del): Brez Kocbeka in njegovih krščanskih socialistov pri nas komunizem nikoli ne bi mogel zmagati
10
25.07.2019 22:02
Doslej smo objavili pet odlomkov iz izjemne knjige Dohojene stopinje , ki jo podpisujeta France Pibernik in Zorko Simčič. Danes ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Johnson: Velika Britanija ima prvič po Churchillu premierja z jajci in obilico karizme
13
24.07.2019 19:00
Sprememba na premierskem mestu v Londonu si že zaradi človeka, ki je nasledil Thereso May, zasluži podrobnejše analize. Boris ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nov primer ruskega vpletanja v evropsko politiko: Putinovi rublji za Salvinija?!
9
23.07.2019 21:50
Po sumu vpletanja v ameriške predsedniške volitve se je marsikdo spraševal, kaj počnejo Rusi v Evropi oziroma na kakšen način ... Več.
Piše: Božo Cerar
Koliko nas je v resnici stala sanacija bank? Odgovor je 4,5 milijarde evrov
11
22.07.2019 07:00
Prodali smo še zadnjo državno banko in čas je, da naredimo nekakšno inventuro sanacije bank. Seveda bolj z vidika številk, pri ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,572
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,802
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,936
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,295
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,341
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,068
07/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 902
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 798
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,349
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,429