Komentar

Vesolje je res ogomna potrata prostora

Njegov film Zvezda ni zapisan z besedo, temveč z znakom zvezde. Če bi me še pred kratkim vprašali, ali poznam ime Johanna Lurfa in njegov filmski opus, bi bil moj odgovor nikalen. Ampak že samo to, da je bil izbran v selekcijo fimskega festivala Kino otok, ga dela posebnega. Zaradi tega, ker izolski festival predstavlja avtorske in eksperimentalno izjemne filme. 

24.06.2018 07:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kinotok   Izola   Johann Lurf   Zvezda   vesolje   Hubble   zvezdno mesto

Vesolje je, navkljub vsemu, prostor materije.

Film Zvezda, ki ima naslov zapisan z znakom zvezde, je imel projekcijo najprej v Izoli, šele kasneje v Kinu Dvor v Ljubljani. Najbrž je bil Johann Lurf prisoten na obeh projekcijah. Ni mi znano kako sta ga sprejela avditorija in ali sta ga sploh reflektirala. Sam sem si ga ogledal na posebni projekciji. Splet okoliščin je sprožil dogodke tako, da si filma nisem ogledal v kinematografu, temveč na ekranu. Le moji ekrani mi kažejo, da živim v XXI. stoletju. Tako sem vstopil v devetindevetdesetminutno filmsko nežnost. Že žanr filma mi je dal takoj vedeti, da imam pred sabo filmskega anarhista. Vse režiserje, ki proizvajajo filme postprodukcijske zvrsti, imam za anarhiste. Tako jih doživljam, tudi če to niso. Johann Lurf je proizvedel žanrovski film, ki je v mojem vrednostnem sistemu postavljen zelo visoko. To je postprodukcijska zvrst. Tako jo sam imenujem. Ne vem, od kod mi to? Filmarji jih označujejo s "found fottage" filmi. To so filmi, ki preskočijo fazo snemanja. Po konceptualizaciji je njihovo snemanje preprosto nepotrebno. V postprodukciji izvedejo montažni manever, ki proizvede produktni fenomen - film. Zato ga imenujem, verjetno pa še kdo, postprodukcijski film.

 

Digresija I. / Na samem vrhu moje vrednoste lestvice filmske umetnosti so filmi: Sence pozabljenih prednikov, Sergej Parajanov, Salo ali 120 dni Sodome, Pier Paolo Pasolini, Ura, Christan Marclay. Konec I. digresije.

 

Digresija II. / Ura Christana Marclaya je postprodukcijski film! Med drugimi postprodukcijskimi filmi mojega izbora so: Blazni Fritz, Tatjana Didenko in Vladimir Sorokin, Finalni rez: Gospe in gospodje, Gyorgy Palfi. Konec II. digresije.

 

Postprodukcijski film je film cineasta, ki je narejen najprej za cineaste in šele kasneje za vse druge. Film Zvezda je konceptualiziran tako, da v njem gledamo nočno zvezdno nebo iz petstotriinpetdesetih filmov. Zmontiranih je petstotriinpetdeset prizorov zvezdnega neba v nežno celoto. Gledamo zvezdno mapiranje filmske zgodovine, zbirko enorodnih motivov od leta 1905 do leta 2017. Filmski režiser jih ima namen neneho dopolnjevati z novimi in novimi kadri zvezd in zvezdnega neba do konca svojih dni.

 

Tako je, v filmu gledamo zvezde!

 

To je film za zaljubljene v film, za filmske odvisnike. Njegovo zajemanje zvezdnih kadrov izhaja iz kronološkega zaporedja filmske zgodovine. V novi filmski celoti kadri dobijo svoj transcendetni dom. Še zdaj ne vem, ali je film antinarativna brzica ali je upočasnjen ravninski veletok. V vsakem primeru je to velefilm. Ko vstopimo vanj, mu lahko pristopimo na različne načine. Lahko ga gledamo skozi oči razvoja filmske umetnosti ali razumevanje zvezdnega prostora. Vse to proizvedejo ultimativni ultra rezi.

 

Prva bližnja asociacija in prvi mit. Ponovimo, mit je kratko povedana pripoved: Ko so na Hubblovi astronomski opazovalnici od 24. septembra leta 2003 do 16. januarja leta 2004 znotraj projekta Ultra Deep Space Field opazovali ozvezdje Fornax, je bila znotraj njenega izbranega kvadrata, na katerem ni bilo do takrat vidnega nobenega ozvezdja, zvezd, kaj šele galaksij, vidna samo črnina. Astronomi so se morali pri direkciji orbitalne opazovalnice zelo potruditi, da so dobili privoljenje in omejen čas za opazovanje izbrane koordinate. Seveda si lahko mislite, da je vsaka ura opazovanja na tako dragoceni napravi zelo draga in da je več kot razumljivo, da morajo biti opazovanja smisleno projektirana. Načrt opazovanja Ultra Deep Space Field pa je bil samo na videz nesmiselen. Želel je opazovati kavadrat, na katerem ni bilo vidinih nobenih znakov zvezdnih pulsacij ali drugih senzacij. Po končanem astronomskem opazovanju smo dobili presenetljive rezultate: izza črnega nebesnega svoda ja zasvetilo na desettisoče ozvezdij in galaksij, na stotisoče zvezd. Tako je, za nebesno črno se nahaja neverjetna množica zvezdnega življenja. Konec asociacije.

 

Film Zvezda je film o vesolju, ki tematizira mimetični realizem zvezdnega polja, mimezis v različnih A in B filmskih produkcijah. To je film, ki pomiri predvsem obsesivno nervozne, z operacijo enoznačnosti odpre v nas religiozna čustva. Gledalec med filmom gleda v svojo notranjost, če vstopi v projekcijo nepripravljen, ga ta v hipu vrže ven iz kino dvorane tako kot demona popeče blagoslovljena voda, ko vstopi v posvečen protor.

 

Druga bližnja asociacija in drugi mit: Ko sem se leta 1998 na selekciji za kozmonavta v Zvezdnem mestu znašel v simulatorju medplanetarnega poleta, v kokpitu vesoljskega plovila Buran (Nevihta), mi je inštruktor najprej določil smer poleta na zvezdni karti ter hitrost plovila. Kmalu se je na sferičnem ekranu pokazalo črno zvezdno nebo in istočasno dinamika leta. Nobene hitrostne dinamike ali spreminjanja obdajanja ni bilo. Ta je bila minimalna, mini-minimalna. Simulacija hitrosti je bila velika, vse pa se odvijalo počasi. Razmerja prostora so bila ogromna, subjektivni čas pa upočasnjen. Da, vesolje je res ogomna potrata prostora. Konec asociacije.

 

V izvornih filmih, ki sestavljajo Lurfov film, vidimo zvezdno nebo gledano skozi trik kamero, vidimo izumljanje pogleda, premikanje med zvezdami v trodimenzionalni črni. Svojo idelano publiko ima na filmskih festivalih eksperimentalnega filma in v programih muzejev za sodobno umetnost, kjer je auditorij senzibiliziran za različne dimenzionalnosti in formate umetnin. V prostorih, kjer ima gledalec zavest o tehnologiji. Tehnologija je manifestacija metafizike. Postprodukcijske filme gledamo v izoliranem času v izbranem kontekstu. S tem, ko gledamo spremembo filmske tehnologije, se spreminja naše razumevanje kozmičnega prostora.

 

Montaža v Lurfovem filmu je drugačna kot pri drugih postprodukcijskh izdelkih, ker bolj poudarjeno sledi zvočnemu korpusu montiranih kadrov. Minimalne spremembe motivike z različno zvočno maso in glasbeno strukturo proizvajajo zvočno intonacijo kadra. Gledalec nežno pada po slapovih zvočnih prehajanj, ki na določenih mestih ilustrirajo vesoljskost, na določenih pa artikulirajo elektronsko pulsiranje.

 

Spoji v filmu so diskretni in tiho privlačni, posegi pa navdušujoči - kot da bi hoteli dešifrirati nekaj zelo zahtevnega, zakritega. Seveda gledamo popolnoma nov film, velik kozmistični stolp nedoumljivega in hkrati minimalističnega. Vesolje je, navkljub vsemu, prostor materije. Mogoče pa je vseeno matrica, verjetno montaža obojega.

 

Zgodovina filma je v svojih tisočih in tisočih filmih proizvedla neverjetno količino kadrov in sekvenc, ki se vrtijo okrog izbranih motivov. Postprodukcijski film je tehnika posvajana in uvrščanja tega materiala, urejenega in pripravljenega za interpretacijo.

 

Takoj, ko sem prepoznal konceptualizacijo filma, sem pogledal na seznam, iz katerega je Johann Lurf črpal svoj montažni inventar. Moj komični um si je takoj zadal nalogo: Poglej, če je uvrščen fenomenalen znanstveno-izobraževalen film Doroga k zvezdam (Pot k zvezdam) Pavla Kušanceva iz leta 1958, ker če je, potem za filmom stoji resna raziskava. Seveda je uvrščen! In čisto na koncu: vedno me je pri postprodukcijskem filmu zanimalo, kako rešujejo vprašanja avtorski pravic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
6
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
9
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
50 let od likvidacije praške pomladi, nekaj dni od likvidacije slovenske pomladi
11
21.08.2018 01:13
Slovenski kulturni boj, ki je dosegel svojevrsten pospešek po letošnjih junijskih volitvah, je znamenje zaostalosti in čudaštva. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.124
02/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.354
03/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.358
04/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.786
05/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.813
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.884
07/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 1.964
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.303
09/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.132
10/
Rudi, Medved iz Golobičevega brloga
Uredništvo
Ogledov: 3.609