Komentar

Vesolje je res ogomna potrata prostora

Njegov film Zvezda ni zapisan z besedo, temveč z znakom zvezde. Če bi me še pred kratkim vprašali, ali poznam ime Johanna Lurfa in njegov filmski opus, bi bil moj odgovor nikalen. Ampak že samo to, da je bil izbran v selekcijo fimskega festivala Kino otok, ga dela posebnega. Zaradi tega, ker izolski festival predstavlja avtorske in eksperimentalno izjemne filme. 

24.06.2018 07:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kinotok   Izola   Johann Lurf   Zvezda   vesolje   Hubble   zvezdno mesto

Vesolje je, navkljub vsemu, prostor materije.

Film Zvezda, ki ima naslov zapisan z znakom zvezde, je imel projekcijo najprej v Izoli, šele kasneje v Kinu Dvor v Ljubljani. Najbrž je bil Johann Lurf prisoten na obeh projekcijah. Ni mi znano kako sta ga sprejela avditorija in ali sta ga sploh reflektirala. Sam sem si ga ogledal na posebni projekciji. Splet okoliščin je sprožil dogodke tako, da si filma nisem ogledal v kinematografu, temveč na ekranu. Le moji ekrani mi kažejo, da živim v XXI. stoletju. Tako sem vstopil v devetindevetdesetminutno filmsko nežnost. Že žanr filma mi je dal takoj vedeti, da imam pred sabo filmskega anarhista. Vse režiserje, ki proizvajajo filme postprodukcijske zvrsti, imam za anarhiste. Tako jih doživljam, tudi če to niso. Johann Lurf je proizvedel žanrovski film, ki je v mojem vrednostnem sistemu postavljen zelo visoko. To je postprodukcijska zvrst. Tako jo sam imenujem. Ne vem, od kod mi to? Filmarji jih označujejo s "found fottage" filmi. To so filmi, ki preskočijo fazo snemanja. Po konceptualizaciji je njihovo snemanje preprosto nepotrebno. V postprodukciji izvedejo montažni manever, ki proizvede produktni fenomen - film. Zato ga imenujem, verjetno pa še kdo, postprodukcijski film.

 

Digresija I. / Na samem vrhu moje vrednoste lestvice filmske umetnosti so filmi: Sence pozabljenih prednikov, Sergej Parajanov, Salo ali 120 dni Sodome, Pier Paolo Pasolini, Ura, Christan Marclay. Konec I. digresije.

 

Digresija II. / Ura Christana Marclaya je postprodukcijski film! Med drugimi postprodukcijskimi filmi mojega izbora so: Blazni Fritz, Tatjana Didenko in Vladimir Sorokin, Finalni rez: Gospe in gospodje, Gyorgy Palfi. Konec II. digresije.

 

Postprodukcijski film je film cineasta, ki je narejen najprej za cineaste in šele kasneje za vse druge. Film Zvezda je konceptualiziran tako, da v njem gledamo nočno zvezdno nebo iz petstotriinpetdesetih filmov. Zmontiranih je petstotriinpetdeset prizorov zvezdnega neba v nežno celoto. Gledamo zvezdno mapiranje filmske zgodovine, zbirko enorodnih motivov od leta 1905 do leta 2017. Filmski režiser jih ima namen neneho dopolnjevati z novimi in novimi kadri zvezd in zvezdnega neba do konca svojih dni.

 

Tako je, v filmu gledamo zvezde!

 

To je film za zaljubljene v film, za filmske odvisnike. Njegovo zajemanje zvezdnih kadrov izhaja iz kronološkega zaporedja filmske zgodovine. V novi filmski celoti kadri dobijo svoj transcendetni dom. Še zdaj ne vem, ali je film antinarativna brzica ali je upočasnjen ravninski veletok. V vsakem primeru je to velefilm. Ko vstopimo vanj, mu lahko pristopimo na različne načine. Lahko ga gledamo skozi oči razvoja filmske umetnosti ali razumevanje zvezdnega prostora. Vse to proizvedejo ultimativni ultra rezi.

 

Prva bližnja asociacija in prvi mit. Ponovimo, mit je kratko povedana pripoved: Ko so na Hubblovi astronomski opazovalnici od 24. septembra leta 2003 do 16. januarja leta 2004 znotraj projekta Ultra Deep Space Field opazovali ozvezdje Fornax, je bila znotraj njenega izbranega kvadrata, na katerem ni bilo do takrat vidnega nobenega ozvezdja, zvezd, kaj šele galaksij, vidna samo črnina. Astronomi so se morali pri direkciji orbitalne opazovalnice zelo potruditi, da so dobili privoljenje in omejen čas za opazovanje izbrane koordinate. Seveda si lahko mislite, da je vsaka ura opazovanja na tako dragoceni napravi zelo draga in da je več kot razumljivo, da morajo biti opazovanja smisleno projektirana. Načrt opazovanja Ultra Deep Space Field pa je bil samo na videz nesmiselen. Želel je opazovati kavadrat, na katerem ni bilo vidinih nobenih znakov zvezdnih pulsacij ali drugih senzacij. Po končanem astronomskem opazovanju smo dobili presenetljive rezultate: izza črnega nebesnega svoda ja zasvetilo na desettisoče ozvezdij in galaksij, na stotisoče zvezd. Tako je, za nebesno črno se nahaja neverjetna množica zvezdnega življenja. Konec asociacije.

 

Film Zvezda je film o vesolju, ki tematizira mimetični realizem zvezdnega polja, mimezis v različnih A in B filmskih produkcijah. To je film, ki pomiri predvsem obsesivno nervozne, z operacijo enoznačnosti odpre v nas religiozna čustva. Gledalec med filmom gleda v svojo notranjost, če vstopi v projekcijo nepripravljen, ga ta v hipu vrže ven iz kino dvorane tako kot demona popeče blagoslovljena voda, ko vstopi v posvečen protor.

 

Druga bližnja asociacija in drugi mit: Ko sem se leta 1998 na selekciji za kozmonavta v Zvezdnem mestu znašel v simulatorju medplanetarnega poleta, v kokpitu vesoljskega plovila Buran (Nevihta), mi je inštruktor najprej določil smer poleta na zvezdni karti ter hitrost plovila. Kmalu se je na sferičnem ekranu pokazalo črno zvezdno nebo in istočasno dinamika leta. Nobene hitrostne dinamike ali spreminjanja obdajanja ni bilo. Ta je bila minimalna, mini-minimalna. Simulacija hitrosti je bila velika, vse pa se odvijalo počasi. Razmerja prostora so bila ogromna, subjektivni čas pa upočasnjen. Da, vesolje je res ogomna potrata prostora. Konec asociacije.

 

V izvornih filmih, ki sestavljajo Lurfov film, vidimo zvezdno nebo gledano skozi trik kamero, vidimo izumljanje pogleda, premikanje med zvezdami v trodimenzionalni črni. Svojo idelano publiko ima na filmskih festivalih eksperimentalnega filma in v programih muzejev za sodobno umetnost, kjer je auditorij senzibiliziran za različne dimenzionalnosti in formate umetnin. V prostorih, kjer ima gledalec zavest o tehnologiji. Tehnologija je manifestacija metafizike. Postprodukcijske filme gledamo v izoliranem času v izbranem kontekstu. S tem, ko gledamo spremembo filmske tehnologije, se spreminja naše razumevanje kozmičnega prostora.

 

Montaža v Lurfovem filmu je drugačna kot pri drugih postprodukcijskh izdelkih, ker bolj poudarjeno sledi zvočnemu korpusu montiranih kadrov. Minimalne spremembe motivike z različno zvočno maso in glasbeno strukturo proizvajajo zvočno intonacijo kadra. Gledalec nežno pada po slapovih zvočnih prehajanj, ki na določenih mestih ilustrirajo vesoljskost, na določenih pa artikulirajo elektronsko pulsiranje.

 

Spoji v filmu so diskretni in tiho privlačni, posegi pa navdušujoči - kot da bi hoteli dešifrirati nekaj zelo zahtevnega, zakritega. Seveda gledamo popolnoma nov film, velik kozmistični stolp nedoumljivega in hkrati minimalističnega. Vesolje je, navkljub vsemu, prostor materije. Mogoče pa je vseeno matrica, verjetno montaža obojega.

 

Zgodovina filma je v svojih tisočih in tisočih filmih proizvedla neverjetno količino kadrov in sekvenc, ki se vrtijo okrog izbranih motivov. Postprodukcijski film je tehnika posvajana in uvrščanja tega materiala, urejenega in pripravljenega za interpretacijo.

 

Takoj, ko sem prepoznal konceptualizacijo filma, sem pogledal na seznam, iz katerega je Johann Lurf črpal svoj montažni inventar. Moj komični um si je takoj zadal nalogo: Poglej, če je uvrščen fenomenalen znanstveno-izobraževalen film Doroga k zvezdam (Pot k zvezdam) Pavla Kušanceva iz leta 1958, ker če je, potem za filmom stoji resna raziskava. Seveda je uvrščen! In čisto na koncu: vedno me je pri postprodukcijskem filmu zanimalo, kako rešujejo vprašanja avtorski pravic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.286
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.686
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.592
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.554
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.416
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 978
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.091
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 934
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 633
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.156