Komentar

Vesolje je res ogomna potrata prostora

Njegov film Zvezda ni zapisan z besedo, temveč z znakom zvezde. Če bi me še pred kratkim vprašali, ali poznam ime Johanna Lurfa in njegov filmski opus, bi bil moj odgovor nikalen. Ampak že samo to, da je bil izbran v selekcijo fimskega festivala Kino otok, ga dela posebnega. Zaradi tega, ker izolski festival predstavlja avtorske in eksperimentalno izjemne filme. 

24.06.2018 07:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Kinotok   Izola   Johann Lurf   Zvezda   vesolje   Hubble   zvezdno mesto

Vesolje je, navkljub vsemu, prostor materije.

Film Zvezda, ki ima naslov zapisan z znakom zvezde, je imel projekcijo najprej v Izoli, šele kasneje v Kinu Dvor v Ljubljani. Najbrž je bil Johann Lurf prisoten na obeh projekcijah. Ni mi znano kako sta ga sprejela avditorija in ali sta ga sploh reflektirala. Sam sem si ga ogledal na posebni projekciji. Splet okoliščin je sprožil dogodke tako, da si filma nisem ogledal v kinematografu, temveč na ekranu. Le moji ekrani mi kažejo, da živim v XXI. stoletju. Tako sem vstopil v devetindevetdesetminutno filmsko nežnost. Že žanr filma mi je dal takoj vedeti, da imam pred sabo filmskega anarhista. Vse režiserje, ki proizvajajo filme postprodukcijske zvrsti, imam za anarhiste. Tako jih doživljam, tudi če to niso. Johann Lurf je proizvedel žanrovski film, ki je v mojem vrednostnem sistemu postavljen zelo visoko. To je postprodukcijska zvrst. Tako jo sam imenujem. Ne vem, od kod mi to? Filmarji jih označujejo s "found fottage" filmi. To so filmi, ki preskočijo fazo snemanja. Po konceptualizaciji je njihovo snemanje preprosto nepotrebno. V postprodukciji izvedejo montažni manever, ki proizvede produktni fenomen - film. Zato ga imenujem, verjetno pa še kdo, postprodukcijski film.

 

Digresija I. / Na samem vrhu moje vrednoste lestvice filmske umetnosti so filmi: Sence pozabljenih prednikov, Sergej Parajanov, Salo ali 120 dni Sodome, Pier Paolo Pasolini, Ura, Christan Marclay. Konec I. digresije.

 

Digresija II. / Ura Christana Marclaya je postprodukcijski film! Med drugimi postprodukcijskimi filmi mojega izbora so: Blazni Fritz, Tatjana Didenko in Vladimir Sorokin, Finalni rez: Gospe in gospodje, Gyorgy Palfi. Konec II. digresije.

 

Postprodukcijski film je film cineasta, ki je narejen najprej za cineaste in šele kasneje za vse druge. Film Zvezda je konceptualiziran tako, da v njem gledamo nočno zvezdno nebo iz petstotriinpetdesetih filmov. Zmontiranih je petstotriinpetdeset prizorov zvezdnega neba v nežno celoto. Gledamo zvezdno mapiranje filmske zgodovine, zbirko enorodnih motivov od leta 1905 do leta 2017. Filmski režiser jih ima namen neneho dopolnjevati z novimi in novimi kadri zvezd in zvezdnega neba do konca svojih dni.

 

Tako je, v filmu gledamo zvezde!

 

To je film za zaljubljene v film, za filmske odvisnike. Njegovo zajemanje zvezdnih kadrov izhaja iz kronološkega zaporedja filmske zgodovine. V novi filmski celoti kadri dobijo svoj transcendetni dom. Še zdaj ne vem, ali je film antinarativna brzica ali je upočasnjen ravninski veletok. V vsakem primeru je to velefilm. Ko vstopimo vanj, mu lahko pristopimo na različne načine. Lahko ga gledamo skozi oči razvoja filmske umetnosti ali razumevanje zvezdnega prostora. Vse to proizvedejo ultimativni ultra rezi.

 

Prva bližnja asociacija in prvi mit. Ponovimo, mit je kratko povedana pripoved: Ko so na Hubblovi astronomski opazovalnici od 24. septembra leta 2003 do 16. januarja leta 2004 znotraj projekta Ultra Deep Space Field opazovali ozvezdje Fornax, je bila znotraj njenega izbranega kvadrata, na katerem ni bilo do takrat vidnega nobenega ozvezdja, zvezd, kaj šele galaksij, vidna samo črnina. Astronomi so se morali pri direkciji orbitalne opazovalnice zelo potruditi, da so dobili privoljenje in omejen čas za opazovanje izbrane koordinate. Seveda si lahko mislite, da je vsaka ura opazovanja na tako dragoceni napravi zelo draga in da je več kot razumljivo, da morajo biti opazovanja smisleno projektirana. Načrt opazovanja Ultra Deep Space Field pa je bil samo na videz nesmiselen. Želel je opazovati kavadrat, na katerem ni bilo vidinih nobenih znakov zvezdnih pulsacij ali drugih senzacij. Po končanem astronomskem opazovanju smo dobili presenetljive rezultate: izza črnega nebesnega svoda ja zasvetilo na desettisoče ozvezdij in galaksij, na stotisoče zvezd. Tako je, za nebesno črno se nahaja neverjetna množica zvezdnega življenja. Konec asociacije.

 

Film Zvezda je film o vesolju, ki tematizira mimetični realizem zvezdnega polja, mimezis v različnih A in B filmskih produkcijah. To je film, ki pomiri predvsem obsesivno nervozne, z operacijo enoznačnosti odpre v nas religiozna čustva. Gledalec med filmom gleda v svojo notranjost, če vstopi v projekcijo nepripravljen, ga ta v hipu vrže ven iz kino dvorane tako kot demona popeče blagoslovljena voda, ko vstopi v posvečen protor.

 

Druga bližnja asociacija in drugi mit: Ko sem se leta 1998 na selekciji za kozmonavta v Zvezdnem mestu znašel v simulatorju medplanetarnega poleta, v kokpitu vesoljskega plovila Buran (Nevihta), mi je inštruktor najprej določil smer poleta na zvezdni karti ter hitrost plovila. Kmalu se je na sferičnem ekranu pokazalo črno zvezdno nebo in istočasno dinamika leta. Nobene hitrostne dinamike ali spreminjanja obdajanja ni bilo. Ta je bila minimalna, mini-minimalna. Simulacija hitrosti je bila velika, vse pa se odvijalo počasi. Razmerja prostora so bila ogromna, subjektivni čas pa upočasnjen. Da, vesolje je res ogomna potrata prostora. Konec asociacije.

 

V izvornih filmih, ki sestavljajo Lurfov film, vidimo zvezdno nebo gledano skozi trik kamero, vidimo izumljanje pogleda, premikanje med zvezdami v trodimenzionalni črni. Svojo idelano publiko ima na filmskih festivalih eksperimentalnega filma in v programih muzejev za sodobno umetnost, kjer je auditorij senzibiliziran za različne dimenzionalnosti in formate umetnin. V prostorih, kjer ima gledalec zavest o tehnologiji. Tehnologija je manifestacija metafizike. Postprodukcijske filme gledamo v izoliranem času v izbranem kontekstu. S tem, ko gledamo spremembo filmske tehnologije, se spreminja naše razumevanje kozmičnega prostora.

 

Montaža v Lurfovem filmu je drugačna kot pri drugih postprodukcijskh izdelkih, ker bolj poudarjeno sledi zvočnemu korpusu montiranih kadrov. Minimalne spremembe motivike z različno zvočno maso in glasbeno strukturo proizvajajo zvočno intonacijo kadra. Gledalec nežno pada po slapovih zvočnih prehajanj, ki na določenih mestih ilustrirajo vesoljskost, na določenih pa artikulirajo elektronsko pulsiranje.

 

Spoji v filmu so diskretni in tiho privlačni, posegi pa navdušujoči - kot da bi hoteli dešifrirati nekaj zelo zahtevnega, zakritega. Seveda gledamo popolnoma nov film, velik kozmistični stolp nedoumljivega in hkrati minimalističnega. Vesolje je, navkljub vsemu, prostor materije. Mogoče pa je vseeno matrica, verjetno montaža obojega.

 

Zgodovina filma je v svojih tisočih in tisočih filmih proizvedla neverjetno količino kadrov in sekvenc, ki se vrtijo okrog izbranih motivov. Postprodukcijski film je tehnika posvajana in uvrščanja tega materiala, urejenega in pripravljenega za interpretacijo.

 

Takoj, ko sem prepoznal konceptualizacijo filma, sem pogledal na seznam, iz katerega je Johann Lurf črpal svoj montažni inventar. Moj komični um si je takoj zadal nalogo: Poglej, če je uvrščen fenomenalen znanstveno-izobraževalen film Doroga k zvezdam (Pot k zvezdam) Pavla Kušanceva iz leta 1958, ker če je, potem za filmom stoji resna raziskava. Seveda je uvrščen! In čisto na koncu: vedno me je pri postprodukcijskem filmu zanimalo, kako rešujejo vprašanja avtorski pravic.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
6
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
7
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki
5
05.11.2018 19:00
Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla
1
27.10.2018 22:00
Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojoteksturo teksta. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,028
02/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,171
03/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 1,986
04/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,730
05/
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,221
06/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,279
07/
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
Uredništvo
Ogledov: 1,648
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 1,014
09/
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
Janez Janša
Ogledov: 1,328
10/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 748