Komentar

O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak

S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. Neposreden dokaz za to je projekt Botrstvo, ki nam z vsako novo akcijo in zgodbo pokaže zrcalo in nas opominja, da je Slovenija v bistvu - Darfur. Botrstvo je eden od projektov, ki je nastal v odgovor na vedno večjo potrebo po socialnih storitvah, ki jih država več ne zagotavlja v tolikšni meri in tako kakovostno, kot bi bilo za socialno šibke sploh še dostojno.

26.06.2018 23:54
Piše: Kristjan Lapuh
Ključne besede:   Botrstvo   Darfur   SMS   pomoč   dobrodelnost   Slovenci   Milojka Kolar Celarc   Maja Makovec Brenčič   Anja Kopač Mrak

Nekatere organizacije z dobrodelnostjo v osnovi širijo svoja verska prepričanja, nekatere bolj pragmatične organizacije pa sredstva, namenjene za dobrodelne namene, plemenitijo z dajanjem poceni kreditov.

Slovenci smo veliki dobrodelniki in to sami sebi potrdimo vsakič, ko se v naših podalpskih krajih kaj neprijetnega zgodi. V bistvu ni potrebna ravno naravna katastrofa, kot je bil recimo nesrečni potolčeni Črnomelj, da vidimo, kako smo veliki kljub temu, da smo tako majhni. Otrok oziroma družin v pomanjkanju je vedno dovolj, tako da dobrodelnega duha ne zmanjka skozi celo leto. Daleč so časi, ko smo v Sloveniji srčno zbirali sredstva "za Darfur", takrat na filantropsko pobudo Janeza Drnovška.

 

In ravno v tem je problem.

 

Afriški otroci so se bolj ali manj popolnoma umaknili slovenskim in tu stvari počasi postanejo sumljive. Je slovenski otrok tako reven, da potrebuje toliko pomoči od preostalih Slovencev skozi celo leto? Ali nekateri Slovenci živijo tako blizu roba revščine, da odpove vse - razen sočutja sodržavljanov, ko jih prizadene malo hujše neurje? Pred dobrim desetletjem, ko smo - preko raznih ustanov - za Darfur zbrali poinflacijski miljon evrov, tega ne bi upali niti sanjati. Po počasni normalizaciji stanja pa nekritično zbiramo po en euro za strešnik v Črnomlju. A kaj s tem pravzaprav dosežemo? Na kratek rok je to zelo jasno in merljivo, kupimo namreč strešnik, zvezek, počitniški dan ali košček dostojnosti trem dečkom, ki so nekako še živi brez ogrevanja. Na dolgi rok pa smo Slovenci uspeli najti le še eno samouničujočo spiralo, ki jo bomo jezdili z vsem navdušenjem odvisnika in percepcijo mrtveca.

 

Celotna ideja večjega dela dobrodelnosti ima za predpostavko, da nekaj, kar bi morala biti osnovna človekova pravica, postane opcijsko, odvisno od tebe, mene, od nas, od ljudi okoli nas, od "civilne družbe". Ko berem o otrocih, ki so v hudi stiski in jim starši enostavno ne zmorejo več nuditi dostojnega življenja, rehabilitacije ali okolja, in sami ali nekdo drug za njih prosi za pomoč, si zadnje čase kot mentalno vajo predstavljam Milojko Kolar Celarc, ki mi pod nos porine šestletnika z možganskimi poškodbami in me skozi stisnjene ustnice sprašuje, zakaj mu ne privoščim dostojnega življenja.

 

Pridruži se ji še Maja Makovec Brenčič, ki me nagovarja, naj vendar premislim, zakaj bo zaradi mene toliko otrok brez šolskih potrebščin, če od mene potrebujejo samo en SMS in bo zadeva ad acta. Anja Kopač Mrak me po Ljubljani lovi z avtobusom, polnim otrok, ki želijo na počitnice. Saj samo na slovensko obalo. Le pet evrov od tebe, tebe in tebe, pa gredo lahko vsi. Letos. Za en teden. Se vidimo naslednje leto, ko pride nova generacija revežev, ki še niso uspeli videti morja. Imajo čisto nove izvorne zgodbe in vsaj polovica jih ima uši.

 

S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. Neposreden dokaz za to je projekt Botrstvo, ki nam z vsako novo akcijo in zgodbo pokaže zrcalo in nas opominja, da je Slovenija v bistvu - Darfur. Kako lahko nekritično posežemo k denarnicam in mobilnim telefonom, ko vendar zbiramo večino časa denar za nekaj, kar je tako globoko pod pragom revščine, da bi nas moralo biti vse kolektivno sram? Botrstvo je torej eden od projektov, ki je nastal v odgovor na vedno večjo potrebo po socialnih storitvah, ki jih država ni več zagotavljala v tolikšni meri in tako kakovostno, kot bi bilo za socialno šibke sploh še dostojno.

 

V povzetek - ena od organizacij, ki delujejo na področju socialnega varstva, se je uspela organizirati na način, da aktivno išče tiste najbolj socialno prizadete in jih, enostavno rečeno, povezuje z donatorji. Če v mislih zamenjamo Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, nosilca projekta Botrstvo, s Centrom za socialno delo, in donatorje za davkoplačevalce, dobimo sliko delujoče države. Sicer zelo izkrivljeno sliko, ampak sliko nečesa takega, kar bi moralo pri vsem, kar je še v tej državi poštenega, obstajati. V resnici pa lahko le zaključimo, da CSD pri vseh svojih zaposlenih in resursih, ki jih ima, s trenutno obstoječo zakonsko podlago ne more poskrbeti za nekaj, kar pri vsej zdravi pameti in siceršnji blaginji te države sploh ne bi smelo obstajati. Botrstvo je iz "skromnih" 443 otrok od maja 2012 prišlo na preko 5.000 trenutnih varovancev, gospodarstvo pa ta čas raste in raste.

 

In ker se nam vse to še ne zdi dovolj sprevrženo, da brez kritične misli ne bi nakazali tistih nekaj evrov tu in nekaj evrov tam, so se vsemu skupaj pridružili še donatorji, ki to v resnici sploh niso. Hofer, naprimer, prodaja piškote, ki so več kot to, saj rišejo nasmehe tako kupcem kot tistim, ki so jim sredstva namenjena. V svojem piar sporočilu pozabijo omeniti veliki državni nasmeh, saj je projekt Botrstva v svojem obstoju poskrbel za 12 milijonov evrov prihrankov za slovenski državni proračun, in nasmeh vodje marketinga.

 

Pa smo pri marketingu. Kdor pomisli na Botrstvo, v zadnjih letih hote ali nehote poleg na Hofer pomisli še na Bauhaus, Gorenje, A1 in druge korporativne podpornike. Ko Val 202 poroča o uspešnosti akcij, kot je bila recimo prodaja Dončićevih superg Bauhausu, bi namesto, da se v imenu Botrstva in njegovih varovancev zahvaljuje donatorjem, moral - če bi želel biti iskren - zgodbo obrniti. Na radiu bi se moral oglasiti predstavnik Bauhausa in se zahvaliti revnim, da so revni in da so jim omogočili tako poceni priti na nacionalno radijsko postajo. Dejstvo je, da bi to izpadlo precej manj cinično, kot se sliši.

 

Če izgleda, da sem se posebej spravil na Botrstvo, je to nekoliko res, ampak ne zato, ker bi ta projekt delal kaj slabega. Dejansko so en redkih primerov projekta, ki poleg kratkoročno poskuša delovati bolj trajnostno in vplivati na zakonske spremembe, ki bi zaščitile socialno šibke, posebej na področju izvršb in deložacij. A spet se moramo vprašati, kje živimo, da moramo take težave sploh reševati?

 

Kje smo v letu 2018? Darfur je out, Slovenija je in. Donacije so včasih le podaljšek marketinga (na zahodu nič novega), glasbeniki z dobrodelnimi koncerti porivajo svojo glasbo tja, kamor najbrž ne bi prišla, če ne bi imela pečata ene od socialno ogroženih skupin, znane osebnosti pa krepijo svoj lik, ko se pojavljajo zraven kot dobrodajke. Nekatere organizacije z dobrodelnostjo v osnovi širijo svoja verska prepričanja, nekatere bolj pragmatične organizacije pa sredstva, namenjene za dobrodelne namene, plemenitijo z dajanjem poceni kreditov. Uspešne so tiste dobrodelne akcije, ki imajo večjo medijsko podporo ali šok vrednost, da zavrejo "viralno". Slovenci, ki bi itak konec tedna tekali ali kolesarili, si vsake toliko časa nadenejo drugačne majice in tekajo ali kolesarijo za denar, pri čemer se spremenijo iz navadnih ljudi v nekaj čisto drugega. Državi se to zdi super in fino, ker nekaj malega prihrani in na koncu smo srečni vsi. Pomoči potrebni se počutijo morda malo ponižani, ampak se lahko tolažijo s tem, da so vsaj pošteni.

 

Dobrodelnost očitno lahko povzroči veliko škode. To, da Slovenci tako radi priskočimo na pomoč, dolgoročno utrjuje splošno zavest, da so problemi, ki jih rešujemo preko dobrodelnosti, drugače nerešljivi in da bodo prisotni zmeraj, če ne bomo odprli svoje denarnice. Trenutno vlada nek tihi konsenz, da se lokalne revščine in brezdomstva ne moremo znebiti, lahko le nekako blažimo posledice. Živimo v svetu, kjer za metaforično žrtev spolnega nasilja zbiramo prostovoljne prispevke za kontracepcijo. In živimo v svetu, kjer lahko z enim SMS kupimo en strešnik nekomu, ki misli, da je točo nanj poslal NATO, namesto da bi mu zagotovili boljšo izobrazbo. Če bi Slovenci tako množično in pogosto pritiskali na konkretne državne ustanove, kot pritiskamo na "pošlji", bi morali doseči vsaj nekaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Nova svilena pot in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
1
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
0
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,177
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,733
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,801
04/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,834
05/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,749
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,593
07/
Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?
Tomaž Seljak
Ogledov: 1,477
08/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,251
09/
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,553
10/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 855