Komentar

O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak

S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. Neposreden dokaz za to je projekt Botrstvo, ki nam z vsako novo akcijo in zgodbo pokaže zrcalo in nas opominja, da je Slovenija v bistvu - Darfur. Botrstvo je eden od projektov, ki je nastal v odgovor na vedno večjo potrebo po socialnih storitvah, ki jih država več ne zagotavlja v tolikšni meri in tako kakovostno, kot bi bilo za socialno šibke sploh še dostojno.

26.06.2018 23:54
Piše: Kristjan Lapuh
Ključne besede:   Botrstvo   Darfur   SMS   pomoč   dobrodelnost   Slovenci   Milojka Kolar Celarc   Maja Makovec Brenčič   Anja Kopač Mrak

Nekatere organizacije z dobrodelnostjo v osnovi širijo svoja verska prepričanja, nekatere bolj pragmatične organizacije pa sredstva, namenjene za dobrodelne namene, plemenitijo z dajanjem poceni kreditov.

Slovenci smo veliki dobrodelniki in to sami sebi potrdimo vsakič, ko se v naših podalpskih krajih kaj neprijetnega zgodi. V bistvu ni potrebna ravno naravna katastrofa, kot je bil recimo nesrečni potolčeni Črnomelj, da vidimo, kako smo veliki kljub temu, da smo tako majhni. Otrok oziroma družin v pomanjkanju je vedno dovolj, tako da dobrodelnega duha ne zmanjka skozi celo leto. Daleč so časi, ko smo v Sloveniji srčno zbirali sredstva "za Darfur", takrat na filantropsko pobudo Janeza Drnovška.

 

In ravno v tem je problem.

 

Afriški otroci so se bolj ali manj popolnoma umaknili slovenskim in tu stvari počasi postanejo sumljive. Je slovenski otrok tako reven, da potrebuje toliko pomoči od preostalih Slovencev skozi celo leto? Ali nekateri Slovenci živijo tako blizu roba revščine, da odpove vse - razen sočutja sodržavljanov, ko jih prizadene malo hujše neurje? Pred dobrim desetletjem, ko smo - preko raznih ustanov - za Darfur zbrali poinflacijski miljon evrov, tega ne bi upali niti sanjati. Po počasni normalizaciji stanja pa nekritično zbiramo po en euro za strešnik v Črnomlju. A kaj s tem pravzaprav dosežemo? Na kratek rok je to zelo jasno in merljivo, kupimo namreč strešnik, zvezek, počitniški dan ali košček dostojnosti trem dečkom, ki so nekako še živi brez ogrevanja. Na dolgi rok pa smo Slovenci uspeli najti le še eno samouničujočo spiralo, ki jo bomo jezdili z vsem navdušenjem odvisnika in percepcijo mrtveca.

 

Celotna ideja večjega dela dobrodelnosti ima za predpostavko, da nekaj, kar bi morala biti osnovna človekova pravica, postane opcijsko, odvisno od tebe, mene, od nas, od ljudi okoli nas, od "civilne družbe". Ko berem o otrocih, ki so v hudi stiski in jim starši enostavno ne zmorejo več nuditi dostojnega življenja, rehabilitacije ali okolja, in sami ali nekdo drug za njih prosi za pomoč, si zadnje čase kot mentalno vajo predstavljam Milojko Kolar Celarc, ki mi pod nos porine šestletnika z možganskimi poškodbami in me skozi stisnjene ustnice sprašuje, zakaj mu ne privoščim dostojnega življenja.

 

Pridruži se ji še Maja Makovec Brenčič, ki me nagovarja, naj vendar premislim, zakaj bo zaradi mene toliko otrok brez šolskih potrebščin, če od mene potrebujejo samo en SMS in bo zadeva ad acta. Anja Kopač Mrak me po Ljubljani lovi z avtobusom, polnim otrok, ki želijo na počitnice. Saj samo na slovensko obalo. Le pet evrov od tebe, tebe in tebe, pa gredo lahko vsi. Letos. Za en teden. Se vidimo naslednje leto, ko pride nova generacija revežev, ki še niso uspeli videti morja. Imajo čisto nove izvorne zgodbe in vsaj polovica jih ima uši.

 

S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. Neposreden dokaz za to je projekt Botrstvo, ki nam z vsako novo akcijo in zgodbo pokaže zrcalo in nas opominja, da je Slovenija v bistvu - Darfur. Kako lahko nekritično posežemo k denarnicam in mobilnim telefonom, ko vendar zbiramo večino časa denar za nekaj, kar je tako globoko pod pragom revščine, da bi nas moralo biti vse kolektivno sram? Botrstvo je torej eden od projektov, ki je nastal v odgovor na vedno večjo potrebo po socialnih storitvah, ki jih država ni več zagotavljala v tolikšni meri in tako kakovostno, kot bi bilo za socialno šibke sploh še dostojno.

 

V povzetek - ena od organizacij, ki delujejo na področju socialnega varstva, se je uspela organizirati na način, da aktivno išče tiste najbolj socialno prizadete in jih, enostavno rečeno, povezuje z donatorji. Če v mislih zamenjamo Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, nosilca projekta Botrstvo, s Centrom za socialno delo, in donatorje za davkoplačevalce, dobimo sliko delujoče države. Sicer zelo izkrivljeno sliko, ampak sliko nečesa takega, kar bi moralo pri vsem, kar je še v tej državi poštenega, obstajati. V resnici pa lahko le zaključimo, da CSD pri vseh svojih zaposlenih in resursih, ki jih ima, s trenutno obstoječo zakonsko podlago ne more poskrbeti za nekaj, kar pri vsej zdravi pameti in siceršnji blaginji te države sploh ne bi smelo obstajati. Botrstvo je iz "skromnih" 443 otrok od maja 2012 prišlo na preko 5.000 trenutnih varovancev, gospodarstvo pa ta čas raste in raste.

 

In ker se nam vse to še ne zdi dovolj sprevrženo, da brez kritične misli ne bi nakazali tistih nekaj evrov tu in nekaj evrov tam, so se vsemu skupaj pridružili še donatorji, ki to v resnici sploh niso. Hofer, naprimer, prodaja piškote, ki so več kot to, saj rišejo nasmehe tako kupcem kot tistim, ki so jim sredstva namenjena. V svojem piar sporočilu pozabijo omeniti veliki državni nasmeh, saj je projekt Botrstva v svojem obstoju poskrbel za 12 milijonov evrov prihrankov za slovenski državni proračun, in nasmeh vodje marketinga.

 

Pa smo pri marketingu. Kdor pomisli na Botrstvo, v zadnjih letih hote ali nehote poleg na Hofer pomisli še na Bauhaus, Gorenje, A1 in druge korporativne podpornike. Ko Val 202 poroča o uspešnosti akcij, kot je bila recimo prodaja Dončićevih superg Bauhausu, bi namesto, da se v imenu Botrstva in njegovih varovancev zahvaljuje donatorjem, moral - če bi želel biti iskren - zgodbo obrniti. Na radiu bi se moral oglasiti predstavnik Bauhausa in se zahvaliti revnim, da so revni in da so jim omogočili tako poceni priti na nacionalno radijsko postajo. Dejstvo je, da bi to izpadlo precej manj cinično, kot se sliši.

 

Če izgleda, da sem se posebej spravil na Botrstvo, je to nekoliko res, ampak ne zato, ker bi ta projekt delal kaj slabega. Dejansko so en redkih primerov projekta, ki poleg kratkoročno poskuša delovati bolj trajnostno in vplivati na zakonske spremembe, ki bi zaščitile socialno šibke, posebej na področju izvršb in deložacij. A spet se moramo vprašati, kje živimo, da moramo take težave sploh reševati?

 

Kje smo v letu 2018? Darfur je out, Slovenija je in. Donacije so včasih le podaljšek marketinga (na zahodu nič novega), glasbeniki z dobrodelnimi koncerti porivajo svojo glasbo tja, kamor najbrž ne bi prišla, če ne bi imela pečata ene od socialno ogroženih skupin, znane osebnosti pa krepijo svoj lik, ko se pojavljajo zraven kot dobrodajke. Nekatere organizacije z dobrodelnostjo v osnovi širijo svoja verska prepričanja, nekatere bolj pragmatične organizacije pa sredstva, namenjene za dobrodelne namene, plemenitijo z dajanjem poceni kreditov. Uspešne so tiste dobrodelne akcije, ki imajo večjo medijsko podporo ali šok vrednost, da zavrejo "viralno". Slovenci, ki bi itak konec tedna tekali ali kolesarili, si vsake toliko časa nadenejo drugačne majice in tekajo ali kolesarijo za denar, pri čemer se spremenijo iz navadnih ljudi v nekaj čisto drugega. Državi se to zdi super in fino, ker nekaj malega prihrani in na koncu smo srečni vsi. Pomoči potrebni se počutijo morda malo ponižani, ampak se lahko tolažijo s tem, da so vsaj pošteni.

 

Dobrodelnost očitno lahko povzroči veliko škode. To, da Slovenci tako radi priskočimo na pomoč, dolgoročno utrjuje splošno zavest, da so problemi, ki jih rešujemo preko dobrodelnosti, drugače nerešljivi in da bodo prisotni zmeraj, če ne bomo odprli svoje denarnice. Trenutno vlada nek tihi konsenz, da se lokalne revščine in brezdomstva ne moremo znebiti, lahko le nekako blažimo posledice. Živimo v svetu, kjer za metaforično žrtev spolnega nasilja zbiramo prostovoljne prispevke za kontracepcijo. In živimo v svetu, kjer lahko z enim SMS kupimo en strešnik nekomu, ki misli, da je točo nanj poslal NATO, namesto da bi mu zagotovili boljšo izobrazbo. Če bi Slovenci tako množično in pogosto pritiskali na konkretne državne ustanove, kot pritiskamo na "pošlji", bi morali doseči vsaj nekaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
19
21.01.2020 00:45
Včasih je šlo za kohabitacijo, za sobivanje različnosti, za parlamentarizem, ki je uspel nadgraditi pobijanje med levico in ... Več.
Piše: Miha Burger
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
15
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,210
02/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,339
03/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 2,553
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,768
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,392
06/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 2,061
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,593
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,161
09/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,361
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 958