Komentar

O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak

S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. Neposreden dokaz za to je projekt Botrstvo, ki nam z vsako novo akcijo in zgodbo pokaže zrcalo in nas opominja, da je Slovenija v bistvu - Darfur. Botrstvo je eden od projektov, ki je nastal v odgovor na vedno večjo potrebo po socialnih storitvah, ki jih država več ne zagotavlja v tolikšni meri in tako kakovostno, kot bi bilo za socialno šibke sploh še dostojno.

26.06.2018 23:54
Piše: Kristjan Lapuh
Ključne besede:   Botrstvo   Darfur   SMS   pomoč   dobrodelnost   Slovenci   Milojka Kolar Celarc   Maja Makovec Brenčič   Anja Kopač Mrak

Nekatere organizacije z dobrodelnostjo v osnovi širijo svoja verska prepričanja, nekatere bolj pragmatične organizacije pa sredstva, namenjene za dobrodelne namene, plemenitijo z dajanjem poceni kreditov.

Slovenci smo veliki dobrodelniki in to sami sebi potrdimo vsakič, ko se v naših podalpskih krajih kaj neprijetnega zgodi. V bistvu ni potrebna ravno naravna katastrofa, kot je bil recimo nesrečni potolčeni Črnomelj, da vidimo, kako smo veliki kljub temu, da smo tako majhni. Otrok oziroma družin v pomanjkanju je vedno dovolj, tako da dobrodelnega duha ne zmanjka skozi celo leto. Daleč so časi, ko smo v Sloveniji srčno zbirali sredstva "za Darfur", takrat na filantropsko pobudo Janeza Drnovška.

 

In ravno v tem je problem.

 

Afriški otroci so se bolj ali manj popolnoma umaknili slovenskim in tu stvari počasi postanejo sumljive. Je slovenski otrok tako reven, da potrebuje toliko pomoči od preostalih Slovencev skozi celo leto? Ali nekateri Slovenci živijo tako blizu roba revščine, da odpove vse - razen sočutja sodržavljanov, ko jih prizadene malo hujše neurje? Pred dobrim desetletjem, ko smo - preko raznih ustanov - za Darfur zbrali poinflacijski miljon evrov, tega ne bi upali niti sanjati. Po počasni normalizaciji stanja pa nekritično zbiramo po en euro za strešnik v Črnomlju. A kaj s tem pravzaprav dosežemo? Na kratek rok je to zelo jasno in merljivo, kupimo namreč strešnik, zvezek, počitniški dan ali košček dostojnosti trem dečkom, ki so nekako še živi brez ogrevanja. Na dolgi rok pa smo Slovenci uspeli najti le še eno samouničujočo spiralo, ki jo bomo jezdili z vsem navdušenjem odvisnika in percepcijo mrtveca.

 

Celotna ideja večjega dela dobrodelnosti ima za predpostavko, da nekaj, kar bi morala biti osnovna človekova pravica, postane opcijsko, odvisno od tebe, mene, od nas, od ljudi okoli nas, od "civilne družbe". Ko berem o otrocih, ki so v hudi stiski in jim starši enostavno ne zmorejo več nuditi dostojnega življenja, rehabilitacije ali okolja, in sami ali nekdo drug za njih prosi za pomoč, si zadnje čase kot mentalno vajo predstavljam Milojko Kolar Celarc, ki mi pod nos porine šestletnika z možganskimi poškodbami in me skozi stisnjene ustnice sprašuje, zakaj mu ne privoščim dostojnega življenja.

 

Pridruži se ji še Maja Makovec Brenčič, ki me nagovarja, naj vendar premislim, zakaj bo zaradi mene toliko otrok brez šolskih potrebščin, če od mene potrebujejo samo en SMS in bo zadeva ad acta. Anja Kopač Mrak me po Ljubljani lovi z avtobusom, polnim otrok, ki želijo na počitnice. Saj samo na slovensko obalo. Le pet evrov od tebe, tebe in tebe, pa gredo lahko vsi. Letos. Za en teden. Se vidimo naslednje leto, ko pride nova generacija revežev, ki še niso uspeli videti morja. Imajo čisto nove izvorne zgodbe in vsaj polovica jih ima uši.

 

S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. Neposreden dokaz za to je projekt Botrstvo, ki nam z vsako novo akcijo in zgodbo pokaže zrcalo in nas opominja, da je Slovenija v bistvu - Darfur. Kako lahko nekritično posežemo k denarnicam in mobilnim telefonom, ko vendar zbiramo večino časa denar za nekaj, kar je tako globoko pod pragom revščine, da bi nas moralo biti vse kolektivno sram? Botrstvo je torej eden od projektov, ki je nastal v odgovor na vedno večjo potrebo po socialnih storitvah, ki jih država ni več zagotavljala v tolikšni meri in tako kakovostno, kot bi bilo za socialno šibke sploh še dostojno.

 

V povzetek - ena od organizacij, ki delujejo na področju socialnega varstva, se je uspela organizirati na način, da aktivno išče tiste najbolj socialno prizadete in jih, enostavno rečeno, povezuje z donatorji. Če v mislih zamenjamo Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, nosilca projekta Botrstvo, s Centrom za socialno delo, in donatorje za davkoplačevalce, dobimo sliko delujoče države. Sicer zelo izkrivljeno sliko, ampak sliko nečesa takega, kar bi moralo pri vsem, kar je še v tej državi poštenega, obstajati. V resnici pa lahko le zaključimo, da CSD pri vseh svojih zaposlenih in resursih, ki jih ima, s trenutno obstoječo zakonsko podlago ne more poskrbeti za nekaj, kar pri vsej zdravi pameti in siceršnji blaginji te države sploh ne bi smelo obstajati. Botrstvo je iz "skromnih" 443 otrok od maja 2012 prišlo na preko 5.000 trenutnih varovancev, gospodarstvo pa ta čas raste in raste.

 

In ker se nam vse to še ne zdi dovolj sprevrženo, da brez kritične misli ne bi nakazali tistih nekaj evrov tu in nekaj evrov tam, so se vsemu skupaj pridružili še donatorji, ki to v resnici sploh niso. Hofer, naprimer, prodaja piškote, ki so več kot to, saj rišejo nasmehe tako kupcem kot tistim, ki so jim sredstva namenjena. V svojem piar sporočilu pozabijo omeniti veliki državni nasmeh, saj je projekt Botrstva v svojem obstoju poskrbel za 12 milijonov evrov prihrankov za slovenski državni proračun, in nasmeh vodje marketinga.

 

Pa smo pri marketingu. Kdor pomisli na Botrstvo, v zadnjih letih hote ali nehote poleg na Hofer pomisli še na Bauhaus, Gorenje, A1 in druge korporativne podpornike. Ko Val 202 poroča o uspešnosti akcij, kot je bila recimo prodaja Dončićevih superg Bauhausu, bi namesto, da se v imenu Botrstva in njegovih varovancev zahvaljuje donatorjem, moral - če bi želel biti iskren - zgodbo obrniti. Na radiu bi se moral oglasiti predstavnik Bauhausa in se zahvaliti revnim, da so revni in da so jim omogočili tako poceni priti na nacionalno radijsko postajo. Dejstvo je, da bi to izpadlo precej manj cinično, kot se sliši.

 

Če izgleda, da sem se posebej spravil na Botrstvo, je to nekoliko res, ampak ne zato, ker bi ta projekt delal kaj slabega. Dejansko so en redkih primerov projekta, ki poleg kratkoročno poskuša delovati bolj trajnostno in vplivati na zakonske spremembe, ki bi zaščitile socialno šibke, posebej na področju izvršb in deložacij. A spet se moramo vprašati, kje živimo, da moramo take težave sploh reševati?

 

Kje smo v letu 2018? Darfur je out, Slovenija je in. Donacije so včasih le podaljšek marketinga (na zahodu nič novega), glasbeniki z dobrodelnimi koncerti porivajo svojo glasbo tja, kamor najbrž ne bi prišla, če ne bi imela pečata ene od socialno ogroženih skupin, znane osebnosti pa krepijo svoj lik, ko se pojavljajo zraven kot dobrodajke. Nekatere organizacije z dobrodelnostjo v osnovi širijo svoja verska prepričanja, nekatere bolj pragmatične organizacije pa sredstva, namenjene za dobrodelne namene, plemenitijo z dajanjem poceni kreditov. Uspešne so tiste dobrodelne akcije, ki imajo večjo medijsko podporo ali šok vrednost, da zavrejo "viralno". Slovenci, ki bi itak konec tedna tekali ali kolesarili, si vsake toliko časa nadenejo drugačne majice in tekajo ali kolesarijo za denar, pri čemer se spremenijo iz navadnih ljudi v nekaj čisto drugega. Državi se to zdi super in fino, ker nekaj malega prihrani in na koncu smo srečni vsi. Pomoči potrebni se počutijo morda malo ponižani, ampak se lahko tolažijo s tem, da so vsaj pošteni.

 

Dobrodelnost očitno lahko povzroči veliko škode. To, da Slovenci tako radi priskočimo na pomoč, dolgoročno utrjuje splošno zavest, da so problemi, ki jih rešujemo preko dobrodelnosti, drugače nerešljivi in da bodo prisotni zmeraj, če ne bomo odprli svoje denarnice. Trenutno vlada nek tihi konsenz, da se lokalne revščine in brezdomstva ne moremo znebiti, lahko le nekako blažimo posledice. Živimo v svetu, kjer za metaforično žrtev spolnega nasilja zbiramo prostovoljne prispevke za kontracepcijo. In živimo v svetu, kjer lahko z enim SMS kupimo en strešnik nekomu, ki misli, da je točo nanj poslal NATO, namesto da bi mu zagotovili boljšo izobrazbo. Če bi Slovenci tako množično in pogosto pritiskali na konkretne državne ustanove, kot pritiskamo na "pošlji", bi morali doseči vsaj nekaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
25
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
1
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,505
02/
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,285
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 2,052
04/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,912
05/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,515
06/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,356
07/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,178
08/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,080
09/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,966
10/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,469