Razkrivamo

SAZU o izključni rabi ženskega spola: "Jaz sem tri tisoč let stara pesnica."

Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti se je 17. junija v posebni izjavi opredelila glede najnovejše norosti glede izključne rabe ženskih jezikovnih oblik na nekaterih fakultetah. Tekst z naslovom "Moč jezika in jezik moči: o rabi ženskih jezikovnih oblik" je napisal akademik Boris A. Novak, z njim pa se je strinjalo 6 članov. Zanimivo je, da sta se dva člana vzdržala, dva pa sta bila celo proti. Eden je bil Jože Mencinger, zato lahko utemeljeno sumimo, da ima provokacija Filozofske in še nekaterih fakultet tudi malce širše ozadje.

25.06.2018 22:22
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   feminizem   filozofska fakulteta   ženski spol   SAZU   Boris A. Novak   Jože Mencinger

"Kot pesnik in kot moški sem se veliko naučil iz ženske rabe jezika. Uveljavljam torej pravico, da pri pisanju in nastopih spremenim svojo jezikovno spolno vlogo – nimam pa nikakršne pravice, da bi to vsiljeval drugim, da bi ženske naslavljal z moškimi oblikami in moške z ženskimi oblikami." (Boris A. Novak)

Izjavo, ki jo je sestavil pesnik Boris A. Novak, so podprli doc. dr. Nataša Gliha Komac, izr. član prof. dr. Marko Jesenšek, akad. prof. dr. Milček Komelj, akad. prof. dr. Marjan Kordaš, prof. dr. Dean Komel in izr. član prof. dr. Marko Snoj (podpredsednik). Dva člana - in sicer akad. prof. dr. Ivan Bratko in akad. prof. dr. Matija Gogala - sta se glasovanja vzdržala, prof. dr. Monika Kalin-Golob in akad. prof. dr. Jože Mencinger pa sta bila proti. Novakova izjava je pravzaprav kratek esej, v katerem avtor opozarja, da gre pri histeriji glede ukinjanja moškega in izključne rabe ženskega spola na ljubljanski univerzi pravzaprav za zapozneli odmev drugega vala feminizma, s katerim se je zahodna družba srečala že pred štiridesetimi leti. Boris A. Novak tudi meni, da so sklepi senatov Fakultete za socialno deloFilozofske fakultete in Fakultete za družbene vede utemeljeni s pravim motivom in smotrom, vendar pa je izbrana rešitev napačna. V nadaljevanju citiramo njegov poziv v celoti (vir):

 

"Ta sklep s tipičnim slovenskim zamudništvom in na pretirano mehaničen način sledi intencam drugega vala feminizma iz sedemdesetih let. Že Simone de Beauvoir je izpostavila kritiki identifikacijo dveh pomenov besede homme v francoščini – človek in moški, še posebej v pravno ključni formulaciji les droits de l'homme, kar prevajamo kot človekove pravice, kar pa je v kontekstu francoskega jezika nujno imelo nadih večvrednosti pravic moških. Polemika o pravicah žensk in moških na Francoskem ni bila zgolj "črkarska pravda", ampak za ženske skrajno nevaren boj, ki se je bíl predvsem okoli pravice do splava; velikanskemu osebnemu pogumu vrhunskih francoskih intelektualk in umetnic na čelu z dvema Simonama, deBeauvoir in Veil, gre zgodovinska zasluga za padec izjemno strogega francoskega zakona o kazenskem preganjanju splava.

 

V kontekstu polemik, ki jih je sklep o izključni rabi ženskih oblik v pravilnikih treh fakultet zanetil na Slovenskem, je še posebej zanimiva teorija lingvistke in radikalne feministke Monique Wittig, ki je trdila, da obstaja en sam jezikovni spol – ženski, češ da moški jezikovni spol vključuje in označuje vse in je torej abstrakten. Prav Monique Wittig je promovirala ženske variante besed, ki dotlej niso bile v rabi, npr. iz moške besede écrivain (pisatelj) po običajnih pravilih francoske slovnice izpeljano žensko različico écrivaine (pisateljica). Ta beseda se je sicer prijela, vendar se je drži določen slabšalni prizvok. Podobno zaznamovana je nizozemska beseda schrijfster (pisateljica) v primerjavi z moško obliko schrijver. Zato v obeh jezikih pisateljice rajši uporabljajo nevtralne izraze, pogosto auteur (avtor), ki ga kljub moški francoski obliki avtorice v teh dveh jezikih ne doživljajo diskriminatorno. Pač pa francoščina enakovredno uporablja izraza poete in poétesse, podobno pa se obnašata nizozemski besedi dichter in dichteres ...

 

Kar zadeva možnosti besednega izražanja ženskega spola, je slovenščina neprimerno bogatejša kot francoščina in nizozemščina ter večina drugih jezikov. Tudi v živi rabi ne čutimo vrednostne razlike med pisateljem in pisateljico, pesnikom in pesnico, v slovenščini premoremo celo avtorico, ki je avtorju jezikovno enakovredna. Slovensko jezikoslovje je opravilo hvalevredno delo pri ženski nomenklaturi poklicev. Zakaj torej ne izkoristimo te primerjalne prednosti slovenščine in uveljavimo posebno imenovanje za vsak spol posebej? Postopek s podčrtaji je naporen in zamuden, a je korak v pravo smer. V javni rabi jezika se čedalje bolj uveljavlja vzporedno navajanje ženskih in moških oblik. Naloga tega zgodovinskega trenutka je čim intenzivnejše aktiviranje izredno bogatega potenciala slovenskega jezika, nadvse primernega za izražanje ženskih oblik. 

 

Od kod torej nenadna potreba dokazovanja enakopravnosti z vsiljevanjem izključne rabe besednih končnic, kjer en sam spol znova označuje celoto človeške vrste? Jezikovni dekret senatov treh fakultet o ženskih oblikah v tem smislu perpetuira patriarhalno logiko, in sicer tako, da jo zgolj obrne na glavo. Gre za logiko moči. In prav vprašanje moči pri dosedanjem razpravljanju o tem problemu ni bilo ustrezno reflektirano.

 

Naj bo piscu te izjave dovoljeno razgrniti lastne izkušnje. Sam večkrat uporabljam ženske oblike, tako pri predavanjih in seminarjih kot pri svojih literarnih nastopih, ki jih radzačnem s stavkom: "Jaz sem tri tisoč let stara pesnica." Po uvodni osuplosti in smehu ta potujitveni učinek omogoči avditoriju zavedanje o pogojnosti družbenih vlog. V svoji poeziji kar pogosto pišem v prvi osebi ženske ednine, npr. v epu Vrata nepovrata (1. knjiga: Zemljevidi domotožja, spev Rodovnik):

 

 

(...) bil sem ženska, ki ni mogla

bežati zaradi otroka, ki sem ga nosila,

otroka, ki sem ga zgubila, ko me je cokla

vojaka zadela v trebuh, jaz sem skrila

dojenčka, ki mu je umrla mati, protestantka,

jaz sem ga redila, jaz sem ga krstila

z imenom, namenjenem mrtvemu sinu, čakam,

že tisočletja čakam, da se strašne tolpe

umaknejo in da se ni treba bati koraka,

ki gluho odzvanja sredi mraka (...)

 

 

Kot pesnik in kot moški sem se veliko naučil iz ženske rabe jezika. Uveljavljam torej pravico, da pri pisanju in nastopih spremenim svojo jezikovno spolno vlogo – nimam pa nikakršne pravice, da bi to vsiljeval drugim, da bi ženske naslavljal z moškimi oblikami in moške z ženskimi oblikami. To še posebej velja za naslavljanje študentk in študentov. Kot profesor, ki imam večjo moč od njih, nimam pravice, da bi študente naslavljal s kolegicami in študentke s kolegi. Tako naslavljanje bi med drugim sprožilo tudi skrajno neokusne in nesprejemljive seksualne konotacije. Prav neupoštevanje vseh vidikov ključnega momenta moči je moj najhujši očitek dekretu o izključni rabi ženskih oblik.

 

Pobudnice in pobudniki dekreta na podobne očitke ponavadi odgovarjajo, da izključna raba ženskega spola velja le za osnovni fakultetni pravilnik in ni namenjena konkretni jezikovni rabi, pri tem pa vede ali nevede zamolčujejo nevarnost, da prav pretirano splošen, nedorečen značaj novih jezikovnih pravil omogoča različne interpretacije in birokratske implementacije. Diskreditiranje kritičnih stališč s "sovražnim govorom" ne prispeva h kulturi dialoga, strpnosti in enakopravnosti vseh in vsakogar, kar je razglašen smoter tega jezikovnega ukrepa. Ni bolj eksplozivne snovi na svetu, kot je jezik.

 

Jezik ne prenese revolucionarnih dekretov. Jezik je starodavna in mogočna reka, ki se nenehno prenavlja. Vse in vsi ga uporabljamo, a ne pripada nikomur. Nismo gospodarice in gospodarji jezika: jezik vlada nam. Jezik zahteva igrivo spoštljivost in ljubezen. Z naporom, potrpežljivostjo in mojstrenjem je jezik mogoče kultivirati v smer določene občutljivosti. Ni pa jezika mogoče v celoti regulirati, še najmanj z aktivističnimi gesli. V primeru radikalnega reguliranja zgodovinskih meandrov se jezik dejansko obnaša kot reka: poplavi. Ne igrajmo se neodgovorno z jezikom, da se ne bi jezik poigral z nami in nas pustil neme in zgrožene pred nerazumljivim, neizrekljivim, neobvladljivim obličjem sveta."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Uboji na pediatriji: Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji - 1. del
0
14.07.2018 10:59
Otroška srčna kirurgija je uničena že dlje časa. Pred kratkim pa so Pokvarjena Milojka et al., kamor sodi predvsem nestrokovni ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
1
10.07.2018 13:10
Nekdanji predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrović naj bi po naših informacijah po novem svetoval tudi Sindikatu ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Cerarjevi bi do zadnjega "biznisirali" za milijone: Mobilne frekvence 5G se naj bi prodajale brez dražbe, za "testne namene"
8
05.07.2018 22:00
Vlada Mira Cerarja v odhodu, ki je 3. junija izgubila volitve, že od marca pa naj bi opravljala zgolj tekoče posle, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Franci Žmavc s prijateljsko pomočjo Sergeja Racmana "naskakuje" nadzorni svet hranilnice LON
2
02.07.2018 21:00
V senci akrobacij sestavljanja nove vladne koalicije in zaskrbljujoče, poglobljene politične polarizacije Slovenije, se dogajajo ... Več.
Piše: Uredništvo
Demografski strahovi stare Evrope: Koliko nas bo Slovencev leta 2080?
8
02.07.2018 10:56
Koliko so upravičeni strahovi, da bomo Slovenci v tem stoletju izumrli oziroma da nas bodo preplavili priseljenci (migranti) iz ... Več.
Piše: Bine Kordež
Brglezovo pismo po izgonu iz SMC: "Spustili so dimno zaveso, da bi me na hitro odstranili"
21
29.06.2018 19:46
Objavljamo pismo, ki ga je Milan Brglez poslal svojim zdaj že nekdanjim strankarskim kolegom in ki zgovorno razkriva stopnjo ... Več.
Piše: Uredništvo
“Prosto po Prešernu”: Janković in Peršak v Podgorici odkrila Prešernov spomenik z manjkajočo črko!
13
26.06.2018 19:38
Ob slovenskem državnem prazniku so v črnogorski prestolnici na Moskovski ulici slovesno odkrili 19-tonski spomenik slavnemu ... Več.
Piše: Uredništvo
Hoteli Bernardin do nedovoljene državne pomoči prek "Jamnikovega" Kada in Modre zavarovalnice?
1
21.06.2018 20:59
Potem ko je nekdaj eden največjih poslovnih sistemov Sava pristal na robu stečaja zaradi prezadolženosti, napačnih poslovnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Tožba zaradi propadle arbitraže proti Hrvaški je nesmiselna politična poteza
16
20.06.2018 18:45
Ne, prav nobeno presenečenje ni, da Evropska komisija ni podala mnenja glede slovenske tožbe proti Republiki Hrvaški v povezavi ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Dimitrij Rupel piše Spomenki Hribar in predsedniku Borutu Pahorju
29
17.06.2018 20:09
Potem ko je Spomenka Hribar v soboto predsedniku republike napisala javno pismo, v katerem mu polaga na srce, naj mandata za ... Več.
Piše: Uredništvo
Neverjetni Miro Cerar: od političnega luzerja do jezička na tehtnici pri sestavi nove vlade
10
14.06.2018 00:45
Kdaj bomo dobili novo vlado? Kdo jo bo sestavljal? Kako bo na razplet vplival nov migrantski tsunami, ki se bliža južni meji? ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nepravna država: Slovenija agresorju Popovu izplačala 3108 evrov, svojemu državljanu pa organizirala kafkovski proces!
13
10.06.2018 19:05
Slovenskemu državljanu I.M. je država za enkrat daljše sojenje kot v zadevi Popov ponudila trikrat manjši znesek odškodnine kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Analiza: Kako uspešne so bile dosedanje slovenske vlade na gospodarskem področju
8
06.06.2018 23:57
Pred nami je verjetno kar precej mukotrpno sestavljanje trinajste slovenske vlade samostojne Slovenije. To je mogoče tudi čas za ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako bi državni Eles z nakupom Facebook strani za 8.500 evrov skoraj financiral Marjana Šarca
7
31.05.2018 10:59
Eles je 8. marca samostojnemu podjetniku Mateju Špeharju izplačal 8.540,00 evrov za nakup njegovega Facebook profila Slovenija, ... Več.
Piše: Uredništvo
Tudi mi mislimo resno: Damo vam 3.000 evrov, če v Cerarjevi Medijski strategiji najdete "medije"!
7
29.05.2018 23:59
Uredništvo portala+ ponuja 3.000 evrov tistemu junaku, ki bo do četrtka opolnoči (prvi) uspel v Medijski strategiji vlade Mira ... Več.
Piše: Uredništvo
Transspolnost na "filofaksu": Študentka Janez Novak, padli ste na izpitu pri profesorici Božo Repe!
8
29.05.2018 01:41
Novica, ki deluje kot nekakšen fakenews, je bržkone presenetila celo radikalne feministke, vendar je resnična: transspolnost bo ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Jankovićeva "beatifikacija" trde levice: Janez Kocijančič je postal častni občan Ljubljane
25
17.05.2018 23:59
Janez Kocijančič je 9. maja, na dan osvoboditve, postal častni meščan Ljubljane, kar deluje kot izrazito provokativna poteza ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zdaj že nekdanji premier Miro Cerar si je za blejski strateški forum izplačal 3,20 evrov dnevnice
16
16.05.2018 18:56
Bivši predsednik vlade Miro Cerar si je dal od 18. septembra 2014 pa do 1. maja letos izplačati 89 dnevnic v skupni vrednosti ... Več.
Piše: Uredništvo
Objava sodbe v imenu ljudstva
0
15.05.2018 14:03
Portal+ je 4. marca 2015 objavil članek Borisa Megliča z naslovom AKOS manipulira razpis za 200.000 evrov: razpisni pogoji se ... Več.
Piše: Uredništvo
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
6
10.05.2018 00:17
Čeprav se je zdelo, da je Borut Jamnik z odhodom iz nadzornega sveta Telekoma v novomeško Krko manj prisoten v slovenskem ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 14.442
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.875
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 8.087
04/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.108
05/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.978
06/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.557
07/
Nemško-ruske plinske spletke: Lahko Nemčija spet postane problem?
Keith Miles
Ogledov: 1.420
08/
Manjka samo še akcija zbiranja plastičnih zamaškov za otroške kardiologe iz tujine
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.398
09/
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.149
10/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.877