Komentar

V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija

Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor na povsem preprosto vprašanje: "Ali si lahko privoščimo neodločno, programsko mavrično vlado, ki bi škodovala slovenski ekonomski, finančni in socialni stabilnosti?" Kajti države ne bo konec, če vlado s polnimi pooblastili dobimo septembra ali celo oktobra, bo pa nemogoče predvideti tveganje, ki ga predstavlja izvolitev premierja brez omembe vrednih političnih ali vsaj vodstvenih izkušenj in brez kakršnega koli mednarodnega pedigreja.

28.06.2018 17:42
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   koalicija   vlada   Marjan Šarec   Natureta   Janez Janša   mandar   Borut Pahor   Miro Cerar   Matej Tonin   Alenka Bratušek

Je agresivni "izgon" Milana Brgleza iz Cerarjeve stranke pravzaprav uvertura v Janševo koalicijo, v kateri sta mišljeni še NSi in strančica Alenka Bratušek

S podobnimi dilemami, predvsem pa za svoje lastne koristi optimalnimi scenariji se prav zdaj ne ukvarjajo le v vodstvih vseh devetih parlamentarnih strank, medijskih hišah in v uradu predsednika republike. Na trnjih so tudi zakulisni botri, lobisti in upokojene politične veličine. Vsak poskuša kar najbolje prodati svojo zgodbo o tem, kaj bi bilo za Slovenijo v danem trenutku najboljše ali pa vsaj najmanj škodljivo. Zaradi tega tihega spopada se v zadnjem tednu ali dveh posledično in zlasti opazno povečuje pritisk na medije in socialna omrežja. Z enim samim namenom: v pomembnem delu javnosti, ki je (še) neodločen, ustvariti občutek, da bi bila desnosredinska koalicija - za razliko od levosredinske - pogubna za državo. Da bi, če bi premier slučajno postal Janša ali nekdo drug iz SDS, po slovenskih ulicah marširali nekakšni lokalni nacisti z našitki v gotici; da bi novi režim preganjal kritične novinarje in uvedel cenzuro, nadlegoval nevladne organizacije in se zgledoval po Putinovem, Orbanovem ali Vučićevem avtokratskem modelu vladanja; da bi se takšna vladna ekipa šla grobo in nečloveško neoliberalno ekonomsko politiko, ki bi "vso državno lastnino razprodala tujcem", privatizirala javno zdravstvo in šolstvo; da bi novi oblastniki pod pritiskom esesovcev, oprostite, esdeesovcev iz države deportirali nezakonite priseljence, vzpostavili nazaj vojsko in obveščevalno službo, kadrovsko in materialno okrepili policijo in tako dalje.

 

Niso vsi našteti "ukrepi" povsem izmišljeni ali nemogoči. Predvsem ko gre za zagotavljanje nacionalne varnosti bi bila "JBTC koalicija" (Janša, Bratušek, Tonin, Cerar) kot neke vrste protiutež kamniški "Natureta koaliciji" Marjana Šarca, zanesljivo voda na mlin tistim, ki imajo kritično distanco do politike odprtih meja za migracije, multikulturalnosti (multi-kulti), pacifizma, univerzalnega temeljnega dohodka itd. Normalno je, da imajo stranke glede teh izzivov nekoliko različna stališča. Edino, kar je merodajno, je to, da nobena na zaide v ekstreme, kajti v takšnem primeru nima kaj iskati na oblasti. Vprašanje je le, kako visoko postavimo tolerančni prag.

 

Ne glede na nekatere upravičene očitke, ki letijo na Janšo in še nekatere vidne kandidatke oziroma člane SDS, pa so vsi ti strahovi, ki preraščajo v paranojo, po mojem prepričanju nerealni in neupravičeni. Nekatere demagoške in skrajno populistične krilatice, ki smo se jih naposlušali v minulih letih, so tudi že izpete. Dramatiziranje z nekimi plakati lokalnih zafrustrirancev je doseglo celo razsežnosti absurda. Medijska svoboda je problematizirana kvečjemu s tem, da včasih meji že na anarhijo in da medijska zakonodaja ne regulira dovolj konkretno financiranja medijev. Tudi glede kritičnih novinarjev se Janši ni treba bati - proti sebi si jih je uspel zmobilizirati toliko, da (mu) jih zlepa ne bo zmanjkalo. 

 

Če torej želimo dobiti jasnejšo sliko, predvsem pa razumen pogled, se moramo otresti čustvenih manipulacij, dramatičnega pretiravanja in tudi - tej besedi se vsi iz nekakšne sramežljivosti ali politične korektnosti izogibamo - laganja. Laganje o posledicah, ki bi jih imela za državo koalicija, v kateri bi bila SDS, je postalo "legitimni" del političnega boja, kar je sicer obžalovanja vredno, vendar pa je laž v dobi digitalnih medijev in socialnih omrežij dobila že tako kratke noge, da je pogosto niti ne opazimo več.

 

 

***

 

Skratka, v nobenem primeru ne bo konec sveta, če bomo dobili mandatarja sredi poletja, premierja in vlado s polnimi pooblastili pa šele septembra oziroma jeseni. Kar se komu zdi (nepotrebno) zavlačevanje, je v resnici skrbno načrtovano taktiziranje, namenjeno ustvarjanju pritiska na nasprotnika in še posebej pripravi javnega mnenja. Kajti po dveh ali treh mesecih "prostega teka" bo vsaka anketa pokazala, da si 60 % ljudi želi zgolj vlado, takšno ali drugačno. Stara slovenska modrost namreč pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.

 

Tisto, kar lahko napovemo s precejšnjo gotovostjo, pa je sledeče: niti Levice niti upokojenske stranke DeSUS ne bo v nobeni vladni kombinaciji, enako velja za SNS. Tisto, česar pa ne moremo izključiti, so notranja trenja v stranki Marjana Šarca (LMŠ) in predvsem SMC, kjer zadnja dogajanja potrjujejo scenarij, o katerem sem govoril že takoj po volitvah - da bi šla namreč ta stranka zavoljo Cerarjevega političnega preživetja v koalicijo tudi z hudičem. Prav v tej luči je agresivni "izgon" Milana Brgleza pravzaprav uvertura v Janševo koalicijo, v kateri sta mišljeni še NSi in Alenka Bratušek (ki namerava postopno "prevzeti" upokojensko volilno telo). O Brglezu generalno ne bi mogli reči nič negativnega - razen tega, da je bil za stranko, ki se poskuša mednarodno profilirati kot liberalna, daleč prevelik levičar. Včasih (zakon o tujcih) celo radikalni levičar.

 

Janša bo torej naredil vse, da se v prvem krogu elegantno odreče "pravici do mandatarstva", ki ga bo potem Borut Pahor ponudi Šarcu. Toda temu ne bo uspelo, kar pomeni, da se začne odvijati scenarij "Janševe koalicije". Ker je bil Matej Tonin že izvoljen za predsednika državnega zbora, bodo Cerarju verjetno ponudili mesto zunanjega ministra (avto s šoferjem in varnostnikom inclusive), Bratuškovi pa ministrsko mesto v Ljubljani ali kandidaturo za evropsko komisarko. V vsakem primeru se bodo znali dogovoriti glede delitve plena. Če se bo po Šarčevem fiasku odvil prav ta scenarij, potem bomo jeseni dobili vlado, v kateri bodo SDS, SMC, NSi in stranka Alenke Bratušek. V parlamentu ima načeloma zagotovoljenih najmanj 47 glasov, dva več kot jih potrebuje, za izvolitev pa jim bodo diskretno priskočili na pomoč še štirje poslanci SNS in oba predstavnika manjšin.

 

 

***

 

Morda bo kdo oporekal tem zaključkom z argumentom, da je bila izvolitev Mateja Tonina za predsednika državnega zbora, ki je bila deležna izjemno velike podpore (zanj je glasovalo takorekoč 90 % poslank in poslancev), vseeno nekaj pomeni. Namreč to, da je Marjan Šarec, ki je bil formalno prvopodpisani predlagatelj Toninove kandidature, s tem že sestavil de facto koalicijo, v kateri je tudi NSi, in tako postal "bodoči premier". No no, kamniški župan je kvečjemu nasedel inteligentno nastavljeni zanki in sam aktivno pripomogel k sestavi bodoče koalicije, v kateri pa njega ne bo, ker ga ne potrebujejo.

 

Da se Cerar - ki se je medtem znebil Brgleza - potihem približuje koaliciji z Janšo, kažejo tudi zadanji kapitalski premiki na gospodarskem področju. Kitajski prevzem Gorenja se brez privolitve države ne bi zgodil, Cerar in Počivalšek pa si tega pred volitvami nista mogla privoščiti. Tudi prodaja NLB je ena izmed tistih točk, kjer SMC (in Bratuškova) niti slučajno ne delita mnenja z radikalno Levico oziroma populističnima SD in DeSUS.
 
 
Nasploh ni nepomembno, kakšna pričakovanja imajo glede prihodnje vlade t.i. gospodarstveniki. V tem kontekstu je potrebno vedeli najmanj troje: 
 
 
 
(1) da pri nas politika bistveno manj vpliva na gospodarstvo kot pa obratno;
 
 
(2) da trenutna konjunktura, hkrati pa tudi počasi bližajoča se nova kriza - v razdobju enega do dveh let povečujeta interes gospodarstva, da je za krmilom države izkušena, čim bolj kompetentna in razmeroma liberalna ministrska ekipa (predstavjajte si grozo menedžerske in poslovne srenje, če bi v vlado vstopila Levica s svojim maoističnim ekonomskim konceptom), ki ne bo eksperimentirala ali se dve leti učila vladanja, pač pa bo krmilo prevzela takoj in igrala po preizkušenih notah;
 
 
(3) da ima liberalnejša JBTC koalicija (SDS+SMC+NSi+SAB) kompatibilnejša programska izhodišča na gospodarskem področju kot pa "Natureta koalicija". Načeloma velja ugotovitev, da v JBTC ni nikogar, ki bi forsiral neuresničljive, iracionalne ali socialno populistične ideje
 
 
 
Obrisi najverjetnejše prihodnje koalicije pa niso vidni le na področju gospodarske politike, pač pa bi jih lahko zaznali tudi glede sorodnih stališč, ko gre za druga področja. Denimo glede arbitraže in tožbe proti Hrvaški, vprašanja nedovoljenih migracij in zaščite schengenske meje, pa konsenza glede sprememb v javnem zdravstvu, privatizaciji trga zdravstvenih zavarovalnic, prodaje NLB, slovenske vojske itd.
 
 
Prednost koalicije JBTC je izrazito proevropska mentaliteta vseh njenih članic. Bratuškova je bila, tega ne pozabimo, poldrugo leto kot premierka v stalnem stiku s Komisijo, tudi njena ponesrečena komisarska kandidatura jo umešča med najbolj proevropsko orientirane slovenske politike.
 
Odgovor na uvodno vprašanje glede tega, kakšna bi bila najboljša vlad(n)a (koalicija), je torej večplasten, toda v vsakem primeru se že zdaj zdi, da bi bilo za državo manj tvegano, če krmilo prevzame desnosredinska koalicija. Takšno mnenje slišim od marsikoga, celo od tistih, ki na marajo Janše in ki niso nikoli volili SDS, vendar jih skrbi, da bi se kamniška koalicija soočala s preveč usodnimi vprašanji v zanjo najmanj ugodnem času. Racionalni razmislek je torej jasen, vendar je obenem tudi res, da se še vedno veliko ljudi glede politike preveč prepušča čustvom.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
9
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
8
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki
5
05.11.2018 19:00
Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla
1
27.10.2018 22:00
Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojoteksturo teksta. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,034
02/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,182
03/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 1,995
04/
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,470
05/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,737
06/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,284
07/
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
Uredništvo
Ogledov: 1,653
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 1,016
09/
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
Janez Janša
Ogledov: 1,332
10/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 749