Komentar

V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija

Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor na povsem preprosto vprašanje: "Ali si lahko privoščimo neodločno, programsko mavrično vlado, ki bi škodovala slovenski ekonomski, finančni in socialni stabilnosti?" Kajti države ne bo konec, če vlado s polnimi pooblastili dobimo septembra ali celo oktobra, bo pa nemogoče predvideti tveganje, ki ga predstavlja izvolitev premierja brez omembe vrednih političnih ali vsaj vodstvenih izkušenj in brez kakršnega koli mednarodnega pedigreja.

28.06.2018 17:42
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   koalicija   vlada   Marjan Šarec   Natureta   Janez Janša   mandar   Borut Pahor   Miro Cerar   Matej Tonin   Alenka Bratušek

Je agresivni "izgon" Milana Brgleza iz Cerarjeve stranke pravzaprav uvertura v Janševo koalicijo, v kateri sta mišljeni še NSi in strančica Alenka Bratušek

S podobnimi dilemami, predvsem pa za svoje lastne koristi optimalnimi scenariji se prav zdaj ne ukvarjajo le v vodstvih vseh devetih parlamentarnih strank, medijskih hišah in v uradu predsednika republike. Na trnjih so tudi zakulisni botri, lobisti in upokojene politične veličine. Vsak poskuša kar najbolje prodati svojo zgodbo o tem, kaj bi bilo za Slovenijo v danem trenutku najboljše ali pa vsaj najmanj škodljivo. Zaradi tega tihega spopada se v zadnjem tednu ali dveh posledično in zlasti opazno povečuje pritisk na medije in socialna omrežja. Z enim samim namenom: v pomembnem delu javnosti, ki je (še) neodločen, ustvariti občutek, da bi bila desnosredinska koalicija - za razliko od levosredinske - pogubna za državo. Da bi, če bi premier slučajno postal Janša ali nekdo drug iz SDS, po slovenskih ulicah marširali nekakšni lokalni nacisti z našitki v gotici; da bi novi režim preganjal kritične novinarje in uvedel cenzuro, nadlegoval nevladne organizacije in se zgledoval po Putinovem, Orbanovem ali Vučićevem avtokratskem modelu vladanja; da bi se takšna vladna ekipa šla grobo in nečloveško neoliberalno ekonomsko politiko, ki bi "vso državno lastnino razprodala tujcem", privatizirala javno zdravstvo in šolstvo; da bi novi oblastniki pod pritiskom esesovcev, oprostite, esdeesovcev iz države deportirali nezakonite priseljence, vzpostavili nazaj vojsko in obveščevalno službo, kadrovsko in materialno okrepili policijo in tako dalje.

 

Niso vsi našteti "ukrepi" povsem izmišljeni ali nemogoči. Predvsem ko gre za zagotavljanje nacionalne varnosti bi bila "JBTC koalicija" (Janša, Bratušek, Tonin, Cerar) kot neke vrste protiutež kamniški "Natureta koaliciji" Marjana Šarca, zanesljivo voda na mlin tistim, ki imajo kritično distanco do politike odprtih meja za migracije, multikulturalnosti (multi-kulti), pacifizma, univerzalnega temeljnega dohodka itd. Normalno je, da imajo stranke glede teh izzivov nekoliko različna stališča. Edino, kar je merodajno, je to, da nobena na zaide v ekstreme, kajti v takšnem primeru nima kaj iskati na oblasti. Vprašanje je le, kako visoko postavimo tolerančni prag.

 

Ne glede na nekatere upravičene očitke, ki letijo na Janšo in še nekatere vidne kandidatke oziroma člane SDS, pa so vsi ti strahovi, ki preraščajo v paranojo, po mojem prepričanju nerealni in neupravičeni. Nekatere demagoške in skrajno populistične krilatice, ki smo se jih naposlušali v minulih letih, so tudi že izpete. Dramatiziranje z nekimi plakati lokalnih zafrustrirancev je doseglo celo razsežnosti absurda. Medijska svoboda je problematizirana kvečjemu s tem, da včasih meji že na anarhijo in da medijska zakonodaja ne regulira dovolj konkretno financiranja medijev. Tudi glede kritičnih novinarjev se Janši ni treba bati - proti sebi si jih je uspel zmobilizirati toliko, da (mu) jih zlepa ne bo zmanjkalo. 

 

Če torej želimo dobiti jasnejšo sliko, predvsem pa razumen pogled, se moramo otresti čustvenih manipulacij, dramatičnega pretiravanja in tudi - tej besedi se vsi iz nekakšne sramežljivosti ali politične korektnosti izogibamo - laganja. Laganje o posledicah, ki bi jih imela za državo koalicija, v kateri bi bila SDS, je postalo "legitimni" del političnega boja, kar je sicer obžalovanja vredno, vendar pa je laž v dobi digitalnih medijev in socialnih omrežij dobila že tako kratke noge, da je pogosto niti ne opazimo več.

 

 

***

 

Skratka, v nobenem primeru ne bo konec sveta, če bomo dobili mandatarja sredi poletja, premierja in vlado s polnimi pooblastili pa šele septembra oziroma jeseni. Kar se komu zdi (nepotrebno) zavlačevanje, je v resnici skrbno načrtovano taktiziranje, namenjeno ustvarjanju pritiska na nasprotnika in še posebej pripravi javnega mnenja. Kajti po dveh ali treh mesecih "prostega teka" bo vsaka anketa pokazala, da si 60 % ljudi želi zgolj vlado, takšno ali drugačno. Stara slovenska modrost namreč pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.

 

Tisto, kar lahko napovemo s precejšnjo gotovostjo, pa je sledeče: niti Levice niti upokojenske stranke DeSUS ne bo v nobeni vladni kombinaciji, enako velja za SNS. Tisto, česar pa ne moremo izključiti, so notranja trenja v stranki Marjana Šarca (LMŠ) in predvsem SMC, kjer zadnja dogajanja potrjujejo scenarij, o katerem sem govoril že takoj po volitvah - da bi šla namreč ta stranka zavoljo Cerarjevega političnega preživetja v koalicijo tudi z hudičem. Prav v tej luči je agresivni "izgon" Milana Brgleza pravzaprav uvertura v Janševo koalicijo, v kateri sta mišljeni še NSi in Alenka Bratušek (ki namerava postopno "prevzeti" upokojensko volilno telo). O Brglezu generalno ne bi mogli reči nič negativnega - razen tega, da je bil za stranko, ki se poskuša mednarodno profilirati kot liberalna, daleč prevelik levičar. Včasih (zakon o tujcih) celo radikalni levičar.

 

Janša bo torej naredil vse, da se v prvem krogu elegantno odreče "pravici do mandatarstva", ki ga bo potem Borut Pahor ponudi Šarcu. Toda temu ne bo uspelo, kar pomeni, da se začne odvijati scenarij "Janševe koalicije". Ker je bil Matej Tonin že izvoljen za predsednika državnega zbora, bodo Cerarju verjetno ponudili mesto zunanjega ministra (avto s šoferjem in varnostnikom inclusive), Bratuškovi pa ministrsko mesto v Ljubljani ali kandidaturo za evropsko komisarko. V vsakem primeru se bodo znali dogovoriti glede delitve plena. Če se bo po Šarčevem fiasku odvil prav ta scenarij, potem bomo jeseni dobili vlado, v kateri bodo SDS, SMC, NSi in stranka Alenke Bratušek. V parlamentu ima načeloma zagotovoljenih najmanj 47 glasov, dva več kot jih potrebuje, za izvolitev pa jim bodo diskretno priskočili na pomoč še štirje poslanci SNS in oba predstavnika manjšin.

 

 

***

 

Morda bo kdo oporekal tem zaključkom z argumentom, da je bila izvolitev Mateja Tonina za predsednika državnega zbora, ki je bila deležna izjemno velike podpore (zanj je glasovalo takorekoč 90 % poslank in poslancev), vseeno nekaj pomeni. Namreč to, da je Marjan Šarec, ki je bil formalno prvopodpisani predlagatelj Toninove kandidature, s tem že sestavil de facto koalicijo, v kateri je tudi NSi, in tako postal "bodoči premier". No no, kamniški župan je kvečjemu nasedel inteligentno nastavljeni zanki in sam aktivno pripomogel k sestavi bodoče koalicije, v kateri pa njega ne bo, ker ga ne potrebujejo.

 

Da se Cerar - ki se je medtem znebil Brgleza - potihem približuje koaliciji z Janšo, kažejo tudi zadanji kapitalski premiki na gospodarskem področju. Kitajski prevzem Gorenja se brez privolitve države ne bi zgodil, Cerar in Počivalšek pa si tega pred volitvami nista mogla privoščiti. Tudi prodaja NLB je ena izmed tistih točk, kjer SMC (in Bratuškova) niti slučajno ne delita mnenja z radikalno Levico oziroma populističnima SD in DeSUS.
 
 
Nasploh ni nepomembno, kakšna pričakovanja imajo glede prihodnje vlade t.i. gospodarstveniki. V tem kontekstu je potrebno vedeli najmanj troje: 
 
 
 
(1) da pri nas politika bistveno manj vpliva na gospodarstvo kot pa obratno;
 
 
(2) da trenutna konjunktura, hkrati pa tudi počasi bližajoča se nova kriza - v razdobju enega do dveh let povečujeta interes gospodarstva, da je za krmilom države izkušena, čim bolj kompetentna in razmeroma liberalna ministrska ekipa (predstavjajte si grozo menedžerske in poslovne srenje, če bi v vlado vstopila Levica s svojim maoističnim ekonomskim konceptom), ki ne bo eksperimentirala ali se dve leti učila vladanja, pač pa bo krmilo prevzela takoj in igrala po preizkušenih notah;
 
 
(3) da ima liberalnejša JBTC koalicija (SDS+SMC+NSi+SAB) kompatibilnejša programska izhodišča na gospodarskem področju kot pa "Natureta koalicija". Načeloma velja ugotovitev, da v JBTC ni nikogar, ki bi forsiral neuresničljive, iracionalne ali socialno populistične ideje
 
 
 
Obrisi najverjetnejše prihodnje koalicije pa niso vidni le na področju gospodarske politike, pač pa bi jih lahko zaznali tudi glede sorodnih stališč, ko gre za druga področja. Denimo glede arbitraže in tožbe proti Hrvaški, vprašanja nedovoljenih migracij in zaščite schengenske meje, pa konsenza glede sprememb v javnem zdravstvu, privatizaciji trga zdravstvenih zavarovalnic, prodaje NLB, slovenske vojske itd.
 
 
Prednost koalicije JBTC je izrazito proevropska mentaliteta vseh njenih članic. Bratuškova je bila, tega ne pozabimo, poldrugo leto kot premierka v stalnem stiku s Komisijo, tudi njena ponesrečena komisarska kandidatura jo umešča med najbolj proevropsko orientirane slovenske politike.
 
Odgovor na uvodno vprašanje glede tega, kakšna bi bila najboljša vlad(n)a (koalicija), je torej večplasten, toda v vsakem primeru se že zdaj zdi, da bi bilo za državo manj tvegano, če krmilo prevzame desnosredinska koalicija. Takšno mnenje slišim od marsikoga, celo od tistih, ki na marajo Janše in ki niso nikoli volili SDS, vendar jih skrbi, da bi se kamniška koalicija soočala s preveč usodnimi vprašanji v zanjo najmanj ugodnem času. Racionalni razmislek je torej jasen, vendar je obenem tudi res, da se še vedno veliko ljudi glede politike preveč prepušča čustvom.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
26
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
1
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,508
02/
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,366
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 2,055
04/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,935
05/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,515
06/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,374
07/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,179
08/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,080
09/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,966
10/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,472