Komentar

V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija

Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor na povsem preprosto vprašanje: "Ali si lahko privoščimo neodločno, programsko mavrično vlado, ki bi škodovala slovenski ekonomski, finančni in socialni stabilnosti?" Kajti države ne bo konec, če vlado s polnimi pooblastili dobimo septembra ali celo oktobra, bo pa nemogoče predvideti tveganje, ki ga predstavlja izvolitev premierja brez omembe vrednih političnih ali vsaj vodstvenih izkušenj in brez kakršnega koli mednarodnega pedigreja.

28.06.2018 17:42
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   koalicija   vlada   Marjan Šarec   Natureta   Janez Janša   mandar   Borut Pahor   Miro Cerar   Matej Tonin   Alenka Bratušek

Je agresivni "izgon" Milana Brgleza iz Cerarjeve stranke pravzaprav uvertura v Janševo koalicijo, v kateri sta mišljeni še NSi in strančica Alenka Bratušek

S podobnimi dilemami, predvsem pa za svoje lastne koristi optimalnimi scenariji se prav zdaj ne ukvarjajo le v vodstvih vseh devetih parlamentarnih strank, medijskih hišah in v uradu predsednika republike. Na trnjih so tudi zakulisni botri, lobisti in upokojene politične veličine. Vsak poskuša kar najbolje prodati svojo zgodbo o tem, kaj bi bilo za Slovenijo v danem trenutku najboljše ali pa vsaj najmanj škodljivo. Zaradi tega tihega spopada se v zadnjem tednu ali dveh posledično in zlasti opazno povečuje pritisk na medije in socialna omrežja. Z enim samim namenom: v pomembnem delu javnosti, ki je (še) neodločen, ustvariti občutek, da bi bila desnosredinska koalicija - za razliko od levosredinske - pogubna za državo. Da bi, če bi premier slučajno postal Janša ali nekdo drug iz SDS, po slovenskih ulicah marširali nekakšni lokalni nacisti z našitki v gotici; da bi novi režim preganjal kritične novinarje in uvedel cenzuro, nadlegoval nevladne organizacije in se zgledoval po Putinovem, Orbanovem ali Vučićevem avtokratskem modelu vladanja; da bi se takšna vladna ekipa šla grobo in nečloveško neoliberalno ekonomsko politiko, ki bi "vso državno lastnino razprodala tujcem", privatizirala javno zdravstvo in šolstvo; da bi novi oblastniki pod pritiskom esesovcev, oprostite, esdeesovcev iz države deportirali nezakonite priseljence, vzpostavili nazaj vojsko in obveščevalno službo, kadrovsko in materialno okrepili policijo in tako dalje.

 

Niso vsi našteti "ukrepi" povsem izmišljeni ali nemogoči. Predvsem ko gre za zagotavljanje nacionalne varnosti bi bila "JBTC koalicija" (Janša, Bratušek, Tonin, Cerar) kot neke vrste protiutež kamniški "Natureta koaliciji" Marjana Šarca, zanesljivo voda na mlin tistim, ki imajo kritično distanco do politike odprtih meja za migracije, multikulturalnosti (multi-kulti), pacifizma, univerzalnega temeljnega dohodka itd. Normalno je, da imajo stranke glede teh izzivov nekoliko različna stališča. Edino, kar je merodajno, je to, da nobena na zaide v ekstreme, kajti v takšnem primeru nima kaj iskati na oblasti. Vprašanje je le, kako visoko postavimo tolerančni prag.

 

Ne glede na nekatere upravičene očitke, ki letijo na Janšo in še nekatere vidne kandidatke oziroma člane SDS, pa so vsi ti strahovi, ki preraščajo v paranojo, po mojem prepričanju nerealni in neupravičeni. Nekatere demagoške in skrajno populistične krilatice, ki smo se jih naposlušali v minulih letih, so tudi že izpete. Dramatiziranje z nekimi plakati lokalnih zafrustrirancev je doseglo celo razsežnosti absurda. Medijska svoboda je problematizirana kvečjemu s tem, da včasih meji že na anarhijo in da medijska zakonodaja ne regulira dovolj konkretno financiranja medijev. Tudi glede kritičnih novinarjev se Janši ni treba bati - proti sebi si jih je uspel zmobilizirati toliko, da (mu) jih zlepa ne bo zmanjkalo. 

 

Če torej želimo dobiti jasnejšo sliko, predvsem pa razumen pogled, se moramo otresti čustvenih manipulacij, dramatičnega pretiravanja in tudi - tej besedi se vsi iz nekakšne sramežljivosti ali politične korektnosti izogibamo - laganja. Laganje o posledicah, ki bi jih imela za državo koalicija, v kateri bi bila SDS, je postalo "legitimni" del političnega boja, kar je sicer obžalovanja vredno, vendar pa je laž v dobi digitalnih medijev in socialnih omrežij dobila že tako kratke noge, da je pogosto niti ne opazimo več.

 

 

***

 

Skratka, v nobenem primeru ne bo konec sveta, če bomo dobili mandatarja sredi poletja, premierja in vlado s polnimi pooblastili pa šele septembra oziroma jeseni. Kar se komu zdi (nepotrebno) zavlačevanje, je v resnici skrbno načrtovano taktiziranje, namenjeno ustvarjanju pritiska na nasprotnika in še posebej pripravi javnega mnenja. Kajti po dveh ali treh mesecih "prostega teka" bo vsaka anketa pokazala, da si 60 % ljudi želi zgolj vlado, takšno ali drugačno. Stara slovenska modrost namreč pravi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.

 

Tisto, kar lahko napovemo s precejšnjo gotovostjo, pa je sledeče: niti Levice niti upokojenske stranke DeSUS ne bo v nobeni vladni kombinaciji, enako velja za SNS. Tisto, česar pa ne moremo izključiti, so notranja trenja v stranki Marjana Šarca (LMŠ) in predvsem SMC, kjer zadnja dogajanja potrjujejo scenarij, o katerem sem govoril že takoj po volitvah - da bi šla namreč ta stranka zavoljo Cerarjevega političnega preživetja v koalicijo tudi z hudičem. Prav v tej luči je agresivni "izgon" Milana Brgleza pravzaprav uvertura v Janševo koalicijo, v kateri sta mišljeni še NSi in Alenka Bratušek (ki namerava postopno "prevzeti" upokojensko volilno telo). O Brglezu generalno ne bi mogli reči nič negativnega - razen tega, da je bil za stranko, ki se poskuša mednarodno profilirati kot liberalna, daleč prevelik levičar. Včasih (zakon o tujcih) celo radikalni levičar.

 

Janša bo torej naredil vse, da se v prvem krogu elegantno odreče "pravici do mandatarstva", ki ga bo potem Borut Pahor ponudi Šarcu. Toda temu ne bo uspelo, kar pomeni, da se začne odvijati scenarij "Janševe koalicije". Ker je bil Matej Tonin že izvoljen za predsednika državnega zbora, bodo Cerarju verjetno ponudili mesto zunanjega ministra (avto s šoferjem in varnostnikom inclusive), Bratuškovi pa ministrsko mesto v Ljubljani ali kandidaturo za evropsko komisarko. V vsakem primeru se bodo znali dogovoriti glede delitve plena. Če se bo po Šarčevem fiasku odvil prav ta scenarij, potem bomo jeseni dobili vlado, v kateri bodo SDS, SMC, NSi in stranka Alenke Bratušek. V parlamentu ima načeloma zagotovoljenih najmanj 47 glasov, dva več kot jih potrebuje, za izvolitev pa jim bodo diskretno priskočili na pomoč še štirje poslanci SNS in oba predstavnika manjšin.

 

 

***

 

Morda bo kdo oporekal tem zaključkom z argumentom, da je bila izvolitev Mateja Tonina za predsednika državnega zbora, ki je bila deležna izjemno velike podpore (zanj je glasovalo takorekoč 90 % poslank in poslancev), vseeno nekaj pomeni. Namreč to, da je Marjan Šarec, ki je bil formalno prvopodpisani predlagatelj Toninove kandidature, s tem že sestavil de facto koalicijo, v kateri je tudi NSi, in tako postal "bodoči premier". No no, kamniški župan je kvečjemu nasedel inteligentno nastavljeni zanki in sam aktivno pripomogel k sestavi bodoče koalicije, v kateri pa njega ne bo, ker ga ne potrebujejo.

 

Da se Cerar - ki se je medtem znebil Brgleza - potihem približuje koaliciji z Janšo, kažejo tudi zadanji kapitalski premiki na gospodarskem področju. Kitajski prevzem Gorenja se brez privolitve države ne bi zgodil, Cerar in Počivalšek pa si tega pred volitvami nista mogla privoščiti. Tudi prodaja NLB je ena izmed tistih točk, kjer SMC (in Bratuškova) niti slučajno ne delita mnenja z radikalno Levico oziroma populističnima SD in DeSUS.
 
 
Nasploh ni nepomembno, kakšna pričakovanja imajo glede prihodnje vlade t.i. gospodarstveniki. V tem kontekstu je potrebno vedeli najmanj troje: 
 
 
 
(1) da pri nas politika bistveno manj vpliva na gospodarstvo kot pa obratno;
 
 
(2) da trenutna konjunktura, hkrati pa tudi počasi bližajoča se nova kriza - v razdobju enega do dveh let povečujeta interes gospodarstva, da je za krmilom države izkušena, čim bolj kompetentna in razmeroma liberalna ministrska ekipa (predstavjajte si grozo menedžerske in poslovne srenje, če bi v vlado vstopila Levica s svojim maoističnim ekonomskim konceptom), ki ne bo eksperimentirala ali se dve leti učila vladanja, pač pa bo krmilo prevzela takoj in igrala po preizkušenih notah;
 
 
(3) da ima liberalnejša JBTC koalicija (SDS+SMC+NSi+SAB) kompatibilnejša programska izhodišča na gospodarskem področju kot pa "Natureta koalicija". Načeloma velja ugotovitev, da v JBTC ni nikogar, ki bi forsiral neuresničljive, iracionalne ali socialno populistične ideje
 
 
 
Obrisi najverjetnejše prihodnje koalicije pa niso vidni le na področju gospodarske politike, pač pa bi jih lahko zaznali tudi glede sorodnih stališč, ko gre za druga področja. Denimo glede arbitraže in tožbe proti Hrvaški, vprašanja nedovoljenih migracij in zaščite schengenske meje, pa konsenza glede sprememb v javnem zdravstvu, privatizaciji trga zdravstvenih zavarovalnic, prodaje NLB, slovenske vojske itd.
 
 
Prednost koalicije JBTC je izrazito proevropska mentaliteta vseh njenih članic. Bratuškova je bila, tega ne pozabimo, poldrugo leto kot premierka v stalnem stiku s Komisijo, tudi njena ponesrečena komisarska kandidatura jo umešča med najbolj proevropsko orientirane slovenske politike.
 
Odgovor na uvodno vprašanje glede tega, kakšna bi bila najboljša vlad(n)a (koalicija), je torej večplasten, toda v vsakem primeru se že zdaj zdi, da bi bilo za državo manj tvegano, če krmilo prevzame desnosredinska koalicija. Takšno mnenje slišim od marsikoga, celo od tistih, ki na marajo Janše in ki niso nikoli volili SDS, vendar jih skrbi, da bi se kamniška koalicija soočala s preveč usodnimi vprašanji v zanjo najmanj ugodnem času. Racionalni razmislek je torej jasen, vendar je obenem tudi res, da se še vedno veliko ljudi glede politike preveč prepušča čustvom.
KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
14
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,581
02/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,803
03/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,936
04/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,296
05/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,342
06/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,071
07/
Pred vrhom skupine G7 v Biarritzu: Svet je na pragu nove globalne krize
Uredništvo
Ogledov: 924
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 800
09/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,351
10/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,430