Komentar

Uboji na pediatriji: Uvod

Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli 1. julij. Nak, jutri bo tisti znameniti 1. julij, ki tako zelo tava v času in prostoru, da imajo z njim resne probleme tudi astronomi, astrologi, babejage in kar je še podobnih v teleskope, karte in kristalne krogle zazrtih in iz kosti podhimalajskega nosoroga prihodnost napovedujočih strokovnjakov.

30.06.2018 18:00
Piše: Blaž Mrevlje
Ključne besede:   otroška kirurgija   pediatrija   Pokvarjena Milojka   Zdravniška zbornica

Zadnji slovenski kardiologi odhajajo. Drugih ali tujih ni in ni. Da ne govorimo, da so uspeli uničiti ne samo otroško kardiologijo, pač pa tudi pediatrično intenzivno medicino.

Zakaj? Ker bi se po zagotovilih Pokvarjene Milojke in njenih adlatusov moral zgoditi že 1. maja. Pa potem 1. junija. To je tisti 1. julij, za katerega pravzaprav še niti manj kot 24 ur preden se bo zgodil ne vemo ali se v resnici bo. To je tisti 1. julij za katerega je veliko ljudi dajalo zadnje mesece, predvsem v predvolilni parodiji, roko v ogenj, da bo do njega otroška kardiologija absolutno urejena, polno delujoča in predvsem za otroke in njihove starše varna. Predvsem so se o tem datumu zaklinjali zavetnica organiziranega kriminala in sistemske korupcije v jugoslovenskem zemljaričanskem socialističnem zdravstvu in postarana udbovka Pokvarjena Milojka, ki je zadnja štiri leta na nivoju Ministrstva za zdrave uničevala slovensko zdravstvo in predvsem skrbela za zdravniško-dobaviteljsko mafijo. Pa njen šef in profesor prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter ljubiteljski predsednik vlade, patološki lažnivec Miro Cerar, ki zdaj, še dolgo potem, ko je rob že zdavnaj prestopila tista znamenita in usodna kaplja, in s strankami, s katerimi sedaj po volitvah ponovno želi sestavljati vlado, pred prelitjem kaplje zaradi nepremostljivih razlik že dolgo ni mogel več vladati in je užaljeno odstopil - in ki je Pokvarjeno Milojko ves čas branil.

 

Da bo po 1. juliju vse oh in sploh in seveda predvsem za otroke in starše varno so se nadalje zaklinjali še mnogi. Kar trlo se jih je pred kamerami, ko so v avli UKC Ljubljana stali pred nekakšnim panojem, ki je spominjal na zmagovalne stopničke iz tekem formule ena ali trenutno bolj popularnih nogometnih. Zaklinjali so se nižji uradniki z Ministrstva za zdrave, pa bivši direktor največje semenske banke v Sloveniji ter po sili razmer sedanji generalni direktor UKC Ljubljana, pa takratna strokovna direktorica Pediatrične klinike, ki je še pred nekaj meseci na nekakšen dan čistih rok smešno poplesavala pred kamerami v preddverju klinike, ki jo je vodila. Pa še bi se jih našlo. Kot vidimo, so se vsi zaklinjali na kredit brez kritja.

 

In kaj lahko ugotovimo manj kot 24 ur pred tem famoznim 1. julijem. Kot vedno - gre za dizaster na nacionalnem nivoju. Znameniti romar na magistrat Rajko Kenda, med soborci znan po partizanskem imenu Rajc, ki občasno z bivšim ministrom in ljubiteljem motornih čolnov Borutom Miklavčičem, bivšim generalnim direktorjem UKC Ljubljana Simonom Vrhuncem ter ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem (sicer se pa kaj dosti ne poznajo) natepava čevapčiče v bližnji gostilni UKC in ki ga ima partija verjetno na zalogi za vlogo Milojke v2.0, se je že davno potuhnil, saj se dobro zaveda, da je kot bivši in dolgoletni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana za katastrofo otroške kardiologije na nacionalnem nivoju objektivno in subjektivno odgovoren. Po mojem mnenju tudi kazensko. Postarana udbovka Pokvarjena Milojka, ki je partijskega kolega ves čas brezpogojno ščitila, je tudi že (končno) poniknila med svoje logaške pomidore. Po mojem mnenju je tudi ona za nastalo situacijo vsaj objektivno in kazensko odgovorna.

 

Na to temo nič več ne reče niti Miro Cerar, ki jo je ves čas trajanja mandata ščitil. Do danes pa sta odstopili že tudi obe primadoni otroške kardiologije, bivša strokovna direktorica Pediatrične klinike in občasna preddverska plesalka Anamarija Meglič in pa stečajna upraviteljica že druge kardiološke klinike v UKC Ljubljana - Mirta Koželj.

 

Čeprav sem v zadnjih mesecih nekaj na to temo že napisal, bom vse razsežnosti te nacionalne sramote in katastrofe opisal še enkrat. In sicer kot uvod v poletni krimič z naslovom Uboji na pediatriji, v katerem bomo na portalu+ vsako poletno soboto s kirurško natančnostjo in v nadaljevanjih prevajali, interpretirali in komentirali mednarodno poročilo o zapletih in smrtih na ljubljanski pediatrični kliniki, ki se nikoli ne bi bili smeli zgoditi in katerega je v najglobji predal skrila celo Zdravniška zbornica Slovenije in zanj ni želel slišati po ustaljeni praksi pometanja problemov pod preprogo pravzaprav nihče. Vendar pa se je preproga z leti skrčila ter postala sila porozna.

 

Prvi problem, ki bo nastopil že 1. julija, bo za tiste še nerojene otroke z že ali pa še ne ugotovljeno eno od redkih prirojenih srčnih napak, kot sta denimo kritična zožitev pulmonalne ali aortne zaklopke, ki zahtevajo intervencijo v prvih nekaj urah življenja, življenjsko nevaren. V UKC Ljubljana že vrsto let namreč ni kirurga, ki bi te redke, a že v prvih urah življenja življenjsko nevarne prirojene srčne napake lahko operiral s klasično kirurško tehniko. Po 1. juliju ne bo več niti edinega pediatričnega intervenčnega kardiologa, ki je znal te in podobne probleme rešiti z baloni, torej nekirurško. Koliko je takih otrok v kratkem na poti, ne vem. Vendar zanje za premestitev v tujo ustanovo ali prihod tujega strokovnjaka denimo sredi noči v ljubljansko bolnišnico preprosto ne bo časa. Ti otroci bodo žal umrli. Starše in stare starše teh otrok bi moral 1. julij sila skrbeti. Kdo bo za ta življenja v univerzitetni bolnišnici in sredi Evropske unije v 21. stoletju odgovarjal?

 

Nekoliko manj smrtonosno a nič manj pomembno ni dejstvo, da bo en teden za njim odšel iz UKC Ljubljana tudi edini strokovnjak za ultrazvočno diagnostiko malih srčkov, tako tisto pred rojstvom - za zgodnje odkrivanje morebitnih težav in primerno planiranje poroda in takojšnjega poporodnega posega na srcu -, kakor tudi za spremljanje malih bolnikov skozi vse obdobje otroštva in odraščanja do 18. leta, ko jih v nadaljnje spremljanje prevzamejo kardiologi za odrasle.

 

Tu pa se šele začne zapletati. Otroci, ki potrebujejo poseg na srcu, ne padejo z neba in ne gredo takoj po posegu domov. Nak. Razen urgentnih primerov so planirano sprejeti v bolnišnico, zdravljeni, spremljani po posegu v intenzivni enoti ter na navadnem oddelku in na koncu planirano odpuščeni domov. Takih otrok je okrog 400 vsako leto. Kar pomeni, da jih mora nekdo sprejeti, nekdo vsako dan na jutranji viziti pregledati in spremljati. Predebatirati posebne primere s kolegi. Pregledati dokumentacijo. Planirati terapijo z zdravili in morebitni kirurški ali intervenčni poseg. Obravnavati v kritičnem obdobju po posegu v intenzivni enoti. Dokončati nego in rehabilitacijo na oddelku. Spisati odpustnico. In jih odpustiti. Kdo? Zadnji slovenski kardiologi odhajajo. Drugih ali tujih ni in ni. Da ne govorimo, da so uspeli uničiti ne samo otroško kardiologijo, pač pa tudi pediatrično intenzivno medicino.

 

Problem pa se seveda tudi tu ne konča. Če na oddelku za otroško kardiologijo letno obravnavajo okrog 400 otrok - z različnimi srčnimi boleznimi, ne samo prirojenimi srčnimi napakami - pa v okviru moderne pediatrične stroke spremljajo ambulantno vsako leto še nekaj dodatnih tisoč, ki so se v določeni fazi življenja že zdravili na oddelku. Kdo bo po 1. juliju ambulantno pregledoval le-te, če so vsi zdravniki odšli, novih pa ni in ni?

 

Težav pa seveda tudi tukaj še ni konec. Če je v jugoslovenskem zemljaričanskem zdravstvu notorično vedno premalo denarja (razen za nenasitno in primitivno zdravniško-dobaviteljsko mafijo, za katero je Pokvarjena Milojka pred nekaj meseci brez težav in brez kančka sramu našla 136 milijonov davkoplačevalskega denarja za poplačilo preplačanih zdravil, medicinskih pripomočkov, opreme ter servisnih in IT storitev) se sprašujem, kje bodo vrli junaki sedaj našli milijone, ki bodo potrebni za napotitev 400 otrok na zdravljenje v tujino. Ter dodatne milijone, ki bodo potrebni za spremstvo staršev, hotele, kritje stroškov bolniške odsotnosti. Otroke bo moral spremljati vsaj eden od staršev, kajneda.

 

Če bodo junaki in generali slovenske medicine v tej spirali norosti do jutri ali kadarkoli kasneje vendarle našli strokovnjake iz tujine, ki bodo pripravljeni pustiti varne (in v zahodnem svetu tudi izjemno dobro plačane službe) ter prišli zdraviti slovenske malčke s prirojeno srčno napako, se sprašujem, kako bodo eni in drugi med seboj komunicirali. Zelo majhni malčki imajo pravico, da maternega jezika še ne znajo. S temi bo vsaj formalno lažje. Nekoliko starejši pa imajo pravico, da se z zdravnikom pogovarjajo v svojem jeziku. Da ne govorimo o morebitnih terapevtskih napakah, ki bi lahko izhajali iz napačne komunikacije. Bo UKC Ljubljana najel sodno zaprisežene tolmače za hrvaški, bošnjaški, češki ali angleški jezik, ki imajo posebna znanja iz terminologije otroške kardiologije? Bodo tolmači dežurali skupaj z zdravniki? Hospitalizirani otroci namreč potrebujejo pomoč in včasih nujno intervencijo tudi sredi noči. Če jih ne bo, kdo bo prevzel odgovornost za morebitne strokovne napake zaradi komunikacijskih šumov?

 

Ravno zaradi teh potencialno življenjsko nevarnih problemov v komunikaciji imajo v vseh evropskih državah izjemno stroga pravila. Zdravnik iz tujine mora opraviti izpit iz jezika dežele v katero prihaja. Sam sem tako moral v Nemčiji pred nastopom službe opraviti izpit iz nemščine na nivoju C1, v Veliki Britaniji pa izpit IELTS - akademski nivo. Brez pardona. Tukaj ni popuščanja. Ker je smrtno nevarno. Pri nas pa bodo poslanci ob popolni odsotnosti poznavanja problematike in v spirali norosti, v katero se je zavrtela problematika otroške kardiologije, na izredni seji spreminjali zakon, ki bo to kritično varovalko odpravil. Če nekoliko pretiravam, bi radi, da se z zdravnikom iz Ugande pogovarjate preko tolmača, ki se ne spozna na terminologijo otroške kardiologije v bantujščini?

 

Kdo bo pregledal obstoječo hospitalno in ambulantno dokumentacijo, ki je seveda napisana v slovenščini, da bo lahko ponovno sprejel bolnika s prirojeno srčno napako na oddelek ali ga obravnaval v ambulanti? Koliko časa bodo trajale take obravnave, če bo poleg zdravnika sedel še sodno zapriseženi tolmač? Kje jih bodo toliko sploh dobili?

 

Z uničenjem otroške kardiologije in pediatrične intenzivne medicine na nacionalnem nivoju pa niso naredili težav samo bolnikom in njihovim staršem ter starim staršem, pač pa dolgoročno tudi stroki kot taki. Kdo bo poučeval nove generacije študentov in specializantov pediatrije? Pa tudi če bo nekdo iz tujine prisoten na oddelku nekaj dni na teden, bo imel čas zanje? Konec koncev imajo tudi slovenski študenti medicine ali kasneje specializanti pravico biti poučevani v slovenščini.

 

Novela zakona, ki se obeta naslednji teden pa odpira pravo Pandorino skrinjico na nivoju Evropske unije in precedens, o katerem bom naslednji teden obvestil zdravniške zbornice držav članic EU: omogočil bo namreč stranska vrata za zdravnike iz držav ne-EU v EU. V čem je trik? Med članicami EU namreč obstaja medsebojni dogovor o direktnem priznavanju pridobljene izobrazbe. To konkretno pomeni, da zdravniku, ki je končal medicinsko fakulteto ali specializacijo v Sloveniji, mu oboje priznajo v katerikoli drugi članici. Opraviti mora samo še izpit iz lokalnega jezika in lahko začne z delom. V primeru ne-EU držav, pa čeprav denimo ZDA ali Kanade z dobro razvito edukacijo iz medicine, morajo zdravniki od tam v članicah EU, odvisno od članice do članice, opraviti dodatno kroženje in dodatne izpite, da dokažejo potrebno znanje. Bo Slovenija postala stranski vhod v članice EU za državljane tretjih držav za področje otroške kardiologije, ki je povsod podhranjeno? Na to nevarnost, ki jo bo omogočala Slovenija, morajo biti ostale članice seveda opozorjene.

 

Menim pa, da bo prišlo kaj kmalu tudi do prvega velikega poka. Kljub temu, da se večina zdravnikov in medicinskih sester v drugih strokah zaveda problematike odhoda še zadnjih pediatrov kardiologov in kaj to pomeni na nacionalnem nivoju, pa vseeno, in to upravičeno, ne bodo prav dolgo gledali kolegov iz tujine, ki bodo za podobno delo in v isti ustanovi prejemali po 75 evrov neto na uro, medtem ko vsi ostali delajo za šestkrat manj, torej 12 evrov na uro. Tujemu otroškemu kardiologu bo tako kapnilo v žep brez dežurstev in pripravljenosti okrog 13.200 evrov neto na mesec. Ostali pa se bodo morali zadovoljiti z 900 (zdravniki pripravniki) do okrog 2.400 (zdravniki specialisti) evri mesečno, da o medicinskih sestrah s plačami, nižjimi od 900 evrov neto, sploh ne govorimo. Te pospešeno odhajajo že sedaj. Bojim se, da se bo sistem začel (končno) pospešeno sesedati sam vase.

 

In za konec: problema ni konec niti kar se tiče Slovenije, niti kar se tiče EU, niti tukaj. Z odhodom še zadnjih kardiologov bo po 1. juliju prekinjeno tudi izobraževanje pediatrov specializantov, ki še niso odkrožili obveznega izobraževanja v okviru pediatrije na oddelku za otroško kardiologijo. Sprašujem se, kako jim bo Zdravniška zbornica priznala specializacijo? Bo goljufala? Če da bo to težak dodatni precedens na nivoju Evropske unije, saj bi tako potencialno lahko v zdravstvene sisteme drugih držav članic prišli zdravniki specialisti pediatri iz Slovenije, ki bi se jim tam zaradi avtomatičnega priznavanja pridobljene izobrazbe specializacija avtomatična priznala, niso pa odkrožili in posledično ne bodo imeli nujnih znanj iz otroške kardiologije. Tudi o tem bom prihodnji teden obvestil zdravniške zbornice članic Unije.

 

Problemov v zdravstvu se bo potrebno enkrat in za vselej lotiti odkrito in sistematično. Pometanje pod preprogo, gledanje stran in laganje pred lastno ter evropsko javnostjo, kar so bile značilnosti neuspele tranzicijske medicine, katere prednost sta bila predvsem organiziran kriminal in sistemska korupcija pod krinko zdravljenja bolnikov za masovno ropanje davkoplačevalskega denarja s strani zdravniško-dobaviteljske mafije, bo moralo biti enkrat konec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Minister za kulturo
3
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o Evropi: Da je EU uspešna in demokratična?! Zagotovo ne!
14
23.01.2019 20:15
Osuplo sem prebral izjavo prijatelja Dejana Steinbucha, da je EU najuspešnejša demokratična vladavina prava, svobodna in na ... Več.
Piše: Keith Miles
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
32
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
1
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
Andrej Černe
Ogledov: 15,142
02/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,876
03/
Vili Kovačič poziva evropske poslance, naj proti Sloveniji sprožijo "atomsko bombo" oziroma zloglasni 7. člen!
Uredništvo
Ogledov: 3,571
04/
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,305
05/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,032
06/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,157
07/
Diagnoza: Anafilaktični šok (Javno pismo ministrstvu za zdravje in ZZZS)
Igor Muževič
Ogledov: 1,286
08/
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
09/
Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO
Uredništvo
Ogledov: 2,562
10/
537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?
Bine Kordež
Ogledov: 514