Komentar

Uboji na pediatriji: Uvod

Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli 1. julij. Nak, jutri bo tisti znameniti 1. julij, ki tako zelo tava v času in prostoru, da imajo z njim resne probleme tudi astronomi, astrologi, babejage in kar je še podobnih v teleskope, karte in kristalne krogle zazrtih in iz kosti podhimalajskega nosoroga prihodnost napovedujočih strokovnjakov.

30.06.2018 18:00
Piše: Blaž Mrevlje
Ključne besede:   otroška kirurgija   pediatrija   Pokvarjena Milojka   Zdravniška zbornica

Zadnji slovenski kardiologi odhajajo. Drugih ali tujih ni in ni. Da ne govorimo, da so uspeli uničiti ne samo otroško kardiologijo, pač pa tudi pediatrično intenzivno medicino.

Zakaj? Ker bi se po zagotovilih Pokvarjene Milojke in njenih adlatusov moral zgoditi že 1. maja. Pa potem 1. junija. To je tisti 1. julij, za katerega pravzaprav še niti manj kot 24 ur preden se bo zgodil ne vemo ali se v resnici bo. To je tisti 1. julij za katerega je veliko ljudi dajalo zadnje mesece, predvsem v predvolilni parodiji, roko v ogenj, da bo do njega otroška kardiologija absolutno urejena, polno delujoča in predvsem za otroke in njihove starše varna. Predvsem so se o tem datumu zaklinjali zavetnica organiziranega kriminala in sistemske korupcije v jugoslovenskem zemljaričanskem socialističnem zdravstvu in postarana udbovka Pokvarjena Milojka, ki je zadnja štiri leta na nivoju Ministrstva za zdrave uničevala slovensko zdravstvo in predvsem skrbela za zdravniško-dobaviteljsko mafijo. Pa njen šef in profesor prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter ljubiteljski predsednik vlade, patološki lažnivec Miro Cerar, ki zdaj, še dolgo potem, ko je rob že zdavnaj prestopila tista znamenita in usodna kaplja, in s strankami, s katerimi sedaj po volitvah ponovno želi sestavljati vlado, pred prelitjem kaplje zaradi nepremostljivih razlik že dolgo ni mogel več vladati in je užaljeno odstopil - in ki je Pokvarjeno Milojko ves čas branil.

 

Da bo po 1. juliju vse oh in sploh in seveda predvsem za otroke in starše varno so se nadalje zaklinjali še mnogi. Kar trlo se jih je pred kamerami, ko so v avli UKC Ljubljana stali pred nekakšnim panojem, ki je spominjal na zmagovalne stopničke iz tekem formule ena ali trenutno bolj popularnih nogometnih. Zaklinjali so se nižji uradniki z Ministrstva za zdrave, pa bivši direktor največje semenske banke v Sloveniji ter po sili razmer sedanji generalni direktor UKC Ljubljana, pa takratna strokovna direktorica Pediatrične klinike, ki je še pred nekaj meseci na nekakšen dan čistih rok smešno poplesavala pred kamerami v preddverju klinike, ki jo je vodila. Pa še bi se jih našlo. Kot vidimo, so se vsi zaklinjali na kredit brez kritja.

 

In kaj lahko ugotovimo manj kot 24 ur pred tem famoznim 1. julijem. Kot vedno - gre za dizaster na nacionalnem nivoju. Znameniti romar na magistrat Rajko Kenda, med soborci znan po partizanskem imenu Rajc, ki občasno z bivšim ministrom in ljubiteljem motornih čolnov Borutom Miklavčičem, bivšim generalnim direktorjem UKC Ljubljana Simonom Vrhuncem ter ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem (sicer se pa kaj dosti ne poznajo) natepava čevapčiče v bližnji gostilni UKC in ki ga ima partija verjetno na zalogi za vlogo Milojke v2.0, se je že davno potuhnil, saj se dobro zaveda, da je kot bivši in dolgoletni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana za katastrofo otroške kardiologije na nacionalnem nivoju objektivno in subjektivno odgovoren. Po mojem mnenju tudi kazensko. Postarana udbovka Pokvarjena Milojka, ki je partijskega kolega ves čas brezpogojno ščitila, je tudi že (končno) poniknila med svoje logaške pomidore. Po mojem mnenju je tudi ona za nastalo situacijo vsaj objektivno in kazensko odgovorna.

 

Na to temo nič več ne reče niti Miro Cerar, ki jo je ves čas trajanja mandata ščitil. Do danes pa sta odstopili že tudi obe primadoni otroške kardiologije, bivša strokovna direktorica Pediatrične klinike in občasna preddverska plesalka Anamarija Meglič in pa stečajna upraviteljica že druge kardiološke klinike v UKC Ljubljana - Mirta Koželj.

 

Čeprav sem v zadnjih mesecih nekaj na to temo že napisal, bom vse razsežnosti te nacionalne sramote in katastrofe opisal še enkrat. In sicer kot uvod v poletni krimič z naslovom Uboji na pediatriji, v katerem bomo na portalu+ vsako poletno soboto s kirurško natančnostjo in v nadaljevanjih prevajali, interpretirali in komentirali mednarodno poročilo o zapletih in smrtih na ljubljanski pediatrični kliniki, ki se nikoli ne bi bili smeli zgoditi in katerega je v najglobji predal skrila celo Zdravniška zbornica Slovenije in zanj ni želel slišati po ustaljeni praksi pometanja problemov pod preprogo pravzaprav nihče. Vendar pa se je preproga z leti skrčila ter postala sila porozna.

 

Prvi problem, ki bo nastopil že 1. julija, bo za tiste še nerojene otroke z že ali pa še ne ugotovljeno eno od redkih prirojenih srčnih napak, kot sta denimo kritična zožitev pulmonalne ali aortne zaklopke, ki zahtevajo intervencijo v prvih nekaj urah življenja, življenjsko nevaren. V UKC Ljubljana že vrsto let namreč ni kirurga, ki bi te redke, a že v prvih urah življenja življenjsko nevarne prirojene srčne napake lahko operiral s klasično kirurško tehniko. Po 1. juliju ne bo več niti edinega pediatričnega intervenčnega kardiologa, ki je znal te in podobne probleme rešiti z baloni, torej nekirurško. Koliko je takih otrok v kratkem na poti, ne vem. Vendar zanje za premestitev v tujo ustanovo ali prihod tujega strokovnjaka denimo sredi noči v ljubljansko bolnišnico preprosto ne bo časa. Ti otroci bodo žal umrli. Starše in stare starše teh otrok bi moral 1. julij sila skrbeti. Kdo bo za ta življenja v univerzitetni bolnišnici in sredi Evropske unije v 21. stoletju odgovarjal?

 

Nekoliko manj smrtonosno a nič manj pomembno ni dejstvo, da bo en teden za njim odšel iz UKC Ljubljana tudi edini strokovnjak za ultrazvočno diagnostiko malih srčkov, tako tisto pred rojstvom - za zgodnje odkrivanje morebitnih težav in primerno planiranje poroda in takojšnjega poporodnega posega na srcu -, kakor tudi za spremljanje malih bolnikov skozi vse obdobje otroštva in odraščanja do 18. leta, ko jih v nadaljnje spremljanje prevzamejo kardiologi za odrasle.

 

Tu pa se šele začne zapletati. Otroci, ki potrebujejo poseg na srcu, ne padejo z neba in ne gredo takoj po posegu domov. Nak. Razen urgentnih primerov so planirano sprejeti v bolnišnico, zdravljeni, spremljani po posegu v intenzivni enoti ter na navadnem oddelku in na koncu planirano odpuščeni domov. Takih otrok je okrog 400 vsako leto. Kar pomeni, da jih mora nekdo sprejeti, nekdo vsako dan na jutranji viziti pregledati in spremljati. Predebatirati posebne primere s kolegi. Pregledati dokumentacijo. Planirati terapijo z zdravili in morebitni kirurški ali intervenčni poseg. Obravnavati v kritičnem obdobju po posegu v intenzivni enoti. Dokončati nego in rehabilitacijo na oddelku. Spisati odpustnico. In jih odpustiti. Kdo? Zadnji slovenski kardiologi odhajajo. Drugih ali tujih ni in ni. Da ne govorimo, da so uspeli uničiti ne samo otroško kardiologijo, pač pa tudi pediatrično intenzivno medicino.

 

Problem pa se seveda tudi tu ne konča. Če na oddelku za otroško kardiologijo letno obravnavajo okrog 400 otrok - z različnimi srčnimi boleznimi, ne samo prirojenimi srčnimi napakami - pa v okviru moderne pediatrične stroke spremljajo ambulantno vsako leto še nekaj dodatnih tisoč, ki so se v določeni fazi življenja že zdravili na oddelku. Kdo bo po 1. juliju ambulantno pregledoval le-te, če so vsi zdravniki odšli, novih pa ni in ni?

 

Težav pa seveda tudi tukaj še ni konec. Če je v jugoslovenskem zemljaričanskem zdravstvu notorično vedno premalo denarja (razen za nenasitno in primitivno zdravniško-dobaviteljsko mafijo, za katero je Pokvarjena Milojka pred nekaj meseci brez težav in brez kančka sramu našla 136 milijonov davkoplačevalskega denarja za poplačilo preplačanih zdravil, medicinskih pripomočkov, opreme ter servisnih in IT storitev) se sprašujem, kje bodo vrli junaki sedaj našli milijone, ki bodo potrebni za napotitev 400 otrok na zdravljenje v tujino. Ter dodatne milijone, ki bodo potrebni za spremstvo staršev, hotele, kritje stroškov bolniške odsotnosti. Otroke bo moral spremljati vsaj eden od staršev, kajneda.

 

Če bodo junaki in generali slovenske medicine v tej spirali norosti do jutri ali kadarkoli kasneje vendarle našli strokovnjake iz tujine, ki bodo pripravljeni pustiti varne (in v zahodnem svetu tudi izjemno dobro plačane službe) ter prišli zdraviti slovenske malčke s prirojeno srčno napako, se sprašujem, kako bodo eni in drugi med seboj komunicirali. Zelo majhni malčki imajo pravico, da maternega jezika še ne znajo. S temi bo vsaj formalno lažje. Nekoliko starejši pa imajo pravico, da se z zdravnikom pogovarjajo v svojem jeziku. Da ne govorimo o morebitnih terapevtskih napakah, ki bi lahko izhajali iz napačne komunikacije. Bo UKC Ljubljana najel sodno zaprisežene tolmače za hrvaški, bošnjaški, češki ali angleški jezik, ki imajo posebna znanja iz terminologije otroške kardiologije? Bodo tolmači dežurali skupaj z zdravniki? Hospitalizirani otroci namreč potrebujejo pomoč in včasih nujno intervencijo tudi sredi noči. Če jih ne bo, kdo bo prevzel odgovornost za morebitne strokovne napake zaradi komunikacijskih šumov?

 

Ravno zaradi teh potencialno življenjsko nevarnih problemov v komunikaciji imajo v vseh evropskih državah izjemno stroga pravila. Zdravnik iz tujine mora opraviti izpit iz jezika dežele v katero prihaja. Sam sem tako moral v Nemčiji pred nastopom službe opraviti izpit iz nemščine na nivoju C1, v Veliki Britaniji pa izpit IELTS - akademski nivo. Brez pardona. Tukaj ni popuščanja. Ker je smrtno nevarno. Pri nas pa bodo poslanci ob popolni odsotnosti poznavanja problematike in v spirali norosti, v katero se je zavrtela problematika otroške kardiologije, na izredni seji spreminjali zakon, ki bo to kritično varovalko odpravil. Če nekoliko pretiravam, bi radi, da se z zdravnikom iz Ugande pogovarjate preko tolmača, ki se ne spozna na terminologijo otroške kardiologije v bantujščini?

 

Kdo bo pregledal obstoječo hospitalno in ambulantno dokumentacijo, ki je seveda napisana v slovenščini, da bo lahko ponovno sprejel bolnika s prirojeno srčno napako na oddelek ali ga obravnaval v ambulanti? Koliko časa bodo trajale take obravnave, če bo poleg zdravnika sedel še sodno zapriseženi tolmač? Kje jih bodo toliko sploh dobili?

 

Z uničenjem otroške kardiologije in pediatrične intenzivne medicine na nacionalnem nivoju pa niso naredili težav samo bolnikom in njihovim staršem ter starim staršem, pač pa dolgoročno tudi stroki kot taki. Kdo bo poučeval nove generacije študentov in specializantov pediatrije? Pa tudi če bo nekdo iz tujine prisoten na oddelku nekaj dni na teden, bo imel čas zanje? Konec koncev imajo tudi slovenski študenti medicine ali kasneje specializanti pravico biti poučevani v slovenščini.

 

Novela zakona, ki se obeta naslednji teden pa odpira pravo Pandorino skrinjico na nivoju Evropske unije in precedens, o katerem bom naslednji teden obvestil zdravniške zbornice držav članic EU: omogočil bo namreč stranska vrata za zdravnike iz držav ne-EU v EU. V čem je trik? Med članicami EU namreč obstaja medsebojni dogovor o direktnem priznavanju pridobljene izobrazbe. To konkretno pomeni, da zdravniku, ki je končal medicinsko fakulteto ali specializacijo v Sloveniji, mu oboje priznajo v katerikoli drugi članici. Opraviti mora samo še izpit iz lokalnega jezika in lahko začne z delom. V primeru ne-EU držav, pa čeprav denimo ZDA ali Kanade z dobro razvito edukacijo iz medicine, morajo zdravniki od tam v članicah EU, odvisno od članice do članice, opraviti dodatno kroženje in dodatne izpite, da dokažejo potrebno znanje. Bo Slovenija postala stranski vhod v članice EU za državljane tretjih držav za področje otroške kardiologije, ki je povsod podhranjeno? Na to nevarnost, ki jo bo omogočala Slovenija, morajo biti ostale članice seveda opozorjene.

 

Menim pa, da bo prišlo kaj kmalu tudi do prvega velikega poka. Kljub temu, da se večina zdravnikov in medicinskih sester v drugih strokah zaveda problematike odhoda še zadnjih pediatrov kardiologov in kaj to pomeni na nacionalnem nivoju, pa vseeno, in to upravičeno, ne bodo prav dolgo gledali kolegov iz tujine, ki bodo za podobno delo in v isti ustanovi prejemali po 75 evrov neto na uro, medtem ko vsi ostali delajo za šestkrat manj, torej 12 evrov na uro. Tujemu otroškemu kardiologu bo tako kapnilo v žep brez dežurstev in pripravljenosti okrog 13.200 evrov neto na mesec. Ostali pa se bodo morali zadovoljiti z 900 (zdravniki pripravniki) do okrog 2.400 (zdravniki specialisti) evri mesečno, da o medicinskih sestrah s plačami, nižjimi od 900 evrov neto, sploh ne govorimo. Te pospešeno odhajajo že sedaj. Bojim se, da se bo sistem začel (končno) pospešeno sesedati sam vase.

 

In za konec: problema ni konec niti kar se tiče Slovenije, niti kar se tiče EU, niti tukaj. Z odhodom še zadnjih kardiologov bo po 1. juliju prekinjeno tudi izobraževanje pediatrov specializantov, ki še niso odkrožili obveznega izobraževanja v okviru pediatrije na oddelku za otroško kardiologijo. Sprašujem se, kako jim bo Zdravniška zbornica priznala specializacijo? Bo goljufala? Če da bo to težak dodatni precedens na nivoju Evropske unije, saj bi tako potencialno lahko v zdravstvene sisteme drugih držav članic prišli zdravniki specialisti pediatri iz Slovenije, ki bi se jim tam zaradi avtomatičnega priznavanja pridobljene izobrazbe specializacija avtomatična priznala, niso pa odkrožili in posledično ne bodo imeli nujnih znanj iz otroške kardiologije. Tudi o tem bom prihodnji teden obvestil zdravniške zbornice članic Unije.

 

Problemov v zdravstvu se bo potrebno enkrat in za vselej lotiti odkrito in sistematično. Pometanje pod preprogo, gledanje stran in laganje pred lastno ter evropsko javnostjo, kar so bile značilnosti neuspele tranzicijske medicine, katere prednost sta bila predvsem organiziran kriminal in sistemska korupcija pod krinko zdravljenja bolnikov za masovno ropanje davkoplačevalskega denarja s strani zdravniško-dobaviteljske mafije, bo moralo biti enkrat konec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Diplomatski spin "Kapitana Amerike": Kako je zunanji minister Miro Cerar "resno opozoril" Washington
12
16.12.2018 18:00
Cerarjevo srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom bi ostalo marginalno, če pozornosti ne bi vzbudila dva podatka: da ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Avgust Černigoj in Edvard Zajec, učitelj in učenec
1
16.12.2018 00:00
Edvard Zajec vgrajuje tehnologijo v človeško oko. Ne oponaša, predvsem s strojem preračunava. Če je didaktika XX. stoletja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
20
12.12.2018 20:45
Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
3
10.12.2018 22:37
Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vladeAlenke Bratušek: Vlada ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
26
09.12.2018 18:00
Sovražni govor je vsako sovražno izjavljanje, usmerjeno proti komurkoli, z namenom pridobitve osebne koristi diskreditacije, ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
5
08.12.2018 12:00
25. novembra 2018 je v mestuSyracuse, v ameriški zvezni državiNew Yorkumrl velikan svetovne umetnosti, začetnik računalniške ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
25
06.12.2018 23:45
Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
29
05.12.2018 22:04
Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev , torej osebnosti z ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
10
03.12.2018 22:00
Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ... Več.
Piše: Miha Burger
Bodo nacionalne države v "bruseljskem cesarstvu" sploh še kdaj suverene?
5
02.12.2018 20:37
Diskusija o Brexitu poteka z nastavljenimi - in ne izvoljenimi - birokrati v Bruslju. Dostikrat slišim, da so ti uradniki ... Več.
Piše: Keith Miles
Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci
9
02.12.2018 06:00
Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Boj za Istrabenzove hotele: Kdo bo obvladoval pomemben del slovenskega turizma
6
30.11.2018 21:00
Zgodba o prodaji Istrabenzovih hotelov je očitno dosegla vrelišče. Na to kaže tudi naša neuradna informacija, da naj bi že v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Medijski aktivizem v lokalni politiki: Janković da, Popovič ne?!
17
27.11.2018 20:00
Kar je dovoljeno Zoranu Jankoviću, ne velja za Borisa Popoviča. Medijski mainstream je vzpostavil nove, povsem subjektivne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če spodbujaš totalitarne metode, se lahko zgodi, da bodo te enkrat uporabljene proti tebi
22
26.11.2018 23:59
Pričujoči prispevek objavljamo do preklica, kajti za vsak primer smo ga poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Volitve so za nami in vsi smo zmagovalci ...
3
26.11.2018 13:00
Zmagovalci so tisti, ki so postali župani, zmagovalci so tisti, ki niso postali župani, saj jim ne bo več treba dajati nemogočih ... Več.
Piše: Ivan Simič
Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije
5
25.11.2018 23:59
Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina
1
25.11.2018 12:00
Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Oh, to naše šolstvo: Kratka anekdota o tem, da ima avtoriteta vedno prav
4
22.11.2018 23:59
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase, se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
12
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Diplomatski spin "Kapitana Amerike": Kako je zunanji minister Miro Cerar "resno opozoril" Washington
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,057
02/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 2,212
03/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,185
04/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,623
05/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 1,182
06/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,199
07/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 801
08/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,099
09/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,911
10/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,766