Komentar

Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo

Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil zapeljevati prirodi, da se ohranjam na tem svetu. Menim, da bi se že v naslednjem trenutku s pomočjo absurdističnega humorja razblinil v absolutnem Niču. Monty Pythonovec John Cleese nas je prejšnji teden prek medijev s posladkano ironijo in z zunajzemeljskim motivom povabil v Zagreb, da si ga še zadnjič ogledamo, preden nas bo za vedno zapustil. Ko sem ga srečal na terasi hotela Esplanade, je že izgledal kot pohojen flancat. Kdo bi vedel, kje se je nahajal pred rojstvom?

01.07.2018 08:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   John Cleese   Zagreb   Vera Horvat-Pintarić   Ješa Denegri   Marinko Sudac   modernizem   Artis Historia   Peter Weibel   Umberto Eco   Bit International

Foto: Jutarni list

Umetnost je tisto, kar umetnostni zgodovinarji in drugi izbrani humanistični strokovnjaki napišejo o umetnosti v svojih zajetnih knjigah.

Zagreb je zame - poleg Ljubljane in Moskve - najpomembnejše mesto, v katerem intenzivno živim svoje umetniško življenje. Je neizpodbitno pomembno središče svetovne umetnosti! Če ne bi intoniral svojih premislekov s tistim, kar me zelo zelo navdušuje in bi se ne izogibal komentirati resničnosti, bi se moral današnji tekst začeti tako: Kljub temu, da je Zagreb zelo pomembno središče svetovne umetnosti, ga nenehno dekonstruira proto ruralna nacionalistična kulturna srenja in primestna nacistična subkultura. Zaradi tega zelo težko ohranja lastno sodobnost, s tem pa si onemogoča globinsko bodočnost. A navkljub sovraštvu, ki ga podžiga hrvaška kulturna kurija, je Zagreb upoštevanja vredna "mestna država umetnosti".

 

"Tak je i tak vezda bude", tako je in tako bode na veke vekov.

 

Prejšnji teden sem vanj vstopil skozi dve impresivni knjigi, ki govorita dva povsem različna jezika. Skupno jima je to, da ju je opremila na eni strani lepota, na drugi pa neverjeten intelektualni napor. Teologi bi rekli, da se je knjiga s svojim obredom izven liturgičnega prostora čaščenja s črkovnim zaporedjem napolnila z absolutno vsebino. Sam bi izgovoril skoraj identičen stavek s tem, da bi v izteku stavka napisal: Umetnost je s svojim obredom napolnila knjigo z razsvetljensko svetlobo. Obe knjigi povezuje vizualna umetnost. To je tekst o knjigi dr. Vere Horvat-Pintarić in o knjigi umetniške skupine Gorgona, avtorjev Marinka Sudca in dr. Ješe Denegrija.

 

Mimogrede: Pred kratkim sem videl v Mestni galeriji v Ljubljani razstavo mojega dolgoletnega zagrebškega prijatelja Tomislava Gotovca, ki ga že nekaj časa ni med nami. Naslov njegove razstave je bil: Ne sprašujte, kam gremo.

 

Eksplozijska shema prvega izdeleka: Knjiga Tradicija i moderna je veličastna znanstvena umetniško-zgodovinska študija, knjiga razprav. To je obdukcija umetnin velikanov evopske vizualne umetnosti. V knjigi beremo komprimirano preteklost, s pomočjo katere bomo lahko modelirali našo bodočnost. Knjiga je analiza in istočasno vrhunska sinteza. Predvsem to ni splošna zgodovina umetnosti, temveč problemska knjiga, ki temelji na izbranih umetninah pionirskega vala modernizma in avantgarde.

 

Knjiga je že devet let na knjižnih policah, a je končno dobila prostor tudi v moji knjižnici. S hrvaško besedo moderna v naslovu je mišljena stilna formacija - modernizem, ki je v knjigi obravnavan kot del svetovne tradicije, istočasno pa izhaja iz logičnih izhodišč velike tradicije, kar v svetovnem kontekstu ni ravno pogosta teza, ko premišljujemo modernizem. Knjiga je izšla kot prva v zbirki Artis Historia Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.

 

Parafraziram: Umetnost je tisto, kar umetnostni zgodovinarji in drugi izbrani humanistični strokovnjaki napišejo o umetnosti v svojih zajetnih knjigah.

 

Nadaljujem: To je knjiga, ki sledi stotim letom, začne se v petdesetih letih XIX. stoletja in se konča sredi XX. stoletja. Umetniške tokove XIX. in XX. stoletja razume kot logično prehajanje iz ene celote v dugo. Predvsem modernizma ne razume kot zarezo v odnosu do preteklih stilov. Toda ne vem, kako bi se Horvat-Pintarićeva sočila s tezo dr. Petra Krečiča, ki več kot prepričljivo utemljuje, da ves modernizem temelji na anti-pozicijah, na zarezi, celo na dvojni zarezi med modernizmom in avantgardo.

 

Menim, da takšno knjigo lahko napiše samo nekdo, ki je rojen bolj na začetku stoletja, zaradi tega, ker se mu prehod iz stoletja v stoletje ne zdi tako zelo oddaljen, istočasno pa lahko brez zadržkov svoje vitalne energije usmerja v razumevnje nastalih aktualnih umetniških praks. Seveda ni "zgodovinjenja" brez zgodovinske distance.

 

Umetnostna zgodovinarka Vera Horvat-Pintarić je poleg knjige Tradicija i moderna napisala zame nadvse pomembno knjigo z naslovom Od kiča do večnosti (1979), ki sem jo v času objave kar pogoltnil. Že ob nastanku knjige je bilo jasno, da beremo knjigo za vse čase, knjigo industrijskega sveta in postindustrijskega sveta, ki bo razvil jasne nastavke za razumevanje tistega, kar se nam bo šele zgodilo. Poleg tega je konec šestdesetih let urednikovala umetniški reviji Bit Internacional, ki jo je ustanovil dr. Božo Bek. Danes revijo razumemo kot nosilko avantgardnih računalniško generiranih oblik umetnosti in drugih sodobnih prakas, ki izhajajo iz konstruktivistično-suprematističnega bazena. Naslovi tematskih številk revije Bit Internacional: Teorija informacij in nova estetika / Računalniki in vizualne raziskave / Ko stroji proizvajajo umetniška dela

 

V svoji knjigi Tradicija i moderna uprizarja predstave o umetniških idejah. Z virtuozno lahkoto je svoja strokovna orodja pripravila za razumevanje abstraktne stvarnosti. Zelo veliko umetnikov je na začetku XX. stoletja prišlo do robov raziskav abstrakcije, na noben način jih niso zmogli preseči.

 

Neplačan oglas: Sposodite si v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) obe knjigi - Tradicija i moderna in Od kiča do večnosti. Oglaševalci knjige radi napišejo, da je knjiga napisana v razumljivem jeziku!

 

Avtorica je v uvodu v knjigo Tradicija i moderna zapisala: Težko je razumeti sedanjost, še težje pa jo je razumeti kot zgodovino. Ali je zgodovina umetnosti le nabor in glorija umetniških produktov, ali pa ima zgodovina umetnosti svojo zgodovino? Zakaj veda sploh obstaja? Kaj je z zgodovino metodologij?

 

Peter Weibel v tem kontekstu zapiše: "Včasih se ustrašim, da smo živeli v popolnoma napačnen preričanju, navkljub temu, da smo se udeleževali in bili selektorji različnih umetniških manifestacij, da navkljub temu, da smo pisali debele knjige o umetnosti, organizirali velike pregledne razstave izbranim umetnikom, da na koncu odloča o tem katera umetnost bo potovala v bodočnost tisto, kar podpirajo in kupujejo banke ter hranijo v svojih trezorjih kapitalski mandarini. To je seveda le strah, na katerega moramo biti pozorni. Ker kakšen svet bi bil to, če bi ta misel obveljala?"

 

Tudi sam menim, da je abstraktna umetnost največji dosežek prejšnjega stoletja. Natančno se zavedam, da cena zagovarja popestetiko, vrednost pa opeva abstrakcijo. Vera Horvat-Pintarić: "Umetniško delo je lahko politični ali ekološki manifest, proziveden s kakršnimikoli sredstvi. Vsa sredstva so dopuščena ... s pomočjo novih tehnologij smo odkrili popolnoma nove možnosti: trenutna slika stvarnosti se digitalno preureja v novo sliko ali v serije slik."

 

Hej, to zapiše konec šestdesetih let!

 

Vera Horvat-Pintarić pozicijo postmodernističnega zgodovinjenja preprosto preskoči. Kot da bi preskočila to nepotrebno zarezo v naših življenjih, ki smo jo morali odživeti. Ni nam bila prihranjenja. Vse svoje življenje živi v visokem modernizmu, kljub temu, da je prijateljevala z ultimativnim postmodernistom Umbertom Ecom.

 

V knjigi lahko beremo o Draganu Aleksiću. V knjigi lahko beremo tudi o Ljubomirju Miciću. V knjigi je prisoten tudi Ervin Piscator. Ampak to, kar me je resnično razveselilo, je bilo to, da sem med več kot tisoč navedenimi imeni zagledal ime in delo arhitekta Josipa Seissela na straneh od 383 do 413.

 

Eksplozijska shema drugega izdeleka: Knjigo Gorgona avtorjev Marinka Sudca in Jaše Denegrija bom reflektiral naslednjo nedeljo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
14
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,972
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,207
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,134
04/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,544
05/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,639
06/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,858
07/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,297
08/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,322
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,092
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,405