Komentar

Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo

Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil zapeljevati prirodi, da se ohranjam na tem svetu. Menim, da bi se že v naslednjem trenutku s pomočjo absurdističnega humorja razblinil v absolutnem Niču. Monty Pythonovec John Cleese nas je prejšnji teden prek medijev s posladkano ironijo in z zunajzemeljskim motivom povabil v Zagreb, da si ga še zadnjič ogledamo, preden nas bo za vedno zapustil. Ko sem ga srečal na terasi hotela Esplanade, je že izgledal kot pohojen flancat. Kdo bi vedel, kje se je nahajal pred rojstvom?

01.07.2018 08:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   John Cleese   Zagreb   Vera Horvat-Pintarić   Ješa Denegri   Marinko Sudac   modernizem   Artis Historia   Peter Weibel   Umberto Eco   Bit International

Foto: Jutarni list

Umetnost je tisto, kar umetnostni zgodovinarji in drugi izbrani humanistični strokovnjaki napišejo o umetnosti v svojih zajetnih knjigah.

Zagreb je zame - poleg Ljubljane in Moskve - najpomembnejše mesto, v katerem intenzivno živim svoje umetniško življenje. Je neizpodbitno pomembno središče svetovne umetnosti! Če ne bi intoniral svojih premislekov s tistim, kar me zelo zelo navdušuje in bi se ne izogibal komentirati resničnosti, bi se moral današnji tekst začeti tako: Kljub temu, da je Zagreb zelo pomembno središče svetovne umetnosti, ga nenehno dekonstruira proto ruralna nacionalistična kulturna srenja in primestna nacistična subkultura. Zaradi tega zelo težko ohranja lastno sodobnost, s tem pa si onemogoča globinsko bodočnost. A navkljub sovraštvu, ki ga podžiga hrvaška kulturna kurija, je Zagreb upoštevanja vredna "mestna država umetnosti".

 

"Tak je i tak vezda bude", tako je in tako bode na veke vekov.

 

Prejšnji teden sem vanj vstopil skozi dve impresivni knjigi, ki govorita dva povsem različna jezika. Skupno jima je to, da ju je opremila na eni strani lepota, na drugi pa neverjeten intelektualni napor. Teologi bi rekli, da se je knjiga s svojim obredom izven liturgičnega prostora čaščenja s črkovnim zaporedjem napolnila z absolutno vsebino. Sam bi izgovoril skoraj identičen stavek s tem, da bi v izteku stavka napisal: Umetnost je s svojim obredom napolnila knjigo z razsvetljensko svetlobo. Obe knjigi povezuje vizualna umetnost. To je tekst o knjigi dr. Vere Horvat-Pintarić in o knjigi umetniške skupine Gorgona, avtorjev Marinka Sudca in dr. Ješe Denegrija.

 

Mimogrede: Pred kratkim sem videl v Mestni galeriji v Ljubljani razstavo mojega dolgoletnega zagrebškega prijatelja Tomislava Gotovca, ki ga že nekaj časa ni med nami. Naslov njegove razstave je bil: Ne sprašujte, kam gremo.

 

Eksplozijska shema prvega izdeleka: Knjiga Tradicija i moderna je veličastna znanstvena umetniško-zgodovinska študija, knjiga razprav. To je obdukcija umetnin velikanov evopske vizualne umetnosti. V knjigi beremo komprimirano preteklost, s pomočjo katere bomo lahko modelirali našo bodočnost. Knjiga je analiza in istočasno vrhunska sinteza. Predvsem to ni splošna zgodovina umetnosti, temveč problemska knjiga, ki temelji na izbranih umetninah pionirskega vala modernizma in avantgarde.

 

Knjiga je že devet let na knjižnih policah, a je končno dobila prostor tudi v moji knjižnici. S hrvaško besedo moderna v naslovu je mišljena stilna formacija - modernizem, ki je v knjigi obravnavan kot del svetovne tradicije, istočasno pa izhaja iz logičnih izhodišč velike tradicije, kar v svetovnem kontekstu ni ravno pogosta teza, ko premišljujemo modernizem. Knjiga je izšla kot prva v zbirki Artis Historia Hrvaške akademije znanosti in umetnosti.

 

Parafraziram: Umetnost je tisto, kar umetnostni zgodovinarji in drugi izbrani humanistični strokovnjaki napišejo o umetnosti v svojih zajetnih knjigah.

 

Nadaljujem: To je knjiga, ki sledi stotim letom, začne se v petdesetih letih XIX. stoletja in se konča sredi XX. stoletja. Umetniške tokove XIX. in XX. stoletja razume kot logično prehajanje iz ene celote v dugo. Predvsem modernizma ne razume kot zarezo v odnosu do preteklih stilov. Toda ne vem, kako bi se Horvat-Pintarićeva sočila s tezo dr. Petra Krečiča, ki več kot prepričljivo utemljuje, da ves modernizem temelji na anti-pozicijah, na zarezi, celo na dvojni zarezi med modernizmom in avantgardo.

 

Menim, da takšno knjigo lahko napiše samo nekdo, ki je rojen bolj na začetku stoletja, zaradi tega, ker se mu prehod iz stoletja v stoletje ne zdi tako zelo oddaljen, istočasno pa lahko brez zadržkov svoje vitalne energije usmerja v razumevnje nastalih aktualnih umetniških praks. Seveda ni "zgodovinjenja" brez zgodovinske distance.

 

Umetnostna zgodovinarka Vera Horvat-Pintarić je poleg knjige Tradicija i moderna napisala zame nadvse pomembno knjigo z naslovom Od kiča do večnosti (1979), ki sem jo v času objave kar pogoltnil. Že ob nastanku knjige je bilo jasno, da beremo knjigo za vse čase, knjigo industrijskega sveta in postindustrijskega sveta, ki bo razvil jasne nastavke za razumevanje tistega, kar se nam bo šele zgodilo. Poleg tega je konec šestdesetih let urednikovala umetniški reviji Bit Internacional, ki jo je ustanovil dr. Božo Bek. Danes revijo razumemo kot nosilko avantgardnih računalniško generiranih oblik umetnosti in drugih sodobnih prakas, ki izhajajo iz konstruktivistično-suprematističnega bazena. Naslovi tematskih številk revije Bit Internacional: Teorija informacij in nova estetika / Računalniki in vizualne raziskave / Ko stroji proizvajajo umetniška dela

 

V svoji knjigi Tradicija i moderna uprizarja predstave o umetniških idejah. Z virtuozno lahkoto je svoja strokovna orodja pripravila za razumevanje abstraktne stvarnosti. Zelo veliko umetnikov je na začetku XX. stoletja prišlo do robov raziskav abstrakcije, na noben način jih niso zmogli preseči.

 

Neplačan oglas: Sposodite si v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) obe knjigi - Tradicija i moderna in Od kiča do večnosti. Oglaševalci knjige radi napišejo, da je knjiga napisana v razumljivem jeziku!

 

Avtorica je v uvodu v knjigo Tradicija i moderna zapisala: Težko je razumeti sedanjost, še težje pa jo je razumeti kot zgodovino. Ali je zgodovina umetnosti le nabor in glorija umetniških produktov, ali pa ima zgodovina umetnosti svojo zgodovino? Zakaj veda sploh obstaja? Kaj je z zgodovino metodologij?

 

Peter Weibel v tem kontekstu zapiše: "Včasih se ustrašim, da smo živeli v popolnoma napačnen preričanju, navkljub temu, da smo se udeleževali in bili selektorji različnih umetniških manifestacij, da navkljub temu, da smo pisali debele knjige o umetnosti, organizirali velike pregledne razstave izbranim umetnikom, da na koncu odloča o tem katera umetnost bo potovala v bodočnost tisto, kar podpirajo in kupujejo banke ter hranijo v svojih trezorjih kapitalski mandarini. To je seveda le strah, na katerega moramo biti pozorni. Ker kakšen svet bi bil to, če bi ta misel obveljala?"

 

Tudi sam menim, da je abstraktna umetnost največji dosežek prejšnjega stoletja. Natančno se zavedam, da cena zagovarja popestetiko, vrednost pa opeva abstrakcijo. Vera Horvat-Pintarić: "Umetniško delo je lahko politični ali ekološki manifest, proziveden s kakršnimikoli sredstvi. Vsa sredstva so dopuščena ... s pomočjo novih tehnologij smo odkrili popolnoma nove možnosti: trenutna slika stvarnosti se digitalno preureja v novo sliko ali v serije slik."

 

Hej, to zapiše konec šestdesetih let!

 

Vera Horvat-Pintarić pozicijo postmodernističnega zgodovinjenja preprosto preskoči. Kot da bi preskočila to nepotrebno zarezo v naših življenjih, ki smo jo morali odživeti. Ni nam bila prihranjenja. Vse svoje življenje živi v visokem modernizmu, kljub temu, da je prijateljevala z ultimativnim postmodernistom Umbertom Ecom.

 

V knjigi lahko beremo o Draganu Aleksiću. V knjigi lahko beremo tudi o Ljubomirju Miciću. V knjigi je prisoten tudi Ervin Piscator. Ampak to, kar me je resnično razveselilo, je bilo to, da sem med več kot tisoč navedenimi imeni zagledal ime in delo arhitekta Josipa Seissela na straneh od 383 do 413.

 

Eksplozijska shema drugega izdeleka: Knjigo Gorgona avtorjev Marinka Sudca in Jaše Denegrija bom reflektiral naslednjo nedeljo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Hommage Mileni Dravić (1940-2018)
0
20.10.2018 09:15
Revoluciji je spodletelo, poesis je zmagal, stkal je črno belo filmsko umetnino. Anarhist Puriša je orkestriral poblaznele čase! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako je ameriška pšenica odnesla slogan "Trst je naš": Ob robu obletnice Londonskega memoranduma
16
15.10.2018 19:00
Londonski memorandum je predstavljal pomemben korak k normalizaciji jugoslovansko-italijanskih odnosov in k stabilizaciji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zgodovina je pokopališče aristokracij ali kratek esej o elitah
4
14.10.2018 11:00
Populizem, odpor, celo sovraštvo Slovencev do elit temelji na zgodovinski izkušnji, saj so bile naše vladajoče elite - v času ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vedno bolj mi je jasno, da poteka pred nami brisanje neizbrisljivih zločinov
10
14.10.2018 00:31
Kot umetnik Odila Globočnika scensko obujam od mrtvih samo zato, da ga na koncu vsake predstave pred avditorijem pogubim, da mu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Še en paradoks demokracije: Slabe novice so boljše od dobrih
2
13.10.2018 07:55
Kaj pa če bi določena interesna skupina vzpostavila neko spletno platformo, kjer bi vsi njeni argumenti stali zapisani, ... Več.
Piše: Miha Burger
Mister* Šarec, znižajte nam vendar DDV nazaj na staro stopnjo, kakršna je bila pred krizo!
13
10.10.2018 23:35
Če prav razumem koalicijski dogovor nove vlade, želijo še bolj zvišati davke. Zato ni pošteno do davkoplačevalcev, da bi - kljub ... Več.
Piše: Keith Miles
Zadrege z neko proslavo: Ali je Slovensko vojsko res ustvarila Komunistična partija Jugoslavije?
13
09.10.2018 22:05
Kmalu bo minilo sto let od koroškega plebiscita, ki je bil svojevrstno znamenje slovenskega nezaupanja do ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vrtnar iz Kamnika: Modrosti Marjana Šarca so vredne komika Petra Sellersa
20
09.10.2018 01:39
Številke so lahko precej neizprosne in v tem okviru se bo treba gibati , je povedal premier Šarec. Mediji so avtistično citirali ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge nadrealistu: Stevan Živadinović - Vane Bor
0
07.10.2018 00:23
Koliko incidentov in konfliktov, koliko nepotrebne energije je bilo potrošene v stilnih bojih prejšnejga stoletja, da bi na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Domen Savič proti Nova24TV: Upam, da ljudje iz marketinga Telekoma Slovenije ne bodo pokleknili pred psihopati
21
05.10.2018 12:53
Pogrom nad oglaševalci je nadaljevanje pogroma nad podjetništvom in liberalnim kapitalizmom. Marketing in oglaševanje sta konec ... Več.
Piše: Marjan Novak
Po smrti Borisa Šuštaršiča: "Nadomestiti njegovo imponentno persono in rit na vozičku nikakor ne bo lahko"
7
03.10.2018 23:01
Truplo se je v teh dneh že dodobra ohladilo, zato lahko ponovno brez slabe vesti in hinavskih pietetnih pomislekov spregovorimo ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Razumeti Ljubljano: Zakaj bo Zoran Janković ponovno župan, razen če ga pred volitvami aretirajo
29
02.10.2018 22:59
Njegovi kritiki pozabljajo, da je mesto v času njegovega županovanja dejansko dobilo drug obraz. Zoranu Jankoviću volivci v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dilem okoli članstva v zvezi NATO ne bi smelo biti, pa jih je v politiki na pretek
12
01.10.2018 21:01
Bodimo jasni in odkriti: članstvo Slovenije v Natu je največji in najkoristnejši dosežek države v njeni novejši zgodovini, takoj ... Več.
Piše: Aleksander Geržina
Mitologija sovražnega govora: Kako lahko nekoga kaznuješ za kaznivo dejanje, ki ni bilo storjeno?
19
30.09.2018 22:45
Vsaka sovražno nastrojena drža še ne pomeni sovražnega govora kot kaznivo dejanje. Tega, kar se je dogajalo v štajerskih ... Več.
Piše: Špela Razpet
Kultura je obrambni sistem države, ne pa ministrstvo za obrambo
16
29.09.2018 23:57
Država je lahko tudi etična, če zadovolji osnovni kriterij, da razvija kulturno raven njenih državljanov; če meni na primer, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Izčrpane zaloge legitimnosti: Neuresničena pričakovanja, neizpolnjene obljube
12
28.09.2018 23:59
Pred nekaj dnevi je dolgoletni akademski in diplomatski kolega - v pogovoru o možnostih za spremembe v slovenski politiki - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Od Dražgoš do Komna: Vzroki za slovenski revolt zoper demokracijo in evropske vrednote
17
24.09.2018 11:56
Kakšna katastrofa bi nas morala doleteti kot nacijo, da bi se slovenska politika poenotila okoli ključnih prioritet, določila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Luksemburški utajevalci davkov in nezakonite migracije: zgodovina neke hinavščine
2
23.09.2018 22:35
Ko sem pred dnevi v tisku bral o neprimernem obnašanju luksemburškega zunanjega ministraJeana Asselbornain njegovem vulgarnem ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!
0
22.09.2018 23:15
Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavilmulata, ki je v dilemi ali je huje to, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
10
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Neverjetno! Direktorica AKOS Tanja Muha ne zna niti pravilno povedati celega naziva agencije, ki jo vodi!
Uredništvo
Ogledov: 2,889
02/
Kako je ameriška pšenica odnesla slogan "Trst je naš": Ob robu obletnice Londonskega memoranduma
Božo Cerar
Ogledov: 2,458
03/
Mister* Šarec, znižajte nam vendar DDV nazaj na staro stopnjo, kakršna je bila pred krizo!
Keith Miles
Ogledov: 1,957
04/
Pol leta obveznega ženskega spola: Povezovanje jezikovnih vprašanj s krivicami kapitalistične ureditve je smešno
Saška Štumberger
Ogledov: 1,349
05/
Zgodovina je pokopališče aristokracij ali kratek esej o elitah
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,351
06/
Nov politični hit na novogoriškem Hitu: Bodočega predsednika uprave iščejo s "prirejenim" razpisom
Uredništvo
Ogledov: 1,165
07/
Zadrege z neko proslavo: Ali je Slovensko vojsko res ustvarila Komunistična partija Jugoslavije?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,399
08/
Dve leti "glasbenih kvot": ene in iste slovenske pesmi, ena in ista muzika, ki se ponavlja
Tomaž Čop
Ogledov: 1,208
09/
Vedno bolj mi je jasno, da poteka pred nami brisanje neizbrisljivih zločinov
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,130
10/
Vrtnar iz Kamnika: Modrosti Marjana Šarca so vredne komika Petra Sellersa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,498