Razkrivamo

Demografski strahovi stare Evrope: Koliko nas bo Slovencev leta 2080?

Koliko so upravičeni strahovi, da bomo Slovenci v tem stoletju "izumrli" oziroma da nas bodo preplavili priseljenci (migranti) iz t.i. tretjih, neevropskih držav? Bine Kordež je na podlagi študije OECD in podatkov Eurostata prišel do ugotovitev, ki takšen mračen scenarij postavljajo na laž. Glede na državljanstvo ali kraj rojstva je tako danes v razvitejših članicah EU priseljenega resda že desetina populacije, toda v vzhodnih članicah je struktura prebivalstva bistveno homogenejša. V Sloveniji, denimo, imamo trenutno le 6 % prebivalcev z drugim državljanstvom, z drugo narodnostjo pa se po zadnjih podatkih opredeljuje manj kot petina ljudi. Pri tem je zanimivo, da število ljudi s področja bivše Jugoslavije ves čas ostaja podobno (okoli 7 %), močno pa se povečuje število ljudi drugih narodnosti.

02.07.2018 10:56
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   Evropska unija   demografija   priseljevanje   migracije   starost   Eurostat   OECD

V Sloveniji naj bi prebivalstvo do leta 2030 še nekoliko naraščalo (do 2,08 milijona), nato pa bi do leta 2080 postopno upadlo na 1,94 milijona. Toliko nas je bilo leta 1984.

Da se v Sloveniji povečuje delež starejšega prebivalstva, seveda ni nobenega dvoma. Prav tako se lahko strinjamo, da to pomeni v bodoče več izdatkov za pokojnine ter zdravstveno varstvo. Država bo morala pri vodenju ekonomske in socialne politike ta dejstva upoštevati ter sprejemati ustrezne ukrepe. Značilno pa je tudi, da se v vseh izjavah in publikacijah redno pojavljajo ocene, da naj bi bili ti trendi v Sloveniji med najbolj kritičnimi v Evropi, kar zahteva še dodatne ukrepe. Analiza uradnih podatkov o predvidenih demografskih gibanjih v Evropski uniji pa pokaže, da naj razmere v Sloveniji vseeno ne bi odstopale tako močno od povprečja EU. Bojim se, da so takšne ocene in ustrahovanja običajno rezultat samo prepisovanja ocen drugih, ne pa poglobljenega preverjanja dejanskih podatkov.

 

Seveda so projekcije, kakšno bo gibanje števila in strukture prebivalstva čez 40 ali 60 let precej nezanesljive. Kakor sicer lahko delamo napovedi za leto 2060 ali 2080, lahko ob tem vseeno pomislimo, koliko so bile zanesljive napovedi po koncu prve svetovne vojne za gibanje števila prebivalstva v letu 1960 ali 1980. A ker nas zanima tudi položaj Slovenije glede na ostale države Evropske unije, so takšne projekcije vseeno uporabne za oceno, ali se bo pri nas starostna struktura poslabševala hitreje ali počasneje od drugih držav. Za kakršnekoli ocene s tega področja se praviloma uporabljajo projekcije Evropskega statističnega urada, ki so za vse države pripravljene po neki enotni metodologiji in torej vsaj približno primerljive.

 

K pisanju me je spodbudila tudi zadnja študija OECD glede davčnega sistema, kjer ponovno močno izpostavljajo, da bo starostna struktura prebivalstva naše države ena najbolj kritičnih. Poglejmo torej nekaj konkretnih podatkov iz omenjenega vira in sicer predvsem primerjav Slovenije z gibanji v drugih državah.

 

Na spodnjem grafikonu so najprej podatki o predvidenem gibanju skupnega števila prebivalstva po nekaterih izbranih državah ter za celotno Unijo (po trenutni strukturi članstva vključno z Veliko Britanijo). V Sloveniji naj bi prebivalstvo do leta 2030 še nekoliko naraščalo (do 2,08 milijona), nato pa bi do leta 2080 postopno upadlo na 1,94 milijona (toliko nas je bilo leta 1984). Glede na leto 2015 to pomeni 6 % manj ali nekaj odstotnih točk večji upad kot v Evropski uniji kot celoti. Število prebivalcev EU naj bi se do leta 2080 povečalo na 518 milijonov, torej za 10 milijonov ali 2 % več (brez odhajajoče članice pa nas bo 436 milijonov ali 2 % manj kot danes, prav tako brez Velike Britanije). Pri tem so razlike med državami kar precejšnje. Število prebivalstva naj bi se tako v skandinavskih državah povečalo preko tretjine in nasploh rast beležijo predvsem razvitejše države. Na drugi strani pa se po projekcijah število znižuje predvsem v novih, vzhodnih državah, tudi za 20, 30 ali celo več odstotkov. Glede na vse države smo tako nekje na sredini, saj naj bi 14 držav EU (brez VB) raslo hitreje, 13 pa počasneje. Sicer pa za ljubitelje številk na koncu teksta dodajam še nekaj podatkov o gibanju prebivalstva.

 

 

 

 

Kot najbolj kritičen podatek pa nas seveda zanima delež starejših prebivalcev, kjer smo mejo postavili na 65 let. Seveda vse države beležijo hitrejšo rast te populacije, tako zaradi daljše življenjske dobe kot manjšega števila rojstev. Kot prikazuje spodnja slika, je danes v Sloveniji delež starejših še nekoliko pod povprečjem EU, nato pa naj bi se ta delež do leta 2060 res povečeval hitreje kot to velja za vse države EU skupaj. V letih 2030 ali 2040 naj bi imela še večji delež starejših prebivalcev le še četrtina držav, a odstopanja so dokaj majhna. V negativno smer izstopa na primer Italija, kjer je delež starejših res pomembno višji kot v večini držav in kjer bodo morali sprejemati prilagojene ukrepe.

 

Zanimive pa so projekcije po letu 2050, ko pa naj bi bilo stanje v Sloveniji ponovno boljše. Delež starejših naj bi se celo znižal (pod 29 %), medtem ko se bodo razmere v sosednjih državah še naprej poslabševale. In to kljub temu, da bodo sprejemali v svoje države precej večje število prišlekov kot naj bi se to dogajalo v Sloveniji.

 

 

 

 

Poglejmo ta gibanja še v s konkretnim številom prebivalcev. Za vsako od obravnavanih let v projekciji smo izračunali, koliko bomo imeli več (ali manj) starejših, mlajših ali delovno aktivnih glede na povprečne odstotke teh generacij v EU. Najbolj kritično leto naj bi bilo tako leto 2050. Takrat naj bi imeli v Sloveniji 41.000 več starejših ljudi (nad 64 let) ter po dvajset tisoč manj mladih in delovno aktivnih kot če bi bili v evropskem povprečju. V desetletjih pred in po tem pa le 20.000 več starejših z ustrezno manjšim število mladih. Če bi bila torej naša starostna struktura približno na povprečju EU, bi torej imeli nekaj več upokojencev, a število 40 tisoč (2050) glede na celotno populacijo ni neka pretirana številka, zaradi katere bi lahko ocenjevali naše razmere kot bistveno bolj kritične ali odstopajoče od povprečja EU, posebno glede na ugodnejše projekcije po tem letu.

 

 

 

 

Seveda bo število starejših tudi v vseh državah pomembno višje kot je danes in to zahteva prilagajanje politik države. Vseeno pa projekcije prikazujejo, da bodo gibanja v naši državi precej podobna gibanjem v povprečju Evropske unije, nekaj slabše v obdobju 2030-2050, a kasneje zopet boljše. Zaradi povečevanja deleža starejših bo seveda potrebno podaljševanje delovne dobe, poskrbeti za večjo zaposljivost starejših generacij in to so vsekakor področja, kjer bo potrebno še veliko dela ter prilagajanja. A to velja za večino držav Unije in Slovenija ne odstopa pretirano. Zaradi tega tudi menim, da so ocene o nujnosti sprejemanja bolj drastičnih ukrepov neupravičene.

 

Področje, kjer pa nas res čaka več dela in sprememb, pa je večja zaposlenost starejših ljudi. Tu pa resnično odstopamo navzdol v primerjavi z večino članic EU in v naslednjih desetih, dvajsetih letih bo potrebno zagotoviti predvsem primerljivo zaposlenost ljudi nad 60. in 65. letom. Trenutno je v Sloveniji v tej starostni skupini zaposlenih manj kot 20 % ljudi, povprečje v EU pa je blizu polovice, v razvitejših državah tudi preko 50 %. Za spremembe na tem področju bodo potrebne tako ustrezne državne spodbude kot tudi spremembe v podjetniškem sektorju ter v razmišljanju ljudi. Podjetniški sektor ne bo mogel samo čakati na državo, temveč zaradi pomanjkanja delovne sile oblikovati delovna mesta, primerna tudi ljudi starejše od 60 let, katerih se danes večinoma otepa.

 

 

***

 

Na koncu pa še nekaj podatkov o dosedanjem gibanju prebivalstva EU ter projekcijah do leta 2080: Po projekcijah Eurostata je torej predvideno, da naj bi se število prebivalcev Evropske unije (brez Velike Britanije) do leta 2080 znižalo za 2 % na 436 milijonov. Pri tem naj bi se zaradi naravnih gibanj (rojstva, smrti) število prebivalcev v skoraj vseh državah EU do leta 2080 zmanjšalo celo za 10 do 30 %, ves prirast (predvsem v razvitih državah) pa naj bi izviral iz priseljevanja, iz migracijskih procesov torej. Zanimivo je, da imamo od vseh sosednjih držav ter tudi Nemčije v Sloveniji vseeno višjo naravno rast (oz. manjši upad). Vsa hitrejša rast števila prebivalcev naj bi npr. v Avstriji in Nemčiji izvirala samo iz migrantov (neto priseljencev).

 

 

Vprašanje migracijske politke in podeljevanje azila je trenutno vroča politična tema zlasti v Nemčiji.

 

 

V EU brez Velike Britanije naj bi od današnjega števila 445 milijonov do leta 2080 okoli 350 milijonov ljudi umrlo, rodilo pa se naj bi le 250 milijonov. Razlika do predvidenih 436 milijonov vseh prebivalcev nove EU zajema 84 milijonov neto priseljencev ali kar 1,3 milijona povprečno na leto. Večina seveda v razvitejših, ustanovnih državah EU. V Sloveniji naj bi bilo letno 6.000 priseljencev (neto) oziroma skupaj 400.000. Na osnovi samo naravnega prirasta (upada) naj nas bi bilo leta 2080 le še milijon in pol. A denimo, Avstrijcev naj bi bilo iz naravnega prirasta celo 30 % manj kot danes (od 8,6 milijona naj bi število upadlo na le 6,1 milijona leta 2080), porast skupnega števila prebivalcev naj bi zagotovilo skoraj 4 milijone priseljencev (!).

 

Te številke se zdijo kar neverjetne, posebno v luči aktualnih debat o migrantih, ko bi praktično vse države meje zaprle. A takšne so uradne projekcije Eurostata, ki naj bi bile osnova za bodoče politike. In ki so tudi osnova za omenjena opozorila Sloveniji. Najbrž bo moral Evropski statistični urad te svoje izračune in projekcije nekoliko revidirati, saj dvomim, da bodo npr. Avstrijci sprejeli 4 milijone priseljencev, ki lahko pridejo samo iz tretjih držav. A dejstvo je, da v razvitejših ekonomijah velik del slabše plačanih delovnih mest "pokrivajo" priseljenci. V Švici jih je kar preko četrtina vsega prebivalstva - a seveda ob ustreznem nadzoru pri priseljevanju in izpolnjevanju pogojev.

 

Za primerjavo poglejmo še podatke o gibanjih v zadnjih dvajsetih letih. Brez migracij bi bil število prebivalstva v EU ostalo približno enako, manjši upad je bil v vzhodnih državah, v nekaterih razvitejših (skandinavske, Francija) pa par odstotkov porasta. Do skupnega 7-odstotnega porasta je prišlo v razvitejših državah, seveda spet zaradi priseljevanja. V EU se je tako v zadnjih dvajsetih letih priselilo osemnajst milijonov ljudi ali tudi skoraj milijon na leto. Tu gre seveda za priseljevanje iz drugih držav, preseljevanja znotraj EU (iz vzhoda na zahod) pa je bilo še dodatne 3 milijone. Tako dosedanja gibanja kot tudi projekcija torej kažejo dokaj močne migracijske tokove, ki so bili in bodo nujni za funkcioniranje držav ter tudi pomlajevanje starostne strukture. 

 

Glede na državljanstvo ali kraj rojstva je tako danes v razvitejših članicah EU preko 10 % prebivalstva, po drugi etnični pripadnosti pa tudi 20 in več. Bistveno bolj homogena struktura je seveda na vzhodu, v omenjeni Švici je tujih državljanov kar četrtina, v Luksemburgu skoraj polovica. V Sloveniji imamo trenutno 6 % prebivalcev z drugim državljanstvom, z drugo narodnostjo pa se po zadnjih podatkih opredeljuje 17 % ljudi. Pri tem je zanimivo, da število ljudi s področja bivše Jugoslavije ostaja podobno (okoli 7 %), močno pa se povečuje število ljudi drugih narodnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
13
18.09.2018 22:45
30. septembra bo v Makedoniji posvetovalni referendum. Vprašanje se bo glasilo: Ali ste za članstvo v EU in Natu s sprejemanjem ... Več.
Piše: Andrej Dočinski
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
10
17.09.2018 19:00
Natanko dva meseca pred lokalnimi volitvami se je ljubljanski župan Zoran Janković pojavil kot prvošolec v gruči pravih ... Več.
Piše: Uredništvo
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
15
11.09.2018 23:59
Letošnji Strateški forum Bled bi v mednarodnem merilu ostal neopažen, če na njem ne bi nastopil Michel Barnier, glavni pogajalec ... Več.
Piše: Uredništvo
Rudi, Medved iz Golobičevega brloga
6
08.09.2018 01:00
Pozitivno presenečenje nad odločitvijo Marjana Šarca, da zaradi blamaže na parlamentarnem zaslišanju umakne ministrskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Tudi z bogato kupnino od prodaje NLB bo naš javni dolg še vedno 31 milijard evrov
8
06.09.2018 22:53
Če izhajamo iz predpostavke, da je prodaja državne NLB gotovo dejstvo, potem nas mora seveda zanimati edinole to, koliko bo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Šarčev "prodajalec avtomobilov" Kodelja ni razočaral: Njegovo ministrsko zaslišanje je bila popolna blamaža!
11
04.09.2018 22:50
Če sklepamo po včerajšnjem poraznem zaslišanju Šarčevega kandidata za ministra za javno upravo, bo prav Tugomir Kodelja ... Več.
Piše: Uredništvo
Napoved zvišanja obdavčitve dohodkov iz kapitala je nepotrebna, ignorantska in pomeni provokacijo
19
02.09.2018 17:10
Ivan Simič velja za enega najboljših davčnih svetovalcev pri nas. Odkar je stranka Levica, ki podpira manjšinsko vlado Marjana ... Več.
Piše: Ivan Simič
Laž ima kratke noge: Miro Cerar se zdaj hvali, da v času njegove vlade ni bilo nobene afere!?
17
30.08.2018 22:39
Po izvolitvi novega predsednika vlade se je njegov predhodnik Miro Cerar začel postavljati z domnevnimi uspehi svoje vlade. ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
8
29.08.2018 20:03
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Šarčev "dream team*": od avstralskega upokojenca Česnika do prodajalca avtomobilov Kodelje
21
27.08.2018 17:15
Seznam bodočih ministrov vlade Marjana Šarca razkriva večinoma že znane politične obraze, nekaj je tudi presenečenj, vsekakor pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 6. del
7
26.08.2018 17:00
Predstavljamo tragično zgodbo. Miha je bil otrok s prirojeno srčno napako, ki ga kot klinični primernesprejemljivega ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pismo Athene Farrokhzad: Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz!
23
22.08.2018 23:28
Sinoči je na slovesni otvoritvi festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju svoje Odprto pismo Evropi prebrala Athena Farrokhzad, ... Več.
Piše: Uredništvo
Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 5. del
15
18.08.2018 21:50
Slovenski zdravniki zaslužijo kot specialisti 2.400 evrov mesečno in preprosto ne bodo jezikovno, logistično in drugače ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Grški jogurti se vračajo: Tudi Ljubljanske mlekarne ne marajo križev
8
17.08.2018 15:08
Na začetku letošnjega poletja so priLjubljanskih mlekarnahpripravili nadaljevanje oglaševalske akcije za grški jogurt - oziroma ... Več.
Piše: Marjan Novak
Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 4. del
3
11.08.2018 22:00
Vse, kar smo doslej napovedali naportalu+glede katastrofalnega reševanja uničene otroške kardiologije v Sloveniji s projektnim ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Preiskava pisarne opozicijskega poslanca: Jakličevo odklonilno ločeno mnenje v zadevi Šircelj
4
08.08.2018 09:35
Ustavni sodnik Klemen Jaklič je po naših napovedih kot liberalno usmerjeni pravni strokovnjak že začel izstopati med deveterico ... Več.
Piše: Uredništvo
Vojna za informacije? Facebook, Apple in Youtube vrgli iz svojih medijskih platform alternativni portal Infowars
8
07.08.2018 23:59
Kako onemogočiti kontroverznemu, a čedalje bolj priljubljenemu portalu, da prek socialnih omrežij in tehnologije razširja svoj ... Več.
Piše: Uredništvo
Bomba na ustavnem sodišču: Ali je večina poslancev izvoljena v nasprotju z ustavo?
6
30.07.2018 21:22
Kje iskati vzroke za tako hude zaplete pri iskanju mandatarja z zadostno podporo v parlamentu kot tudi pri sestavi bodoče vladne ... Več.
Piše: Zoran Božič
Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 3. del
5
28.07.2018 21:04
V primeru, ko se zaradi tega ali onega razloga število strokovnjakov na določenem področju približuje kritičnemu minimumu, ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Kako je Cerarjev "minister za letalstvo" izgnal kitajske pismenke iz mariborskega letališča
10
26.07.2018 22:16
Zgodba o Kitajcih in mariborskem letališču po zaslugi Cerarjevih ministrov dobiva tudi bizarno dimenzijo. Gre pa za navodilo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.125
02/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.355
03/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.363
04/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.787
05/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.814
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.885
07/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 1.965
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.305
09/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.136
10/
Rudi, Medved iz Golobičevega brloga
Uredništvo
Ogledov: 3.610