Razkrivamo

Demografski strahovi stare Evrope: Koliko nas bo Slovencev leta 2080?

Koliko so upravičeni strahovi, da bomo Slovenci v tem stoletju "izumrli" oziroma da nas bodo preplavili priseljenci (migranti) iz t.i. tretjih, neevropskih držav? Bine Kordež je na podlagi študije OECD in podatkov Eurostata prišel do ugotovitev, ki takšen mračen scenarij postavljajo na laž. Glede na državljanstvo ali kraj rojstva je tako danes v razvitejših članicah EU priseljenega resda že desetina populacije, toda v vzhodnih članicah je struktura prebivalstva bistveno homogenejša. V Sloveniji, denimo, imamo trenutno le 6 % prebivalcev z drugim državljanstvom, z drugo narodnostjo pa se po zadnjih podatkih opredeljuje manj kot petina ljudi. Pri tem je zanimivo, da število ljudi s področja bivše Jugoslavije ves čas ostaja podobno (okoli 7 %), močno pa se povečuje število ljudi drugih narodnosti.

02.07.2018 10:56
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   Evropska unija   demografija   priseljevanje   migracije   starost   Eurostat   OECD

V Sloveniji naj bi prebivalstvo do leta 2030 še nekoliko naraščalo (do 2,08 milijona), nato pa bi do leta 2080 postopno upadlo na 1,94 milijona. Toliko nas je bilo leta 1984.

Da se v Sloveniji povečuje delež starejšega prebivalstva, seveda ni nobenega dvoma. Prav tako se lahko strinjamo, da to pomeni v bodoče več izdatkov za pokojnine ter zdravstveno varstvo. Država bo morala pri vodenju ekonomske in socialne politike ta dejstva upoštevati ter sprejemati ustrezne ukrepe. Značilno pa je tudi, da se v vseh izjavah in publikacijah redno pojavljajo ocene, da naj bi bili ti trendi v Sloveniji med najbolj kritičnimi v Evropi, kar zahteva še dodatne ukrepe. Analiza uradnih podatkov o predvidenih demografskih gibanjih v Evropski uniji pa pokaže, da naj razmere v Sloveniji vseeno ne bi odstopale tako močno od povprečja EU. Bojim se, da so takšne ocene in ustrahovanja običajno rezultat samo prepisovanja ocen drugih, ne pa poglobljenega preverjanja dejanskih podatkov.

 

Seveda so projekcije, kakšno bo gibanje števila in strukture prebivalstva čez 40 ali 60 let precej nezanesljive. Kakor sicer lahko delamo napovedi za leto 2060 ali 2080, lahko ob tem vseeno pomislimo, koliko so bile zanesljive napovedi po koncu prve svetovne vojne za gibanje števila prebivalstva v letu 1960 ali 1980. A ker nas zanima tudi položaj Slovenije glede na ostale države Evropske unije, so takšne projekcije vseeno uporabne za oceno, ali se bo pri nas starostna struktura poslabševala hitreje ali počasneje od drugih držav. Za kakršnekoli ocene s tega področja se praviloma uporabljajo projekcije Evropskega statističnega urada, ki so za vse države pripravljene po neki enotni metodologiji in torej vsaj približno primerljive.

 

K pisanju me je spodbudila tudi zadnja študija OECD glede davčnega sistema, kjer ponovno močno izpostavljajo, da bo starostna struktura prebivalstva naše države ena najbolj kritičnih. Poglejmo torej nekaj konkretnih podatkov iz omenjenega vira in sicer predvsem primerjav Slovenije z gibanji v drugih državah.

 

Na spodnjem grafikonu so najprej podatki o predvidenem gibanju skupnega števila prebivalstva po nekaterih izbranih državah ter za celotno Unijo (po trenutni strukturi članstva vključno z Veliko Britanijo). V Sloveniji naj bi prebivalstvo do leta 2030 še nekoliko naraščalo (do 2,08 milijona), nato pa bi do leta 2080 postopno upadlo na 1,94 milijona (toliko nas je bilo leta 1984). Glede na leto 2015 to pomeni 6 % manj ali nekaj odstotnih točk večji upad kot v Evropski uniji kot celoti. Število prebivalcev EU naj bi se do leta 2080 povečalo na 518 milijonov, torej za 10 milijonov ali 2 % več (brez odhajajoče članice pa nas bo 436 milijonov ali 2 % manj kot danes, prav tako brez Velike Britanije). Pri tem so razlike med državami kar precejšnje. Število prebivalstva naj bi se tako v skandinavskih državah povečalo preko tretjine in nasploh rast beležijo predvsem razvitejše države. Na drugi strani pa se po projekcijah število znižuje predvsem v novih, vzhodnih državah, tudi za 20, 30 ali celo več odstotkov. Glede na vse države smo tako nekje na sredini, saj naj bi 14 držav EU (brez VB) raslo hitreje, 13 pa počasneje. Sicer pa za ljubitelje številk na koncu teksta dodajam še nekaj podatkov o gibanju prebivalstva.

 

 

 

 

Kot najbolj kritičen podatek pa nas seveda zanima delež starejših prebivalcev, kjer smo mejo postavili na 65 let. Seveda vse države beležijo hitrejšo rast te populacije, tako zaradi daljše življenjske dobe kot manjšega števila rojstev. Kot prikazuje spodnja slika, je danes v Sloveniji delež starejših še nekoliko pod povprečjem EU, nato pa naj bi se ta delež do leta 2060 res povečeval hitreje kot to velja za vse države EU skupaj. V letih 2030 ali 2040 naj bi imela še večji delež starejših prebivalcev le še četrtina držav, a odstopanja so dokaj majhna. V negativno smer izstopa na primer Italija, kjer je delež starejših res pomembno višji kot v večini držav in kjer bodo morali sprejemati prilagojene ukrepe.

 

Zanimive pa so projekcije po letu 2050, ko pa naj bi bilo stanje v Sloveniji ponovno boljše. Delež starejših naj bi se celo znižal (pod 29 %), medtem ko se bodo razmere v sosednjih državah še naprej poslabševale. In to kljub temu, da bodo sprejemali v svoje države precej večje število prišlekov kot naj bi se to dogajalo v Sloveniji.

 

 

 

 

Poglejmo ta gibanja še v s konkretnim številom prebivalcev. Za vsako od obravnavanih let v projekciji smo izračunali, koliko bomo imeli več (ali manj) starejših, mlajših ali delovno aktivnih glede na povprečne odstotke teh generacij v EU. Najbolj kritično leto naj bi bilo tako leto 2050. Takrat naj bi imeli v Sloveniji 41.000 več starejših ljudi (nad 64 let) ter po dvajset tisoč manj mladih in delovno aktivnih kot če bi bili v evropskem povprečju. V desetletjih pred in po tem pa le 20.000 več starejših z ustrezno manjšim število mladih. Če bi bila torej naša starostna struktura približno na povprečju EU, bi torej imeli nekaj več upokojencev, a število 40 tisoč (2050) glede na celotno populacijo ni neka pretirana številka, zaradi katere bi lahko ocenjevali naše razmere kot bistveno bolj kritične ali odstopajoče od povprečja EU, posebno glede na ugodnejše projekcije po tem letu.

 

 

 

 

Seveda bo število starejših tudi v vseh državah pomembno višje kot je danes in to zahteva prilagajanje politik države. Vseeno pa projekcije prikazujejo, da bodo gibanja v naši državi precej podobna gibanjem v povprečju Evropske unije, nekaj slabše v obdobju 2030-2050, a kasneje zopet boljše. Zaradi povečevanja deleža starejših bo seveda potrebno podaljševanje delovne dobe, poskrbeti za večjo zaposljivost starejših generacij in to so vsekakor področja, kjer bo potrebno še veliko dela ter prilagajanja. A to velja za večino držav Unije in Slovenija ne odstopa pretirano. Zaradi tega tudi menim, da so ocene o nujnosti sprejemanja bolj drastičnih ukrepov neupravičene.

 

Področje, kjer pa nas res čaka več dela in sprememb, pa je večja zaposlenost starejših ljudi. Tu pa resnično odstopamo navzdol v primerjavi z večino članic EU in v naslednjih desetih, dvajsetih letih bo potrebno zagotoviti predvsem primerljivo zaposlenost ljudi nad 60. in 65. letom. Trenutno je v Sloveniji v tej starostni skupini zaposlenih manj kot 20 % ljudi, povprečje v EU pa je blizu polovice, v razvitejših državah tudi preko 50 %. Za spremembe na tem področju bodo potrebne tako ustrezne državne spodbude kot tudi spremembe v podjetniškem sektorju ter v razmišljanju ljudi. Podjetniški sektor ne bo mogel samo čakati na državo, temveč zaradi pomanjkanja delovne sile oblikovati delovna mesta, primerna tudi ljudi starejše od 60 let, katerih se danes večinoma otepa.

 

 

***

 

Na koncu pa še nekaj podatkov o dosedanjem gibanju prebivalstva EU ter projekcijah do leta 2080: Po projekcijah Eurostata je torej predvideno, da naj bi se število prebivalcev Evropske unije (brez Velike Britanije) do leta 2080 znižalo za 2 % na 436 milijonov. Pri tem naj bi se zaradi naravnih gibanj (rojstva, smrti) število prebivalcev v skoraj vseh državah EU do leta 2080 zmanjšalo celo za 10 do 30 %, ves prirast (predvsem v razvitih državah) pa naj bi izviral iz priseljevanja, iz migracijskih procesov torej. Zanimivo je, da imamo od vseh sosednjih držav ter tudi Nemčije v Sloveniji vseeno višjo naravno rast (oz. manjši upad). Vsa hitrejša rast števila prebivalcev naj bi npr. v Avstriji in Nemčiji izvirala samo iz migrantov (neto priseljencev).

 

 

Vprašanje migracijske politke in podeljevanje azila je trenutno vroča politična tema zlasti v Nemčiji.

 

 

V EU brez Velike Britanije naj bi od današnjega števila 445 milijonov do leta 2080 okoli 350 milijonov ljudi umrlo, rodilo pa se naj bi le 250 milijonov. Razlika do predvidenih 436 milijonov vseh prebivalcev nove EU zajema 84 milijonov neto priseljencev ali kar 1,3 milijona povprečno na leto. Večina seveda v razvitejših, ustanovnih državah EU. V Sloveniji naj bi bilo letno 6.000 priseljencev (neto) oziroma skupaj 400.000. Na osnovi samo naravnega prirasta (upada) naj nas bi bilo leta 2080 le še milijon in pol. A denimo, Avstrijcev naj bi bilo iz naravnega prirasta celo 30 % manj kot danes (od 8,6 milijona naj bi število upadlo na le 6,1 milijona leta 2080), porast skupnega števila prebivalcev naj bi zagotovilo skoraj 4 milijone priseljencev (!).

 

Te številke se zdijo kar neverjetne, posebno v luči aktualnih debat o migrantih, ko bi praktično vse države meje zaprle. A takšne so uradne projekcije Eurostata, ki naj bi bile osnova za bodoče politike. In ki so tudi osnova za omenjena opozorila Sloveniji. Najbrž bo moral Evropski statistični urad te svoje izračune in projekcije nekoliko revidirati, saj dvomim, da bodo npr. Avstrijci sprejeli 4 milijone priseljencev, ki lahko pridejo samo iz tretjih držav. A dejstvo je, da v razvitejših ekonomijah velik del slabše plačanih delovnih mest "pokrivajo" priseljenci. V Švici jih je kar preko četrtina vsega prebivalstva - a seveda ob ustreznem nadzoru pri priseljevanju in izpolnjevanju pogojev.

 

Za primerjavo poglejmo še podatke o gibanjih v zadnjih dvajsetih letih. Brez migracij bi bil število prebivalstva v EU ostalo približno enako, manjši upad je bil v vzhodnih državah, v nekaterih razvitejših (skandinavske, Francija) pa par odstotkov porasta. Do skupnega 7-odstotnega porasta je prišlo v razvitejših državah, seveda spet zaradi priseljevanja. V EU se je tako v zadnjih dvajsetih letih priselilo osemnajst milijonov ljudi ali tudi skoraj milijon na leto. Tu gre seveda za priseljevanje iz drugih držav, preseljevanja znotraj EU (iz vzhoda na zahod) pa je bilo še dodatne 3 milijone. Tako dosedanja gibanja kot tudi projekcija torej kažejo dokaj močne migracijske tokove, ki so bili in bodo nujni za funkcioniranje držav ter tudi pomlajevanje starostne strukture. 

 

Glede na državljanstvo ali kraj rojstva je tako danes v razvitejših članicah EU preko 10 % prebivalstva, po drugi etnični pripadnosti pa tudi 20 in več. Bistveno bolj homogena struktura je seveda na vzhodu, v omenjeni Švici je tujih državljanov kar četrtina, v Luksemburgu skoraj polovica. V Sloveniji imamo trenutno 6 % prebivalcev z drugim državljanstvom, z drugo narodnostjo pa se po zadnjih podatkih opredeljuje 17 % ljudi. Pri tem je zanimivo, da število ljudi s področja bivše Jugoslavije ostaja podobno (okoli 7 %), močno pa se povečuje število ljudi drugih narodnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
6
17.01.2019 23:00
Pred letošnjimi volitvami v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji v nedeljo, 26. maja, je že čutiti napetost med tremi ... Več.
Piše: Uredništvo
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
10
16.01.2019 23:12
Nemški jezikoslovec Peter Eisenberg je avtor odličnega eseja o tem, kako narediti ženske v jeziku vidnejše. Se moramo v ta namen ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
10
10.01.2019 23:30
Mestna občina Novo mesto, njen župan Gregor Macedoni ter Komunala Novo mesto so glavni junaki še ene lokalne slovenske zgodbe, ... Več.
Piše: Uredništvo
Sedem let kasneje: Moji spomini na Danila Slivnika (1950-2012)
8
04.01.2019 00:59
6. januarja 2012 se je v Ljubljani, na Janševi ulici - kakšna ironija - ustrelil Danilo Slivnik. Nelagodje medijskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intelektualci gredo v 2019 na polno: Že 10. januarja prihaja Katedrala svobode, konvencija za morebitno bodočo stranko
18
02.01.2019 18:00
Novo leto bo pestro, saj se nam že prihodnji četrtek obeta konvencija posebne vrste, imenovana Katedrala svobode. Dogodek, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Dohodnina in proračun: Kako se na prikrit način povečuje obdavčitev dela
1
27.12.2018 23:13
V sprejetem in še vedno veljavnem proračunu Republike Slovenije za letošnje leto je predvidenih tudi 1.150 milijonov evrov ... Več.
Piše: Bine Kordež
Turizem s(m)o ljudje: Kostić zapušča Portorož, Šarčeva vlada v zadregi
5
23.12.2018 19:00
Kot vse kaže, bo vlada domoljuba Marjana Šarca resnično naredila vse, da portoroške hotele obrani pred srbskim poslovnežem ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Nevladniki proti Šarcu: Izključevanje civilne družbe iz zakonodajnega postopka je protizakonito in škodljivo!
7
21.12.2018 12:00
Široka skupina nevladnih organizacij je ob 100 dneh vlade Marjana Šarca javnost opozorila naizključevanje civilne družbe iz ... Več.
Piše: Uredništvo
Ministrstvo za zunanje zadeve odgovarja na javno pismo Tomaža Seljaka
6
18.12.2018 23:38
Ministrstvo za zunanje zadeve oziroma minister Miro Cerar se je odzval na javno pismo, ki mu ga je na portalu+ 25. novembra ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
19
13.12.2018 22:17
Protesti, ki so mesec dni hromili Pariz in druga francoska mesta, so se unesli, zato je zdaj čas za analize in ugotavljanje, kdo ... Več.
Piše: Uredništvo
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
1
11.12.2018 22:08
V Sloveniji smo najbolj zadovoljni, če stvari ne gredo v redu in če se lahko nad čem pritožujemo. Tipičen primer je gospodarska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
16
04.12.2018 19:16
Incident se je zgodil na predstavitvi na Slovenskem knjižnem sejmu 25. novembra letos. Na sporni predstavitvi, o kateri smo že ... Več.
Piše: Olga Moroz
Dragan Šolak sredi medijskega "desanta" na Srbijo: Nam grozi podoben scenarij, če mu uspe prevzem Pro PLUS?
6
29.11.2018 22:00
Medtem ko v Sloveniji šele previdno ugibamo, kaj vse bi prevzem naše največje medijske hiše Pro PLUS pomenil za medijsko ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
17
28.11.2018 22:30
Bistvo te zgodbe je sovraštvo, ki sem si ga toženi kljub svoji državljanski nekaznovanosti in prometni neomadeževanosti očitno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Štirje pravniki: "Marjan Šarec je šel kot premier z vrednostnim ocenjevanjem določenih medijev predaleč"
12
24.11.2018 23:36
Izjava predsednika vlade Marjana Šarca glede domnevno spornega oglaševanja državnih podjetij v medijih, ki širijo sovražne ... Več.
Piše: Uredništvo
Kulturni škandal na Slovenskem knjižnem sejmu: "Sodobni ruski klasik" z brzostrelko v rokah
12
24.11.2018 09:17
Ukrajinski PEN je zaradi udeležbe spornega ruskega knjižnega gosta Zaharja Prilepina na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu ... Več.
Piše: Uredništvo
Afera Koprivnikar, 2. del: Dokumenti neusmiljeno razkrivajo, da je direktorica AKOS Tanja Muha (SMC) v parlamentu lagala!
5
20.11.2018 23:07
Z dokumenti razkrivamo štiri zelo konkretne laži, s katerimi je direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve ... Več.
Piše: Uredništvo
Marakeška deklaracija: "Sporazum, ki hoče zapreti usta vsaki kritiki migracij."
16
19.11.2018 21:08
Prejšnji teden je ugledni francoski pravni zgodovinar Jean-Louis Harouel v pariškem dnevniku Le Figaro objavil polemični ... Več.
Piše: Uredništvo
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
11
15.11.2018 23:59
Danes se bo v ljubljanskem Grand Hotelu Union začelo letošnje evropsko zasedanje Trilateralne komisije, na katerem bodo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
10
14.11.2018 00:40
Poldrugi mesec po mesarski likvidacijiJamala Khashoggija na savdskem konzulatu v Istanbuluje že skoraj gotovo, da je njegovo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,508
02/
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,366
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 2,055
04/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,935
05/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,515
06/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,374
07/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,179
08/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,080
09/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,966
10/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,472