Razkrivamo

Demografski strahovi stare Evrope: Koliko nas bo Slovencev leta 2080?

Koliko so upravičeni strahovi, da bomo Slovenci v tem stoletju "izumrli" oziroma da nas bodo preplavili priseljenci (migranti) iz t.i. tretjih, neevropskih držav? Bine Kordež je na podlagi študije OECD in podatkov Eurostata prišel do ugotovitev, ki takšen mračen scenarij postavljajo na laž. Glede na državljanstvo ali kraj rojstva je tako danes v razvitejših članicah EU priseljenega resda že desetina populacije, toda v vzhodnih članicah je struktura prebivalstva bistveno homogenejša. V Sloveniji, denimo, imamo trenutno le 6 % prebivalcev z drugim državljanstvom, z drugo narodnostjo pa se po zadnjih podatkih opredeljuje manj kot petina ljudi. Pri tem je zanimivo, da število ljudi s področja bivše Jugoslavije ves čas ostaja podobno (okoli 7 %), močno pa se povečuje število ljudi drugih narodnosti.

02.07.2018 10:56
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   Evropska unija   demografija   priseljevanje   migracije   starost   Eurostat   OECD

V Sloveniji naj bi prebivalstvo do leta 2030 še nekoliko naraščalo (do 2,08 milijona), nato pa bi do leta 2080 postopno upadlo na 1,94 milijona. Toliko nas je bilo leta 1984.

Da se v Sloveniji povečuje delež starejšega prebivalstva, seveda ni nobenega dvoma. Prav tako se lahko strinjamo, da to pomeni v bodoče več izdatkov za pokojnine ter zdravstveno varstvo. Država bo morala pri vodenju ekonomske in socialne politike ta dejstva upoštevati ter sprejemati ustrezne ukrepe. Značilno pa je tudi, da se v vseh izjavah in publikacijah redno pojavljajo ocene, da naj bi bili ti trendi v Sloveniji med najbolj kritičnimi v Evropi, kar zahteva še dodatne ukrepe. Analiza uradnih podatkov o predvidenih demografskih gibanjih v Evropski uniji pa pokaže, da naj razmere v Sloveniji vseeno ne bi odstopale tako močno od povprečja EU. Bojim se, da so takšne ocene in ustrahovanja običajno rezultat samo prepisovanja ocen drugih, ne pa poglobljenega preverjanja dejanskih podatkov.

 

Seveda so projekcije, kakšno bo gibanje števila in strukture prebivalstva čez 40 ali 60 let precej nezanesljive. Kakor sicer lahko delamo napovedi za leto 2060 ali 2080, lahko ob tem vseeno pomislimo, koliko so bile zanesljive napovedi po koncu prve svetovne vojne za gibanje števila prebivalstva v letu 1960 ali 1980. A ker nas zanima tudi položaj Slovenije glede na ostale države Evropske unije, so takšne projekcije vseeno uporabne za oceno, ali se bo pri nas starostna struktura poslabševala hitreje ali počasneje od drugih držav. Za kakršnekoli ocene s tega področja se praviloma uporabljajo projekcije Evropskega statističnega urada, ki so za vse države pripravljene po neki enotni metodologiji in torej vsaj približno primerljive.

 

K pisanju me je spodbudila tudi zadnja študija OECD glede davčnega sistema, kjer ponovno močno izpostavljajo, da bo starostna struktura prebivalstva naše države ena najbolj kritičnih. Poglejmo torej nekaj konkretnih podatkov iz omenjenega vira in sicer predvsem primerjav Slovenije z gibanji v drugih državah.

 

Na spodnjem grafikonu so najprej podatki o predvidenem gibanju skupnega števila prebivalstva po nekaterih izbranih državah ter za celotno Unijo (po trenutni strukturi članstva vključno z Veliko Britanijo). V Sloveniji naj bi prebivalstvo do leta 2030 še nekoliko naraščalo (do 2,08 milijona), nato pa bi do leta 2080 postopno upadlo na 1,94 milijona (toliko nas je bilo leta 1984). Glede na leto 2015 to pomeni 6 % manj ali nekaj odstotnih točk večji upad kot v Evropski uniji kot celoti. Število prebivalcev EU naj bi se do leta 2080 povečalo na 518 milijonov, torej za 10 milijonov ali 2 % več (brez odhajajoče članice pa nas bo 436 milijonov ali 2 % manj kot danes, prav tako brez Velike Britanije). Pri tem so razlike med državami kar precejšnje. Število prebivalstva naj bi se tako v skandinavskih državah povečalo preko tretjine in nasploh rast beležijo predvsem razvitejše države. Na drugi strani pa se po projekcijah število znižuje predvsem v novih, vzhodnih državah, tudi za 20, 30 ali celo več odstotkov. Glede na vse države smo tako nekje na sredini, saj naj bi 14 držav EU (brez VB) raslo hitreje, 13 pa počasneje. Sicer pa za ljubitelje številk na koncu teksta dodajam še nekaj podatkov o gibanju prebivalstva.

 

 

 

 

Kot najbolj kritičen podatek pa nas seveda zanima delež starejših prebivalcev, kjer smo mejo postavili na 65 let. Seveda vse države beležijo hitrejšo rast te populacije, tako zaradi daljše življenjske dobe kot manjšega števila rojstev. Kot prikazuje spodnja slika, je danes v Sloveniji delež starejših še nekoliko pod povprečjem EU, nato pa naj bi se ta delež do leta 2060 res povečeval hitreje kot to velja za vse države EU skupaj. V letih 2030 ali 2040 naj bi imela še večji delež starejših prebivalcev le še četrtina držav, a odstopanja so dokaj majhna. V negativno smer izstopa na primer Italija, kjer je delež starejših res pomembno višji kot v večini držav in kjer bodo morali sprejemati prilagojene ukrepe.

 

Zanimive pa so projekcije po letu 2050, ko pa naj bi bilo stanje v Sloveniji ponovno boljše. Delež starejših naj bi se celo znižal (pod 29 %), medtem ko se bodo razmere v sosednjih državah še naprej poslabševale. In to kljub temu, da bodo sprejemali v svoje države precej večje število prišlekov kot naj bi se to dogajalo v Sloveniji.

 

 

 

 

Poglejmo ta gibanja še v s konkretnim številom prebivalcev. Za vsako od obravnavanih let v projekciji smo izračunali, koliko bomo imeli več (ali manj) starejših, mlajših ali delovno aktivnih glede na povprečne odstotke teh generacij v EU. Najbolj kritično leto naj bi bilo tako leto 2050. Takrat naj bi imeli v Sloveniji 41.000 več starejših ljudi (nad 64 let) ter po dvajset tisoč manj mladih in delovno aktivnih kot če bi bili v evropskem povprečju. V desetletjih pred in po tem pa le 20.000 več starejših z ustrezno manjšim število mladih. Če bi bila torej naša starostna struktura približno na povprečju EU, bi torej imeli nekaj več upokojencev, a število 40 tisoč (2050) glede na celotno populacijo ni neka pretirana številka, zaradi katere bi lahko ocenjevali naše razmere kot bistveno bolj kritične ali odstopajoče od povprečja EU, posebno glede na ugodnejše projekcije po tem letu.

 

 

 

 

Seveda bo število starejših tudi v vseh državah pomembno višje kot je danes in to zahteva prilagajanje politik države. Vseeno pa projekcije prikazujejo, da bodo gibanja v naši državi precej podobna gibanjem v povprečju Evropske unije, nekaj slabše v obdobju 2030-2050, a kasneje zopet boljše. Zaradi povečevanja deleža starejših bo seveda potrebno podaljševanje delovne dobe, poskrbeti za večjo zaposljivost starejših generacij in to so vsekakor področja, kjer bo potrebno še veliko dela ter prilagajanja. A to velja za večino držav Unije in Slovenija ne odstopa pretirano. Zaradi tega tudi menim, da so ocene o nujnosti sprejemanja bolj drastičnih ukrepov neupravičene.

 

Področje, kjer pa nas res čaka več dela in sprememb, pa je večja zaposlenost starejših ljudi. Tu pa resnično odstopamo navzdol v primerjavi z večino članic EU in v naslednjih desetih, dvajsetih letih bo potrebno zagotoviti predvsem primerljivo zaposlenost ljudi nad 60. in 65. letom. Trenutno je v Sloveniji v tej starostni skupini zaposlenih manj kot 20 % ljudi, povprečje v EU pa je blizu polovice, v razvitejših državah tudi preko 50 %. Za spremembe na tem področju bodo potrebne tako ustrezne državne spodbude kot tudi spremembe v podjetniškem sektorju ter v razmišljanju ljudi. Podjetniški sektor ne bo mogel samo čakati na državo, temveč zaradi pomanjkanja delovne sile oblikovati delovna mesta, primerna tudi ljudi starejše od 60 let, katerih se danes večinoma otepa.

 

 

***

 

Na koncu pa še nekaj podatkov o dosedanjem gibanju prebivalstva EU ter projekcijah do leta 2080: Po projekcijah Eurostata je torej predvideno, da naj bi se število prebivalcev Evropske unije (brez Velike Britanije) do leta 2080 znižalo za 2 % na 436 milijonov. Pri tem naj bi se zaradi naravnih gibanj (rojstva, smrti) število prebivalcev v skoraj vseh državah EU do leta 2080 zmanjšalo celo za 10 do 30 %, ves prirast (predvsem v razvitih državah) pa naj bi izviral iz priseljevanja, iz migracijskih procesov torej. Zanimivo je, da imamo od vseh sosednjih držav ter tudi Nemčije v Sloveniji vseeno višjo naravno rast (oz. manjši upad). Vsa hitrejša rast števila prebivalcev naj bi npr. v Avstriji in Nemčiji izvirala samo iz migrantov (neto priseljencev).

 

 

Vprašanje migracijske politke in podeljevanje azila je trenutno vroča politična tema zlasti v Nemčiji.

 

 

V EU brez Velike Britanije naj bi od današnjega števila 445 milijonov do leta 2080 okoli 350 milijonov ljudi umrlo, rodilo pa se naj bi le 250 milijonov. Razlika do predvidenih 436 milijonov vseh prebivalcev nove EU zajema 84 milijonov neto priseljencev ali kar 1,3 milijona povprečno na leto. Večina seveda v razvitejših, ustanovnih državah EU. V Sloveniji naj bi bilo letno 6.000 priseljencev (neto) oziroma skupaj 400.000. Na osnovi samo naravnega prirasta (upada) naj nas bi bilo leta 2080 le še milijon in pol. A denimo, Avstrijcev naj bi bilo iz naravnega prirasta celo 30 % manj kot danes (od 8,6 milijona naj bi število upadlo na le 6,1 milijona leta 2080), porast skupnega števila prebivalcev naj bi zagotovilo skoraj 4 milijone priseljencev (!).

 

Te številke se zdijo kar neverjetne, posebno v luči aktualnih debat o migrantih, ko bi praktično vse države meje zaprle. A takšne so uradne projekcije Eurostata, ki naj bi bile osnova za bodoče politike. In ki so tudi osnova za omenjena opozorila Sloveniji. Najbrž bo moral Evropski statistični urad te svoje izračune in projekcije nekoliko revidirati, saj dvomim, da bodo npr. Avstrijci sprejeli 4 milijone priseljencev, ki lahko pridejo samo iz tretjih držav. A dejstvo je, da v razvitejših ekonomijah velik del slabše plačanih delovnih mest "pokrivajo" priseljenci. V Švici jih je kar preko četrtina vsega prebivalstva - a seveda ob ustreznem nadzoru pri priseljevanju in izpolnjevanju pogojev.

 

Za primerjavo poglejmo še podatke o gibanjih v zadnjih dvajsetih letih. Brez migracij bi bil število prebivalstva v EU ostalo približno enako, manjši upad je bil v vzhodnih državah, v nekaterih razvitejših (skandinavske, Francija) pa par odstotkov porasta. Do skupnega 7-odstotnega porasta je prišlo v razvitejših državah, seveda spet zaradi priseljevanja. V EU se je tako v zadnjih dvajsetih letih priselilo osemnajst milijonov ljudi ali tudi skoraj milijon na leto. Tu gre seveda za priseljevanje iz drugih držav, preseljevanja znotraj EU (iz vzhoda na zahod) pa je bilo še dodatne 3 milijone. Tako dosedanja gibanja kot tudi projekcija torej kažejo dokaj močne migracijske tokove, ki so bili in bodo nujni za funkcioniranje držav ter tudi pomlajevanje starostne strukture. 

 

Glede na državljanstvo ali kraj rojstva je tako danes v razvitejših članicah EU preko 10 % prebivalstva, po drugi etnični pripadnosti pa tudi 20 in več. Bistveno bolj homogena struktura je seveda na vzhodu, v omenjeni Švici je tujih državljanov kar četrtina, v Luksemburgu skoraj polovica. V Sloveniji imamo trenutno 6 % prebivalcev z drugim državljanstvom, z drugo narodnostjo pa se po zadnjih podatkih opredeljuje 17 % ljudi. Pri tem je zanimivo, da število ljudi s področja bivše Jugoslavije ostaja podobno (okoli 7 %), močno pa se povečuje število ljudi drugih narodnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
13
09.08.2020 23:57
Kaj obetajo novembrske predsedniške volitve v Združenih državah? Da se bosta pomerila Donald Trump in Joe Biden skoraj ni dvoma. ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
21
05.08.2020 00:48
Zakaj to pišem, se bo kdo vprašal. Zato, ker me še danes ob vstopu na ljubljansko univerzo z visokega stebra nad notranjim ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
2
04.08.2020 02:24
Državni zbor je pred slabim mesecem, natančneje 9. julija 2020, končno sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Intenzivno zavezniško bombardiranje Hitlerjeve vojaške industrije bi II. svetovno vojno lahko končalo že leta 1943
13
31.07.2020 23:00
Kaj bi se zgodilo, če bi zahodni zavezniki dve ali celo tri leta prej začeli masovno in sistematično bombardirati nemško vojaško ... Več.
Piše: Shane Quinn
Racionalizacija javne hiše: Primerjava poslovanja RTV Slovenije in Slovenskih železnic
13
30.07.2020 08:15
Razprava o medijskih zakonih je prvorazredna politična debata tega poletja. Kot običajno pri takšnih občutljivih temah so se ... Več.
Piše: Bine Kordež
Številke in dejstva: Koliko milijard "koronapomoči" je Slovenija zares dobila v Bruslju
12
26.07.2020 23:59
Voditelji članic Evropske unije so se vsi po vrsti hvalili z dosežki, z dodatnimi ugodnostmi ali popusti, ki da so jih dosegli ... Več.
Piše: Bine Kordež
Jazbinšek piše ministru za okolje Andreju Vizjaku: Plečnikov štadion za Bežigradu je okužen s korupcijo
11
23.07.2020 22:25
Plečnikov štadion je očitno pozabljen od Boga in slovenske države. Zaradi tega bo lahko še naprej v miru propadal, država pa ga ... Več.
Piše: Miha Jazbinšek
Venezuelske emigrantke v Čilu: "To je smrt, ki je nikoli zares ne preboliš ... Moje države ni več."
18
22.07.2020 22:30
Življenjske zgodbe mladih Venezuelk, ki so zaradi nevzdržnih razmer v nesojenem socialističnem paradižu emigrirale v Čile, do ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Merili smo "nepristranskost" nacionalkinega TV Dnevnika: Vladne stranke imajo nekajkrat manj minutaže od opozicije!
18
17.07.2020 22:00
V javnosti potekajo burne razprave o novem zakonu o RTV. Zategnitev proračunskega pasu, ki ga načrtuje vlada, bržkone ne bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dosje slovenski gozdovi, 5. del: Kako je Damjan Oražem poskrbel za streho v Kočevski Reki in na hiši svoje območne šefinje Katje Konečnik
4
16.07.2020 22:30
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem je podpisnik pogodbe o obnovi strehe na stavbi v Kočevski Reki, ki je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Univerza v Ljubljani se 100 let po svoji prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky utaplja v absurdni obvezni rabi ženskega spola za vse spole
10
15.07.2020 21:30
Ob stoletnici podelitve prvega ženskega doktorata je na ljubljanski državni univerzi najaktualnejše vprašanje spoljenja v ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Še vedno nepriznani nemško govoreči manjšini je ministrstvo za kulturo zaradi koronavirusa mirno zamrznilo 32.000 evrov subvencije
6
15.07.2020 00:30
Zapuščina klavrne zunanje politike zadnjega desetletja, ki sta jo poosebljala Karl Erjavec in Miro Cerar, dobiva konkretnejše ... Več.
Piše: Uredništvo
Križi in težave ministra za zdravje: Tomaž Gantar ne bi bil več minister, ta resor je zanj prenaporen!
13
13.07.2020 23:02
Ob zadnjih trenjih v upokojenski stranki, ko se je zdelo, da položaj nove predsednice Aleksandre Pivec le ni tako trden, na dan ... Več.
Piše: Uredništvo
Dolga pot domov: Stoletje začetka pomiritve med Slovenci in Italijani
9
12.07.2020 22:30
Po natanko stoletju, ki je minilo od barbarskega požiga, se tržaški Narodni dom končno vrača Slovencem v Italiji. Morda je ta, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Hrvaška se bo verjetno znašla na t.i. rdečem seznamu, kar pomeni tudi zaprtje meje s Slovenijo
5
07.07.2020 11:15
Pandemija Covid-19 se očitno bliža novemu vrhuncu. Ali je ponovna rast okužb že napoved naslednjega, drugega vala, ali gre le za ... Več.
Piše: Uredništvo
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
6
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
I love Brda* ali kako se znebiti Janševe vlade
Angel Polajnko
Ogledov: 3.871
02/
Zunanji minister Logar bo s podpisom skupne izjave z ameriškim kolegom Pompeom vladi nakopal nove težave
Igor Mekina
Ogledov: 2.173
03/
Zlati časi Titovega socializma (1/3): Berlinski zid v naših glavah še ni povsem padel
Vili Kovačič
Ogledov: 1.969
04/
Esej o odtujenosti: Grehi očetov praviloma udarijo na dan v tretji generaciji
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 1.883
05/
Patriarhalci, pojeb*** frustrirani državljani in beta fašistoidni politikanti
Simona Rebolj
Ogledov: 1.478
06/
Zakaj Slovenija ni Švedska? Nekaj primerjav v dobrem in slabem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.329
07/
Slovenci in Amerika: Od malikovanja do sovraštva
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.304
08/
Bitka za Severni tok, 2. del: Nevarne igrice v trikotniku ZDA - Evropska unija - Rusija
Božo Cerar
Ogledov: 1.480
09/
Ameriške predsedniške volitve: Zaradi Covid-19 Trumpu ne kaže najbolje, vse ankete za zdaj dajejo prednost dementnemu Bidenu
Mitja Kotnik
Ogledov: 1.016
10/
Kolobocije z ratifikacijo sporazuma med Slovenijo in Unescom so trajale dolgih osem let
Tomaž Seljak
Ogledov: 938