Komentar

Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije

Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih držav. Predzadnja dvajsetmilijonska država je bila premajhna za imperialistične operacije, da bi lahko globalno uveljavila svoje umetniške stile. Res pa je, da je tedanja ideologija komunitarne Balkanije s projektom modernizacije proletarizirala ruralno večino. Stilna formacija je bila za nazaj poimenovana socialistični modernizem. Na socmodernističnih mestnih trgih so se vrtela folklorna kola vseh vrst, posebej na kmečkih ohcetih.

08.07.2018 11:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zagreb   Idrija   modernizem   Gorgona   Nena Dimitrijević   Marinko Sudac   Ješa Denegri   Avgust Černigoj   Balkanija   Dimitrije Bašičević- Mangelos   Julije Knifer   Josip Vaništa   Đuro Seder   Marijan Jevšovar   Ivan Kožarić   Matko Meštrović   Radoslav Putar

Ime Gorgona je v svojem času prepričljivo kljubovalo ideološki vznesenosti socmodernizma. Danes pa mitološko bitje Gorgona s svojo množico kač na glavi mrgoli v tavtološkem vesolju zagrebške in newyorške resničnosti. To je tisto mitološko bitje, ki s svojim pogledom okameni vsakega, ki jo pogleda.

Konec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let so bile v razmaku petih let v Zagrebu, Beogradu in - pozor! - v Idriji postavljene tri izjemno vplivne pregledne razstave, ki so reflektirale historično avantgardo in neoavantgardno preteklost Zagreba, Beograda in po idrijski razstavi še Ljubljane. Logično bi bilo, da bi se tedanja ideološka avantgarda prepoznala in poistovetila z umetniškimi avantgardami, a še zdaleč ni bilo tako ne v globoki preteklosti, še manj pa v socialistični stvarnosti. Nasprotno, potrebni so bili veliki umetniško-zgodovinski manevri umetnostnih zgodovinarjev, da sta lahko historična avantgarda in neoavantgarda dobili svoj vidni prostor, da sta lahko neobremenjeno uveljavljali in prenašali skozi čas svoje izume. Proces dokončne zgodovinske umestitve se je zaključil šele v XXI. stoletju.

 

Idrijska historično konstruktivistična razstava je bila postavljena v popolnoma nepričakovanem okolju. Še danes ne razumem tega komičnega mini mesta, ki se nenehno istoveti s klekljarsko mentaliteto. A res v tem mestu nihče ne vidi besede klekljanje? O.K., čipke in beseda čip, ampak znotraj nje je tudi beseda "very cheap". Namesto da bi se sklicevali na famozno konstruktivistično razstavo in jo ponotranjili za svoj civilizacijski razvoj, če že punk benda Kuzle ne morejo.

 

Zaneslo me je, še preden sem se zaletel v smisel današnjega komentarja, ki sem ga prejšnji teden napovedal ob izidu nove knjige z naslovom Gorgona avtorjev Marinka Sudca in dr. Ješe Denegrija.

 

Prva razstava: Osrednji akter konstruktivističnega gibanja Avgust Černigoj je bil ob otvoritvi idrijske razstave še živ. Kustosa sta bila dr. Peter Krečič in Aleksander Bassin, ki sta s primerjalno in rekonstrukcijsko logiko opazovala zahodni civilizacijski prelom na telesu slovanske skupnosti. Konstruktivistični projektor v Idriji je leta 1978 projeciral predvsem pionirsko delo od leta 1924 do leta 1929. Na razstavi je bilo polje analitske razprave usmerjeno predvsem v Avgusta Černigoja, ki je s svojim umetniško intelektualnim aparatom nasprotoval italijanski futuristično-fašistični akciji, točno tako kot je mnogo let kasneje to počel mladenič, ki je tudi živel pred drugo svetovno vojno v Idriji, veliki Pier Paolo Pasollini!

 

Naj na hitro obnovim travmo: Po premieri prvega igranega povojnega filma Na svoji zemlji iz leta 1948 je Avgust Černigoj neposredno napadel nacionalkomunistično filmsko naracijo (poslovenjeno iz slovenskega tržaškega dialekta): "Zagotovo se nismo borili za takšne oblike!"

 

Druga razstava: Leto dni prej, leta 1977, je bila prva pregledna razstava umetniške skupine Gorgona v Galeriji suvremene umetnosti v Zagrebu. Umetnostna zgodovinarka Nena Dimitrijević je bila kustodinja razstave, ki je zaobjela njenih šest let obstajanja, od leta 1959 do leta 1965.

 

Naj še enkrat spomnim, da je sprožilec današnjega komentarja fascinantna, najnovejša knjiga o skupini, ki se ni nikoli formalno ustanovila. Z jezikom ranih šestdesetih let bi lahko rekli, da se je izoblikovala v šest let dolgem morfološkem maršu. Izoblikovala se je tako, da je preprosto umetniško delovala! S pomočjo teoretske in razstavne taktike v Studiu G, ki ni bil nič drugega kot majcena obrtniška delavnica za izdelavo slikarskih okvirjev. Njeni karizmatični in izobraženi posamezniki so bili. Verjetno so zaradi narave vizualne procesualnosti in mladosti hlepeli po medsebojni komunikaciji, ta pa jim je že v naslednjem trenutku oblikovala skupinsko identiteto. Ime Gorgona je v svojem času prepričljivo kljubovalo ideološki vznesenosti socmodernizma. Danes pa mitološko bitje Gorgona s svojo množico kač na glavi mrgoli v tavtološkem vesolju zagrebške in newyorške resničnosti. To je tisto mitološko bitje, ki s svojim pogledom okameni vsakega, ki jo pogleda.

 

Nena Dimitrijević je skupino leta 1977 opredelila z atributi kot so:

 

 

a.) močno izražen absurdizem,

b.) praznina,

c.) monotonost,

d.) nihilizem

e.) metafizična ironija.

 

V besedilu, namenjenemu razstavi, se je Dimitrijevićeva spraševala in si istočasno odgovarjala, da se ji zdijo našteti atributi premalo prepričljivi, da bi se lahko z njimi definiral ravoj modernizma. A je istočasno dodala, da so bile vse naštete značilnisti Gorgone kljub vsemu dovolj napadalne na prevladujoči socmodernizem. V Balkaniji se je umetnost pred tem, po emancipaciji od stalinističnega socrealizma, spremenila v državni modernizem. Dr. Ješa Denegri, avtor uvodnega teksta v knjigo Gorgona, ki je sicer nadprijazen, nadizobražen, naduglajen mož in radikalno vesten, bi dejal, da je to bil zmerni modernizem. Da, zagrebška Gorgona je bila grandiozen dogodek, večji od katerekoli nastale države na tem ozemlju.

 

A vedno bolj, ko želim vstopiti v vsebino komentarja in v delo Julija Kniferja Menadar u kutu, vedno bolj mi postaja jasno, da je moj današnji tekst poklon umetniško-znanstveni skupnosti, umetnostnim zgodovinarjem, ki s svojim opazovanjem dragocenih incidentov razporejajo umetnine in umetniške metode v prav posebno znanje. V prejšnjem komentarju je bila to umetnostna zgodovinarka Vera Horvat- Pintarić, danes je to Nena Dimitrijević, dr. Peter Krečič, Aleksander Bassin in prav posebej bi rad izpostavil dr. Ješo Denegrija ter na koncu dr. Irino Subotić.

 

Tretja razstava: dr. Irina Subotič je kurirala leta 1982 fascinantno, nepričakovano razstavo umetniške zapuščine evropskih velikanov, ki jo je imel v lasti Zenitist Ljubomir Micić. Ljubomir Micić, vau kakšna famozna biografija je to, polna poblaznelega paradoksizma Balkanije. Na eni strani njegovo mladostniško zagovarjanje internacionalizma, po porazu svojih želja, ki jih je doživel od ruralnih komunističnih brutistov, je končal v zblojenem nacionalizmu z manifestom srbijanstva na ustih. Da, čudežni Micić - umetnik je umrl leta 1968 od lakote. In zdaj pozor! V svoji zbirki je imel umetnine evropskih velikanov, ki dosegajo najvišje svetovne cene, da o njihovi vrednosti sploh ne govorimo. Da, neprecenljive umetnine so bile njegova last! Če se ne motim, so jih našli po njegovi smrti v kletnih prostorih stanovanjske hiše. Prva jih je razstavila leta 1982 ravno dr. Irina Subotič. Nikoli je ne bom pozabil, kako neskončno prijazno me je sprejela v muzeju in kako mi je zaupala, zelo podobno kot dr. Peter Krečič v Plečnikovi hiši leto dni kasneje.

 

Leta 1921 je genialni umetnik in teoretik Pavel Filonov zapisal (po spominu): "Muzeji ne morejo več biti le skladišča za vstajenje predmetov, spremeniti se morajo v aktivne laboratorije, kjer bodo potekale analize, eksperimenti, kjer se bo dokumentirala tudi ekspertiza in se bo v njih asocirala bodočnost". Verjetno je imel v mislih muzeje bodočnosti, kakršne danes že poznamo.

 

Ker vem, da uporabljam kar nekaj presežnikov, moram kljub vsemu brezpogojno izraziti fascinacijo s predogledom knjige, ki mi jo je predstavil zbiratelj in urednik Marinko Sudac. Izdal jo je njegov Inštitut za raziskave avntgardne umetnosti iz Zagreba ravno s pomočjo dr. Ješe Denegrija. Marinko Sudac je v napovedi knjige izgovoril nadvse elegantno misel o skupini: " ... da po zaključku vseh raziskav, mit o posamezniku v skupini Gorgona ni tako ključen, saj so se vsi umetniki odrekli svoji usodi predvsem zato, ker jim je bila pomembnejša usoda umetniškega gibanja samega."

       

Tako lahko danes leta 2018 dr. Boris Grojs brez zadržka in brez polemike v XXI. stoletju zapiše, da je socialistični realizem specifična forma futurizma. Zanj je socialistični realizem bazično futuristična realpolitika. Mogoče. Zame ni, toda to je že drug komentar! Naj živi polemična umetnostna zgodovina!

 

Pod črto komentarja: Poseben moment je bil, ko so v arhivu Josipa Vanište našli poseben projekt Piera Manzonija Tavole accerctamento, ki ima danes status originala, ker ni bil nikoli realiziran. Tiskan bi moral biti v velikem številu izvodov. Piero Manzoni je tisti umetnik, ki je konzerviral svoje govno. Danes ima vsaka njegova konzerva ogromno duhovno vrednost, kakor tudi visoko ceno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Roman Opalka: Ko se umetnik o vsem dogovori s svojo smrtjo.
1
31.10.2020 21:55
Roman Opalka je šel vsak dan - delat. Vsak dan je naslikal eno arabsko število na slikarsko platno. Opalka je najprej naslikal ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nekaj malega o spektaklu in glumaštvu
6
31.10.2020 10:00
Kaj imam skupnega z Marjanom Šarcem, Tanjo Ribič, Jašo Jenullom, Laro Janković in Simono Semenič? Le to, da so vsi bili moji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
14
29.10.2020 21:29
Očitno se politika ni ničesar naučila iz prvega, pomladnega protikoronskega odloka, ki ni dovoljeval gibanja izven meja občine ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
12
28.10.2020 21:50
Koronakriza in z njo povezani ukrepi, med katerimi so marsikje čedalje hujše omejitve in prepovedi, bodo vedno bolj negativno ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
14
26.10.2020 21:05
Trenutne razmere kažejo, da je za boj s pandemijo dejansko potrebno angažirati vse razpoložljive sile in s tem tudi oborožene ... Več.
Piše: Božo Cerar
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
5
25.10.2020 11:00
Ta prispevek je odziv na nedavno javno mnenje Ivana Simiča, ki je bilo 20. oktobra 2020 pod naslovom Koliko solz, besed obupa, ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
2
24.10.2020 21:00
Maska je vodilni specializiran medij, namenjen scenski umetnosti v Srednji Evropi, ki vseobsežno obravnava izbrane teme in jih v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Življenje je kredit in debet, za vsakim dejanjem pa nepredvidena posledica ...
6
23.10.2020 21:00
Debet in kredit res pomenita ravnotežje in to je tisto, kar potrebujemo v tem trenutku, ko se spopadamo s pandemijo novega ... Več.
Piše: Keith Miles
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
11
22.10.2020 21:20
Izhodišča za program Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo je dokument, v katerem avtorji po začetni oceni stanja v ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
13
21.10.2020 20:00
Ko v skupnost udari huda kognitivna disonanca, sta možnosti samo dve. Kakšna razpade na plemena, ki se najprej zmerjajo, potem ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
26
20.10.2020 21:00
Nastopil je čas za imena odgovornih za blamažo Fursa, za uničena življenja, za uničene družine, za (ne)znane bolezni, za vse ... Več.
Piše: Ivan Simič
Uredniški komentar: Ko vrag odnese šalo, narod dobi policijsko uro in nove omejitve
8
19.10.2020 22:45
Vsak dan smo bližje trenutku, ko ne bo imelo več nobenega smisla iskati razlogov in krivcev za to, da smo kot država in nacija ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za drugi val koronavirusa smo odgovorni vsi: Državljani, vlada, opozicija, mediji in kolesarji!
22
18.10.2020 20:28
Slovenija se sooča s silovitim drugim valom Covida. Lahko bi rekli, da je bila naša fašistoidna vlada očitkom navkljub premalo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Je primitivizem družbeno sprejemljiva politična opredelitev?
19
18.10.2020 11:00
Naš predsednik vlade javnost redko sploh ogovori. Popolno nasprotje komunikacije in odnosa do državljanov, kakršnega vodi na ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kvartet med epidemijo: Predstava, ki je ne bo nihče nikoli videl
2
17.10.2020 20:40
Pred menoj je knjiga, namenjena predstavi, ki je ne bo nihče nikoli videl. Knjiga je posebne vrste umetniško delo, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kakšno cepivo potrebuje Slovenija, da bo imuna pred bolnimi politiki?
19
14.10.2020 21:30
Neverjetno, ampak Karl V. Erjavec je ponovno postal predsednik upokojenske stranke še pred formalnim kongresom stranke, ki bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse skupaj: O preteklosti in prihodnosti, medijih in protivladni histeriji
8
13.10.2020 21:00
Po tridesetih letih in ne glede na volilni sistem bo potrebno rehabilitirati konservativni in konstruktivni del slovenskega ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pasti rebalansa 2020: Koliko denarja za novi koronavirus bo požrla t.i. globoka država?
3
11.10.2020 22:40
Oblast se ni odločila le za ohranjanje stabilnosti velikih sistemov in kapitala, temveč je delovala na planu ohranitve ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Jože P. Damijan ne more biti KUL, če ženske zmerja s kurbami in vladi očita, da je fašistoidna?
16
11.10.2020 21:00
Slovenija je končno dobila načelno koalicijo, ki lahko prepreči zdrs v iliberalno demokracijo. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Elektrike ni. Vse je samo - magnetizem.
4
10.10.2020 21:00
V petindvajsetih letih odkar je zaključil svoje izobraževanje naSchool of Audio EngineeringvAmsterdamu, se je izoblikoval v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pred nami je odločilen teden: Če nam uspe ustaviti napredovanje virusa, se bomo izognili Bergamu, v nasprotnem primeru bo zelo hudo
Uredništvo
Ogledov: 2.424
02/
Zakaj je med ljudmi vse več jeze ... in kaj narediti, da bi je bilo manj
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2.627
03/
Koliko solz, besed obupa, razpadlih družin, pomirjeval in razmišljanj o samomoru je povzročila Finančna uprava?
Ivan Simič
Ogledov: 5.167
04/
Angažiranje vojske za boj proti epidemiji Covid-19 ni vprašanje prestiža, ampak nujnosti
Božo Cerar
Ogledov: 1.913
05/
Vse je narobe, vse je slabo ... (O programu Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo)
Bine Kordež
Ogledov: 1.591
06/
Iz regij na občine ali zakaj naj bi bilo bolje iz majhnega na manjše
Mire Steinbuch
Ogledov: 1.316
07/
Se Evropa med drugim valom pandemije še lahko izogne množičnim uličnim neredom?
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.387
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 20.223
09/
Polemika: Neustavnost ni osebna odgovornost "posameznikov iz Fursa", ampak tistih poslancev državnega zbora, ki so sporno novelo zakona o davčnem postopku podprli!
Žiga Stupica
Ogledov: 1.339
10/
Nekaj malega o spektaklu in glumaštvu
Denis Poniž
Ogledov: 1.199