Komentar

Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije

Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih držav. Predzadnja dvajsetmilijonska država je bila premajhna za imperialistične operacije, da bi lahko globalno uveljavila svoje umetniške stile. Res pa je, da je tedanja ideologija komunitarne Balkanije s projektom modernizacije proletarizirala ruralno večino. Stilna formacija je bila za nazaj poimenovana socialistični modernizem. Na socmodernističnih mestnih trgih so se vrtela folklorna kola vseh vrst, posebej na kmečkih ohcetih.

08.07.2018 11:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zagreb   Idrija   modernizem   Gorgona   Nena Dimitrijević   Marinko Sudac   Ješa Denegri   Avgust Černigoj   Balkanija   Dimitrije Bašičević- Mangelos   Julije Knifer   Josip Vaništa   Đuro Seder   Marijan Jevšovar   Ivan Kožarić   Matko Meštrović   Radoslav Putar

Ime Gorgona je v svojem času prepričljivo kljubovalo ideološki vznesenosti socmodernizma. Danes pa mitološko bitje Gorgona s svojo množico kač na glavi mrgoli v tavtološkem vesolju zagrebške in newyorške resničnosti. To je tisto mitološko bitje, ki s svojim pogledom okameni vsakega, ki jo pogleda.

Konec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let so bile v razmaku petih let v Zagrebu, Beogradu in - pozor! - v Idriji postavljene tri izjemno vplivne pregledne razstave, ki so reflektirale historično avantgardo in neoavantgardno preteklost Zagreba, Beograda in po idrijski razstavi še Ljubljane. Logično bi bilo, da bi se tedanja ideološka avantgarda prepoznala in poistovetila z umetniškimi avantgardami, a še zdaleč ni bilo tako ne v globoki preteklosti, še manj pa v socialistični stvarnosti. Nasprotno, potrebni so bili veliki umetniško-zgodovinski manevri umetnostnih zgodovinarjev, da sta lahko historična avantgarda in neoavantgarda dobili svoj vidni prostor, da sta lahko neobremenjeno uveljavljali in prenašali skozi čas svoje izume. Proces dokončne zgodovinske umestitve se je zaključil šele v XXI. stoletju.

 

Idrijska historično konstruktivistična razstava je bila postavljena v popolnoma nepričakovanem okolju. Še danes ne razumem tega komičnega mini mesta, ki se nenehno istoveti s klekljarsko mentaliteto. A res v tem mestu nihče ne vidi besede klekljanje? O.K., čipke in beseda čip, ampak znotraj nje je tudi beseda "very cheap". Namesto da bi se sklicevali na famozno konstruktivistično razstavo in jo ponotranjili za svoj civilizacijski razvoj, če že punk benda Kuzle ne morejo.

 

Zaneslo me je, še preden sem se zaletel v smisel današnjega komentarja, ki sem ga prejšnji teden napovedal ob izidu nove knjige z naslovom Gorgona avtorjev Marinka Sudca in dr. Ješe Denegrija.

 

Prva razstava: Osrednji akter konstruktivističnega gibanja Avgust Černigoj je bil ob otvoritvi idrijske razstave še živ. Kustosa sta bila dr. Peter Krečič in Aleksander Bassin, ki sta s primerjalno in rekonstrukcijsko logiko opazovala zahodni civilizacijski prelom na telesu slovanske skupnosti. Konstruktivistični projektor v Idriji je leta 1978 projeciral predvsem pionirsko delo od leta 1924 do leta 1929. Na razstavi je bilo polje analitske razprave usmerjeno predvsem v Avgusta Černigoja, ki je s svojim umetniško intelektualnim aparatom nasprotoval italijanski futuristično-fašistični akciji, točno tako kot je mnogo let kasneje to počel mladenič, ki je tudi živel pred drugo svetovno vojno v Idriji, veliki Pier Paolo Pasollini!

 

Naj na hitro obnovim travmo: Po premieri prvega igranega povojnega filma Na svoji zemlji iz leta 1948 je Avgust Černigoj neposredno napadel nacionalkomunistično filmsko naracijo (poslovenjeno iz slovenskega tržaškega dialekta): "Zagotovo se nismo borili za takšne oblike!"

 

Druga razstava: Leto dni prej, leta 1977, je bila prva pregledna razstava umetniške skupine Gorgona v Galeriji suvremene umetnosti v Zagrebu. Umetnostna zgodovinarka Nena Dimitrijević je bila kustodinja razstave, ki je zaobjela njenih šest let obstajanja, od leta 1959 do leta 1965.

 

Naj še enkrat spomnim, da je sprožilec današnjega komentarja fascinantna, najnovejša knjiga o skupini, ki se ni nikoli formalno ustanovila. Z jezikom ranih šestdesetih let bi lahko rekli, da se je izoblikovala v šest let dolgem morfološkem maršu. Izoblikovala se je tako, da je preprosto umetniško delovala! S pomočjo teoretske in razstavne taktike v Studiu G, ki ni bil nič drugega kot majcena obrtniška delavnica za izdelavo slikarskih okvirjev. Njeni karizmatični in izobraženi posamezniki so bili. Verjetno so zaradi narave vizualne procesualnosti in mladosti hlepeli po medsebojni komunikaciji, ta pa jim je že v naslednjem trenutku oblikovala skupinsko identiteto. Ime Gorgona je v svojem času prepričljivo kljubovalo ideološki vznesenosti socmodernizma. Danes pa mitološko bitje Gorgona s svojo množico kač na glavi mrgoli v tavtološkem vesolju zagrebške in newyorške resničnosti. To je tisto mitološko bitje, ki s svojim pogledom okameni vsakega, ki jo pogleda.

 

Nena Dimitrijević je skupino leta 1977 opredelila z atributi kot so:

 

 

a.) močno izražen absurdizem,

b.) praznina,

c.) monotonost,

d.) nihilizem

e.) metafizična ironija.

 

V besedilu, namenjenemu razstavi, se je Dimitrijevićeva spraševala in si istočasno odgovarjala, da se ji zdijo našteti atributi premalo prepričljivi, da bi se lahko z njimi definiral ravoj modernizma. A je istočasno dodala, da so bile vse naštete značilnisti Gorgone kljub vsemu dovolj napadalne na prevladujoči socmodernizem. V Balkaniji se je umetnost pred tem, po emancipaciji od stalinističnega socrealizma, spremenila v državni modernizem. Dr. Ješa Denegri, avtor uvodnega teksta v knjigo Gorgona, ki je sicer nadprijazen, nadizobražen, naduglajen mož in radikalno vesten, bi dejal, da je to bil zmerni modernizem. Da, zagrebška Gorgona je bila grandiozen dogodek, večji od katerekoli nastale države na tem ozemlju.

 

A vedno bolj, ko želim vstopiti v vsebino komentarja in v delo Julija Kniferja Menadar u kutu, vedno bolj mi postaja jasno, da je moj današnji tekst poklon umetniško-znanstveni skupnosti, umetnostnim zgodovinarjem, ki s svojim opazovanjem dragocenih incidentov razporejajo umetnine in umetniške metode v prav posebno znanje. V prejšnjem komentarju je bila to umetnostna zgodovinarka Vera Horvat- Pintarić, danes je to Nena Dimitrijević, dr. Peter Krečič, Aleksander Bassin in prav posebej bi rad izpostavil dr. Ješo Denegrija ter na koncu dr. Irino Subotić.

 

Tretja razstava: dr. Irina Subotič je kurirala leta 1982 fascinantno, nepričakovano razstavo umetniške zapuščine evropskih velikanov, ki jo je imel v lasti Zenitist Ljubomir Micić. Ljubomir Micić, vau kakšna famozna biografija je to, polna poblaznelega paradoksizma Balkanije. Na eni strani njegovo mladostniško zagovarjanje internacionalizma, po porazu svojih želja, ki jih je doživel od ruralnih komunističnih brutistov, je končal v zblojenem nacionalizmu z manifestom srbijanstva na ustih. Da, čudežni Micić - umetnik je umrl leta 1968 od lakote. In zdaj pozor! V svoji zbirki je imel umetnine evropskih velikanov, ki dosegajo najvišje svetovne cene, da o njihovi vrednosti sploh ne govorimo. Da, neprecenljive umetnine so bile njegova last! Če se ne motim, so jih našli po njegovi smrti v kletnih prostorih stanovanjske hiše. Prva jih je razstavila leta 1982 ravno dr. Irina Subotič. Nikoli je ne bom pozabil, kako neskončno prijazno me je sprejela v muzeju in kako mi je zaupala, zelo podobno kot dr. Peter Krečič v Plečnikovi hiši leto dni kasneje.

 

Leta 1921 je genialni umetnik in teoretik Pavel Filonov zapisal (po spominu): "Muzeji ne morejo več biti le skladišča za vstajenje predmetov, spremeniti se morajo v aktivne laboratorije, kjer bodo potekale analize, eksperimenti, kjer se bo dokumentirala tudi ekspertiza in se bo v njih asocirala bodočnost". Verjetno je imel v mislih muzeje bodočnosti, kakršne danes že poznamo.

 

Ker vem, da uporabljam kar nekaj presežnikov, moram kljub vsemu brezpogojno izraziti fascinacijo s predogledom knjige, ki mi jo je predstavil zbiratelj in urednik Marinko Sudac. Izdal jo je njegov Inštitut za raziskave avntgardne umetnosti iz Zagreba ravno s pomočjo dr. Ješe Denegrija. Marinko Sudac je v napovedi knjige izgovoril nadvse elegantno misel o skupini: " ... da po zaključku vseh raziskav, mit o posamezniku v skupini Gorgona ni tako ključen, saj so se vsi umetniki odrekli svoji usodi predvsem zato, ker jim je bila pomembnejša usoda umetniškega gibanja samega."

       

Tako lahko danes leta 2018 dr. Boris Grojs brez zadržka in brez polemike v XXI. stoletju zapiše, da je socialistični realizem specifična forma futurizma. Zanj je socialistični realizem bazično futuristična realpolitika. Mogoče. Zame ni, toda to je že drug komentar! Naj živi polemična umetnostna zgodovina!

 

Pod črto komentarja: Poseben moment je bil, ko so v arhivu Josipa Vanište našli poseben projekt Piera Manzonija Tavole accerctamento, ki ima danes status originala, ker ni bil nikoli realiziran. Tiskan bi moral biti v velikem številu izvodov. Piero Manzoni je tisti umetnik, ki je konzerviral svoje govno. Danes ima vsaka njegova konzerva ogromno duhovno vrednost, kakor tudi visoko ceno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
6
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
9
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
50 let od likvidacije praške pomladi, nekaj dni od likvidacije slovenske pomladi
11
21.08.2018 01:13
Slovenski kulturni boj, ki je dosegel svojevrsten pospešek po letošnjih junijskih volitvah, je znamenje zaostalosti in čudaštva. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.125
02/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.355
03/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.362
04/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.787
05/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.814
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.885
07/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 1.965
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.305
09/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.134
10/
Rudi, Medved iz Golobičevega brloga
Uredništvo
Ogledov: 3.610