Komentar

Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije

Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih držav. Predzadnja dvajsetmilijonska država je bila premajhna za imperialistične operacije, da bi lahko globalno uveljavila svoje umetniške stile. Res pa je, da je tedanja ideologija komunitarne Balkanije s projektom modernizacije proletarizirala ruralno večino. Stilna formacija je bila za nazaj poimenovana socialistični modernizem. Na socmodernističnih mestnih trgih so se vrtela folklorna kola vseh vrst, posebej na kmečkih ohcetih.

08.07.2018 11:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zagreb   Idrija   modernizem   Gorgona   Nena Dimitrijević   Marinko Sudac   Ješa Denegri   Avgust Černigoj   Balkanija   Dimitrije Bašičević- Mangelos   Julije Knifer   Josip Vaništa   Đuro Seder   Marijan Jevšovar   Ivan Kožarić   Matko Meštrović   Radoslav Putar

Ime Gorgona je v svojem času prepričljivo kljubovalo ideološki vznesenosti socmodernizma. Danes pa mitološko bitje Gorgona s svojo množico kač na glavi mrgoli v tavtološkem vesolju zagrebške in newyorške resničnosti. To je tisto mitološko bitje, ki s svojim pogledom okameni vsakega, ki jo pogleda.

Konec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let so bile v razmaku petih let v Zagrebu, Beogradu in - pozor! - v Idriji postavljene tri izjemno vplivne pregledne razstave, ki so reflektirale historično avantgardo in neoavantgardno preteklost Zagreba, Beograda in po idrijski razstavi še Ljubljane. Logično bi bilo, da bi se tedanja ideološka avantgarda prepoznala in poistovetila z umetniškimi avantgardami, a še zdaleč ni bilo tako ne v globoki preteklosti, še manj pa v socialistični stvarnosti. Nasprotno, potrebni so bili veliki umetniško-zgodovinski manevri umetnostnih zgodovinarjev, da sta lahko historična avantgarda in neoavantgarda dobili svoj vidni prostor, da sta lahko neobremenjeno uveljavljali in prenašali skozi čas svoje izume. Proces dokončne zgodovinske umestitve se je zaključil šele v XXI. stoletju.

 

Idrijska historično konstruktivistična razstava je bila postavljena v popolnoma nepričakovanem okolju. Še danes ne razumem tega komičnega mini mesta, ki se nenehno istoveti s klekljarsko mentaliteto. A res v tem mestu nihče ne vidi besede klekljanje? O.K., čipke in beseda čip, ampak znotraj nje je tudi beseda "very cheap". Namesto da bi se sklicevali na famozno konstruktivistično razstavo in jo ponotranjili za svoj civilizacijski razvoj, če že punk benda Kuzle ne morejo.

 

Zaneslo me je, še preden sem se zaletel v smisel današnjega komentarja, ki sem ga prejšnji teden napovedal ob izidu nove knjige z naslovom Gorgona avtorjev Marinka Sudca in dr. Ješe Denegrija.

 

Prva razstava: Osrednji akter konstruktivističnega gibanja Avgust Černigoj je bil ob otvoritvi idrijske razstave še živ. Kustosa sta bila dr. Peter Krečič in Aleksander Bassin, ki sta s primerjalno in rekonstrukcijsko logiko opazovala zahodni civilizacijski prelom na telesu slovanske skupnosti. Konstruktivistični projektor v Idriji je leta 1978 projeciral predvsem pionirsko delo od leta 1924 do leta 1929. Na razstavi je bilo polje analitske razprave usmerjeno predvsem v Avgusta Černigoja, ki je s svojim umetniško intelektualnim aparatom nasprotoval italijanski futuristično-fašistični akciji, točno tako kot je mnogo let kasneje to počel mladenič, ki je tudi živel pred drugo svetovno vojno v Idriji, veliki Pier Paolo Pasollini!

 

Naj na hitro obnovim travmo: Po premieri prvega igranega povojnega filma Na svoji zemlji iz leta 1948 je Avgust Černigoj neposredno napadel nacionalkomunistično filmsko naracijo (poslovenjeno iz slovenskega tržaškega dialekta): "Zagotovo se nismo borili za takšne oblike!"

 

Druga razstava: Leto dni prej, leta 1977, je bila prva pregledna razstava umetniške skupine Gorgona v Galeriji suvremene umetnosti v Zagrebu. Umetnostna zgodovinarka Nena Dimitrijević je bila kustodinja razstave, ki je zaobjela njenih šest let obstajanja, od leta 1959 do leta 1965.

 

Naj še enkrat spomnim, da je sprožilec današnjega komentarja fascinantna, najnovejša knjiga o skupini, ki se ni nikoli formalno ustanovila. Z jezikom ranih šestdesetih let bi lahko rekli, da se je izoblikovala v šest let dolgem morfološkem maršu. Izoblikovala se je tako, da je preprosto umetniško delovala! S pomočjo teoretske in razstavne taktike v Studiu G, ki ni bil nič drugega kot majcena obrtniška delavnica za izdelavo slikarskih okvirjev. Njeni karizmatični in izobraženi posamezniki so bili. Verjetno so zaradi narave vizualne procesualnosti in mladosti hlepeli po medsebojni komunikaciji, ta pa jim je že v naslednjem trenutku oblikovala skupinsko identiteto. Ime Gorgona je v svojem času prepričljivo kljubovalo ideološki vznesenosti socmodernizma. Danes pa mitološko bitje Gorgona s svojo množico kač na glavi mrgoli v tavtološkem vesolju zagrebške in newyorške resničnosti. To je tisto mitološko bitje, ki s svojim pogledom okameni vsakega, ki jo pogleda.

 

Nena Dimitrijević je skupino leta 1977 opredelila z atributi kot so:

 

 

a.) močno izražen absurdizem,

b.) praznina,

c.) monotonost,

d.) nihilizem

e.) metafizična ironija.

 

V besedilu, namenjenemu razstavi, se je Dimitrijevićeva spraševala in si istočasno odgovarjala, da se ji zdijo našteti atributi premalo prepričljivi, da bi se lahko z njimi definiral ravoj modernizma. A je istočasno dodala, da so bile vse naštete značilnisti Gorgone kljub vsemu dovolj napadalne na prevladujoči socmodernizem. V Balkaniji se je umetnost pred tem, po emancipaciji od stalinističnega socrealizma, spremenila v državni modernizem. Dr. Ješa Denegri, avtor uvodnega teksta v knjigo Gorgona, ki je sicer nadprijazen, nadizobražen, naduglajen mož in radikalno vesten, bi dejal, da je to bil zmerni modernizem. Da, zagrebška Gorgona je bila grandiozen dogodek, večji od katerekoli nastale države na tem ozemlju.

 

A vedno bolj, ko želim vstopiti v vsebino komentarja in v delo Julija Kniferja Menadar u kutu, vedno bolj mi postaja jasno, da je moj današnji tekst poklon umetniško-znanstveni skupnosti, umetnostnim zgodovinarjem, ki s svojim opazovanjem dragocenih incidentov razporejajo umetnine in umetniške metode v prav posebno znanje. V prejšnjem komentarju je bila to umetnostna zgodovinarka Vera Horvat- Pintarić, danes je to Nena Dimitrijević, dr. Peter Krečič, Aleksander Bassin in prav posebej bi rad izpostavil dr. Ješo Denegrija ter na koncu dr. Irino Subotić.

 

Tretja razstava: dr. Irina Subotič je kurirala leta 1982 fascinantno, nepričakovano razstavo umetniške zapuščine evropskih velikanov, ki jo je imel v lasti Zenitist Ljubomir Micić. Ljubomir Micić, vau kakšna famozna biografija je to, polna poblaznelega paradoksizma Balkanije. Na eni strani njegovo mladostniško zagovarjanje internacionalizma, po porazu svojih želja, ki jih je doživel od ruralnih komunističnih brutistov, je končal v zblojenem nacionalizmu z manifestom srbijanstva na ustih. Da, čudežni Micić - umetnik je umrl leta 1968 od lakote. In zdaj pozor! V svoji zbirki je imel umetnine evropskih velikanov, ki dosegajo najvišje svetovne cene, da o njihovi vrednosti sploh ne govorimo. Da, neprecenljive umetnine so bile njegova last! Če se ne motim, so jih našli po njegovi smrti v kletnih prostorih stanovanjske hiše. Prva jih je razstavila leta 1982 ravno dr. Irina Subotič. Nikoli je ne bom pozabil, kako neskončno prijazno me je sprejela v muzeju in kako mi je zaupala, zelo podobno kot dr. Peter Krečič v Plečnikovi hiši leto dni kasneje.

 

Leta 1921 je genialni umetnik in teoretik Pavel Filonov zapisal (po spominu): "Muzeji ne morejo več biti le skladišča za vstajenje predmetov, spremeniti se morajo v aktivne laboratorije, kjer bodo potekale analize, eksperimenti, kjer se bo dokumentirala tudi ekspertiza in se bo v njih asocirala bodočnost". Verjetno je imel v mislih muzeje bodočnosti, kakršne danes že poznamo.

 

Ker vem, da uporabljam kar nekaj presežnikov, moram kljub vsemu brezpogojno izraziti fascinacijo s predogledom knjige, ki mi jo je predstavil zbiratelj in urednik Marinko Sudac. Izdal jo je njegov Inštitut za raziskave avntgardne umetnosti iz Zagreba ravno s pomočjo dr. Ješe Denegrija. Marinko Sudac je v napovedi knjige izgovoril nadvse elegantno misel o skupini: " ... da po zaključku vseh raziskav, mit o posamezniku v skupini Gorgona ni tako ključen, saj so se vsi umetniki odrekli svoji usodi predvsem zato, ker jim je bila pomembnejša usoda umetniškega gibanja samega."

       

Tako lahko danes leta 2018 dr. Boris Grojs brez zadržka in brez polemike v XXI. stoletju zapiše, da je socialistični realizem specifična forma futurizma. Zanj je socialistični realizem bazično futuristična realpolitika. Mogoče. Zame ni, toda to je že drug komentar! Naj živi polemična umetnostna zgodovina!

 

Pod črto komentarja: Poseben moment je bil, ko so v arhivu Josipa Vanište našli poseben projekt Piera Manzonija Tavole accerctamento, ki ima danes status originala, ker ni bil nikoli realiziran. Tiskan bi moral biti v velikem številu izvodov. Piero Manzoni je tisti umetnik, ki je konzerviral svoje govno. Danes ima vsaka njegova konzerva ogromno duhovno vrednost, kakor tudi visoko ceno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
1
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
19
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,805
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,324
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,205
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,833
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,781
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,100
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,062
08/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,294
09/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,315
10/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,194