Komentar

Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije

Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih držav. Predzadnja dvajsetmilijonska država je bila premajhna za imperialistične operacije, da bi lahko globalno uveljavila svoje umetniške stile. Res pa je, da je tedanja ideologija komunitarne Balkanije s projektom modernizacije proletarizirala ruralno večino. Stilna formacija je bila za nazaj poimenovana socialistični modernizem. Na socmodernističnih mestnih trgih so se vrtela folklorna kola vseh vrst, posebej na kmečkih ohcetih.

08.07.2018 11:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Zagreb   Idrija   modernizem   Gorgona   Nena Dimitrijević   Marinko Sudac   Ješa Denegri   Avgust Černigoj   Balkanija   Dimitrije Bašičević- Mangelos   Julije Knifer   Josip Vaništa   Đuro Seder   Marijan Jevšovar   Ivan Kožarić   Matko Meštrović   Radoslav Putar

Ime Gorgona je v svojem času prepričljivo kljubovalo ideološki vznesenosti socmodernizma. Danes pa mitološko bitje Gorgona s svojo množico kač na glavi mrgoli v tavtološkem vesolju zagrebške in newyorške resničnosti. To je tisto mitološko bitje, ki s svojim pogledom okameni vsakega, ki jo pogleda.

Konec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let so bile v razmaku petih let v Zagrebu, Beogradu in - pozor! - v Idriji postavljene tri izjemno vplivne pregledne razstave, ki so reflektirale historično avantgardo in neoavantgardno preteklost Zagreba, Beograda in po idrijski razstavi še Ljubljane. Logično bi bilo, da bi se tedanja ideološka avantgarda prepoznala in poistovetila z umetniškimi avantgardami, a še zdaleč ni bilo tako ne v globoki preteklosti, še manj pa v socialistični stvarnosti. Nasprotno, potrebni so bili veliki umetniško-zgodovinski manevri umetnostnih zgodovinarjev, da sta lahko historična avantgarda in neoavantgarda dobili svoj vidni prostor, da sta lahko neobremenjeno uveljavljali in prenašali skozi čas svoje izume. Proces dokončne zgodovinske umestitve se je zaključil šele v XXI. stoletju.

 

Idrijska historično konstruktivistična razstava je bila postavljena v popolnoma nepričakovanem okolju. Še danes ne razumem tega komičnega mini mesta, ki se nenehno istoveti s klekljarsko mentaliteto. A res v tem mestu nihče ne vidi besede klekljanje? O.K., čipke in beseda čip, ampak znotraj nje je tudi beseda "very cheap". Namesto da bi se sklicevali na famozno konstruktivistično razstavo in jo ponotranjili za svoj civilizacijski razvoj, če že punk benda Kuzle ne morejo.

 

Zaneslo me je, še preden sem se zaletel v smisel današnjega komentarja, ki sem ga prejšnji teden napovedal ob izidu nove knjige z naslovom Gorgona avtorjev Marinka Sudca in dr. Ješe Denegrija.

 

Prva razstava: Osrednji akter konstruktivističnega gibanja Avgust Černigoj je bil ob otvoritvi idrijske razstave še živ. Kustosa sta bila dr. Peter Krečič in Aleksander Bassin, ki sta s primerjalno in rekonstrukcijsko logiko opazovala zahodni civilizacijski prelom na telesu slovanske skupnosti. Konstruktivistični projektor v Idriji je leta 1978 projeciral predvsem pionirsko delo od leta 1924 do leta 1929. Na razstavi je bilo polje analitske razprave usmerjeno predvsem v Avgusta Černigoja, ki je s svojim umetniško intelektualnim aparatom nasprotoval italijanski futuristično-fašistični akciji, točno tako kot je mnogo let kasneje to počel mladenič, ki je tudi živel pred drugo svetovno vojno v Idriji, veliki Pier Paolo Pasollini!

 

Naj na hitro obnovim travmo: Po premieri prvega igranega povojnega filma Na svoji zemlji iz leta 1948 je Avgust Černigoj neposredno napadel nacionalkomunistično filmsko naracijo (poslovenjeno iz slovenskega tržaškega dialekta): "Zagotovo se nismo borili za takšne oblike!"

 

Druga razstava: Leto dni prej, leta 1977, je bila prva pregledna razstava umetniške skupine Gorgona v Galeriji suvremene umetnosti v Zagrebu. Umetnostna zgodovinarka Nena Dimitrijević je bila kustodinja razstave, ki je zaobjela njenih šest let obstajanja, od leta 1959 do leta 1965.

 

Naj še enkrat spomnim, da je sprožilec današnjega komentarja fascinantna, najnovejša knjiga o skupini, ki se ni nikoli formalno ustanovila. Z jezikom ranih šestdesetih let bi lahko rekli, da se je izoblikovala v šest let dolgem morfološkem maršu. Izoblikovala se je tako, da je preprosto umetniško delovala! S pomočjo teoretske in razstavne taktike v Studiu G, ki ni bil nič drugega kot majcena obrtniška delavnica za izdelavo slikarskih okvirjev. Njeni karizmatični in izobraženi posamezniki so bili. Verjetno so zaradi narave vizualne procesualnosti in mladosti hlepeli po medsebojni komunikaciji, ta pa jim je že v naslednjem trenutku oblikovala skupinsko identiteto. Ime Gorgona je v svojem času prepričljivo kljubovalo ideološki vznesenosti socmodernizma. Danes pa mitološko bitje Gorgona s svojo množico kač na glavi mrgoli v tavtološkem vesolju zagrebške in newyorške resničnosti. To je tisto mitološko bitje, ki s svojim pogledom okameni vsakega, ki jo pogleda.

 

Nena Dimitrijević je skupino leta 1977 opredelila z atributi kot so:

 

 

a.) močno izražen absurdizem,

b.) praznina,

c.) monotonost,

d.) nihilizem

e.) metafizična ironija.

 

V besedilu, namenjenemu razstavi, se je Dimitrijevićeva spraševala in si istočasno odgovarjala, da se ji zdijo našteti atributi premalo prepričljivi, da bi se lahko z njimi definiral ravoj modernizma. A je istočasno dodala, da so bile vse naštete značilnisti Gorgone kljub vsemu dovolj napadalne na prevladujoči socmodernizem. V Balkaniji se je umetnost pred tem, po emancipaciji od stalinističnega socrealizma, spremenila v državni modernizem. Dr. Ješa Denegri, avtor uvodnega teksta v knjigo Gorgona, ki je sicer nadprijazen, nadizobražen, naduglajen mož in radikalno vesten, bi dejal, da je to bil zmerni modernizem. Da, zagrebška Gorgona je bila grandiozen dogodek, večji od katerekoli nastale države na tem ozemlju.

 

A vedno bolj, ko želim vstopiti v vsebino komentarja in v delo Julija Kniferja Menadar u kutu, vedno bolj mi postaja jasno, da je moj današnji tekst poklon umetniško-znanstveni skupnosti, umetnostnim zgodovinarjem, ki s svojim opazovanjem dragocenih incidentov razporejajo umetnine in umetniške metode v prav posebno znanje. V prejšnjem komentarju je bila to umetnostna zgodovinarka Vera Horvat- Pintarić, danes je to Nena Dimitrijević, dr. Peter Krečič, Aleksander Bassin in prav posebej bi rad izpostavil dr. Ješo Denegrija ter na koncu dr. Irino Subotić.

 

Tretja razstava: dr. Irina Subotič je kurirala leta 1982 fascinantno, nepričakovano razstavo umetniške zapuščine evropskih velikanov, ki jo je imel v lasti Zenitist Ljubomir Micić. Ljubomir Micić, vau kakšna famozna biografija je to, polna poblaznelega paradoksizma Balkanije. Na eni strani njegovo mladostniško zagovarjanje internacionalizma, po porazu svojih želja, ki jih je doživel od ruralnih komunističnih brutistov, je končal v zblojenem nacionalizmu z manifestom srbijanstva na ustih. Da, čudežni Micić - umetnik je umrl leta 1968 od lakote. In zdaj pozor! V svoji zbirki je imel umetnine evropskih velikanov, ki dosegajo najvišje svetovne cene, da o njihovi vrednosti sploh ne govorimo. Da, neprecenljive umetnine so bile njegova last! Če se ne motim, so jih našli po njegovi smrti v kletnih prostorih stanovanjske hiše. Prva jih je razstavila leta 1982 ravno dr. Irina Subotič. Nikoli je ne bom pozabil, kako neskončno prijazno me je sprejela v muzeju in kako mi je zaupala, zelo podobno kot dr. Peter Krečič v Plečnikovi hiši leto dni kasneje.

 

Leta 1921 je genialni umetnik in teoretik Pavel Filonov zapisal (po spominu): "Muzeji ne morejo več biti le skladišča za vstajenje predmetov, spremeniti se morajo v aktivne laboratorije, kjer bodo potekale analize, eksperimenti, kjer se bo dokumentirala tudi ekspertiza in se bo v njih asocirala bodočnost". Verjetno je imel v mislih muzeje bodočnosti, kakršne danes že poznamo.

 

Ker vem, da uporabljam kar nekaj presežnikov, moram kljub vsemu brezpogojno izraziti fascinacijo s predogledom knjige, ki mi jo je predstavil zbiratelj in urednik Marinko Sudac. Izdal jo je njegov Inštitut za raziskave avntgardne umetnosti iz Zagreba ravno s pomočjo dr. Ješe Denegrija. Marinko Sudac je v napovedi knjige izgovoril nadvse elegantno misel o skupini: " ... da po zaključku vseh raziskav, mit o posamezniku v skupini Gorgona ni tako ključen, saj so se vsi umetniki odrekli svoji usodi predvsem zato, ker jim je bila pomembnejša usoda umetniškega gibanja samega."

       

Tako lahko danes leta 2018 dr. Boris Grojs brez zadržka in brez polemike v XXI. stoletju zapiše, da je socialistični realizem specifična forma futurizma. Zanj je socialistični realizem bazično futuristična realpolitika. Mogoče. Zame ni, toda to je že drug komentar! Naj živi polemična umetnostna zgodovina!

 

Pod črto komentarja: Poseben moment je bil, ko so v arhivu Josipa Vanište našli poseben projekt Piera Manzonija Tavole accerctamento, ki ima danes status originala, ker ni bil nikoli realiziran. Tiskan bi moral biti v velikem številu izvodov. Piero Manzoni je tisti umetnik, ki je konzerviral svoje govno. Danes ima vsaka njegova konzerva ogromno duhovno vrednost, kakor tudi visoko ceno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
26
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
1
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
15
13.01.2019 22:12
Po sveži raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, Slovenci in Slovenke najbolj zaupamo gasilcem, medicinskim sestram, ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Telefon je veliko več kot žična povezava dveh aparatov na razdaljo, priključenih na isto omrežje
3
13.01.2019 08:00
Staš Vrenkoje umetnik, ki je pri svojih sedemindvajsetih letih v produkcijiLjudmile, laboratorija za znanost in umetnost,Zavoda ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
8
11.01.2019 23:59
Na spletu in socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti, imenovaniPlan Kalergi. Gre za domnevni načrt o uničenju ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
15
09.01.2019 22:31
Ne moremo se več slepiti, da sedanji šolski sistem deluje, ugotavlja naša sodelavka Marjana Škalič, ki je nedavno izdala knjigo ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Ponovoletna razmišljanja: Mir v Evropi ni večen, slovensko igračkanje z državo pa zaskrbljujoče
11
09.01.2019 00:30
Podobno kot so Jugoslovani konec osemdesetih verjeli, da je njihova socialistična federativna republika večna, večina ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prestolnica in provinca: O visoki in malo manj visoki politiki med mestom in vasjo
14
07.01.2019 22:47
Slovenska država izvira iz opozicijskih, večinoma intelektualskih pobud, ki so bile praviloma povezane z Ljubljano, ta pa je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ukradene umetnine: Vrnitev lastnikom ali njihovim dedičem je moralna dolžnost države
12
06.01.2019 22:30
Glede na mnenje slovenskega ustavnega sodišča o razlastitvi se mi zdi, da bi se morala država aktivno zavzeti za popravo krivic ... Več.
Piše: Keith Miles
Umetnost je tista, ki me sili, da se ne umaknem na obrobje
0
05.01.2019 23:49
Kako bedno je gledati razumne ljudi, ki obnavljajo nacionalne romantične duše, rojene iz primestnih in ruralnih povesti, iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novoletna razmišljanja: Kitajska nima časa za človekove pravice in humano politiko do migrantov
22
31.12.2018 21:00
Kakšna je verjetnost, da bo Evropska unija, kakršno imamo danes, preživela izzive našega časa? Ali je liberalna politika, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Parva componere magnis* ali kako se nam je vse to moglo zgoditi
5
30.12.2018 18:00
Slovensko politično izročilo ni preprosto. Morda bi ga lahko označili kot omahljivo, čeprav je bilo včasih - vsaj po drugi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Let nad Beethovnovimi fugami: Telo je prostor, v katerem živi življenje
5
29.12.2018 20:26
Vzporedno z današnjim dnem bi moral pogledati v včerajšni dan, hkrati z obema pa v jutrišnjega, ker ni preteklosti in ni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nenavadna usoda 26. decembra: Praznik, ki je izgubil besedo "neodvisnost"
13
26.12.2018 19:59
Parlament je 26. december uzakonil kot državni praznikDan samostojnosti- brez neodvisnosti, namesto katere je leta 2005 dodal ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Sovražni govor ne škoduje zdravju: Božični čevapčiči v najlepši palanki na svetu
24
26.12.2018 09:00
Pred dvema letoma sem na tem mestu napisal nekoliko jezen komentar o božično-novoletni Ljubljani z naslovom Božično-novoletna ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Božična lamentacija ob obletnicah plebiscita in začetka večstrankarskega sistema
16
24.12.2018 18:59
V teh dneh praznujemo 28. obletnico plebiscita, za katerega je dala pobudo Demokratična opozicija Slovenije - DEMOS, ki je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Hommage Eduardu Stepančiču
0
23.12.2018 07:00
Eduard Stepančič je bil tih in izjemno skromen mož, poudarjal je vse robove geometričnega izčrtavanja naših življenj. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Evropske volitve: Bo trmasta šamanka Violeta Bulc pokopala "liberalni trojček" Šarca, Cerarja in Bratuškove?
Uredništvo
Ogledov: 2,508
02/
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,330
03/
Plan Kalergi ali preprosta resnica o veliki in neresnični zaroti
Laris Gaiser
Ogledov: 2,054
04/
Janševo poročilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,927
05/
Slovensko nezaupanje v Cerkev ni noben fenomen, podobni trendi so tudi na Zahodu
Branko Cestnik
Ogledov: 1,515
06/
Esej o spoljenju: "Taki posegi v jezik so značilni za avtoritarne režime, ne pa za demokracije."
Uredništvo
Ogledov: 1,366
07/
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
Žiga Vavpotič
Ogledov: 1,179
08/
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
Miha Burger
Ogledov: 1,080
09/
Dolenjska vodovodna afera: Preplačane ruske cevi in izgubljeni milijoni, grozi celo vračanje evropskih sredstev!
Uredništvo
Ogledov: 1,966
10/
Šola prihodnosti: Da bi prenehali škodovati otrokom, moramo spremeniti šolski sistem od vrtca naprej!
Marjana Škalič
Ogledov: 1,472