Akutne posledice: letno je Oddelek za otroško kardiologijo sprejel okrog 400 otrok z različnimi srčnimi boleznimi, tudi prirojenimi srčnimi napakami. Kot je v navadi v vsaki bolnišnici, bolnike vsak dan na viziti obišče zdravnik. Vsak dan vsaj specializant, na najmanj vsake toliko dni pa tudi specialist. Na viziti se z bolnikom pogovorimo, pregledamo najnovejše rezultate preiskav, prilagajamo terapijo, splaniramo morebitne dodatne teste in preiskave, se odločamo o posegih in jih splaniramo in se o vsem z bolnikom tudi pogovorimo. To je tudi trenutek, ko bolnik lahko zdravnika vpraša - in pravico ima, da to opravi v maternem jeziku - karkoli ga zanima v zvezi z njegovo boleznijo, hospitalizacijo, preiskavami, posegi, rezultati in prognozo. Trenutno v univerzitetni ustanovi UKC Ljubljana ni specialista otroškega kardiologa, ki bi šel vsak dan k malim bolnikom na vizito in postoril vse zgoraj opisano. Kako poteka vsakdan na tem oddelku te dni, mi ni jasno.

Nadalje, trenutno v tej univerzitetni bolnišnici, v 21. stoletju, sredi Evropske unije, ni specialista otroškega kardiologa, ki bi bolnika lahko kompetentno pregledal z ultrazvočno napravo ali opravil nujni in življenjsko pomemben poseg na srcu pri tistih redkih prirojenih srčnih napakah, ki poseg potrebujejo takoj - v prvih dveh urah življenja. Niti ni kirurga, ki bi to opravil s klasično kirurško tehniko, niti ni pediatričnega intervencijskega kardiologa, ki bi to naredil perkutano (nekirurško), kot rečemo.

Odpovedati so morali tudi že naročene ambulante, ker ni nikogar, ki bi kompetentno in samostojno lahko opravljal ambulantno dejavnost, ki je še bolj obsežna kot hospitalna, ker se v skladu z moderno pediatrično doktrino večino bolnikov spremlja in zdravi, pred ali po morebitnem posegu na srcu, ambulantno. Drugače povedano, letno so opravili okrog 4.000 ambulantnih pregledov malih bolnikov z boleznimi srca in okrog 4.000 pregledov malih src z ultrazvočno napravo. Vse to trenutno stoji in lahko se samo sprašujemo kdo bo to postoril in kdo bo nadoknadil zamujeno, ko se bodo nepregledani bolniki začeli "nabirati".

Ker so uničili tudi pediatrično intenzivno medicino, otroci po morebitnem posegu, ki ga trenutno opravi otroški kardiolog iz Prage (če otrok prej ne umre), pravzaprav nimajo kam iti. Najverjetneje jih sicer prestavijo v iste prostore kot nekoč, vendar pa je večina pediatričnih intenzivistov tudi že zapustila univerzitetno bolnišnico, preostala dva pa ne vem, kako pokrivata kompetentno in korektno ves mesec in vsak mesec v letu. Intenzivne enote namreč ne poznajo odmorov - delujejo 24 ur dnevno in vsak dan.

Kronične posledice: poleg že opisanih glavnih day-to-day posledic armagedona nacionalnih razsežnosti na treh področjih medicine - otroške kardiologije v širšem smislu, otroške srčne kirurgije v ožjem smislu in pediatrične intenzivne medicine -, pa se bodo kmalu začele kazati tudi dolgoročne posledice v vseh treh strokah. Medicina je deloma znanstvena stroka, deloma pa obrt kot vsaka druga. Kar se znanosti tiče je pravilno, in še posebej se spodobi za univerzitetno ustanovo, da na vsakem področju poteka raziskovanje, publiciranje in mednarodno povezovanje s sorodnimi institucijami in strokovnimi telesi ter znanstveno sodelovanje. Brez tega ustanova na dotičnem področju ne obstaja. Z odhodom vseh otroških kardiologov na podlago že tako in tako od prej uničene otroške srčne kirurgije je UKC Ljubljana na evropskem in svetovnem zemljevidu pediatrične kardiologije kot znanosti postal slepa pega.

V različnih medicinskih zvrsteh je razmerje med umskim teoretiziranjem in bolj ali manj papirno medicino na eni strani in ročnimi spretnostmi na drugi strani, različno. V otroški kardiologiji je tehtnica izrazito na manualni strani. Seveda brez ekstenzivnega teoretičnega znanja ne gre, vendar pa bolj ali manj vsi otroci s prirojeno srčno napako slej ko prej pridejo najprej do slikovne diagnostike (ultrazvok srca) in kasneje kirurškega ali intervencijskega posega na srcu. Ti diagnostični in terapevtski posegi pa imajo seveda svoje zakonitosti preden jih kandidat obvlada. Stvar je zelo podobna igranju klavirja ali kateregakoli drugega inštrumenta. Človek se lahko nauči note Čmrljevega leta avtorja Nikolaja Andrejeviča Rimski-Korsakova na pamet in jih lahko kopira iz enega notnega črtovja v drugega. Kar pa še ne pomeni, da bo znani komad iz opere Pravljica o carju Saltanu znal tudi zaigrati. Za kaj takega je treba imeti najprej smisel za glasbo - kar vemo, da je le 10-odstotkov potrebnega - 90-odstotkov pa je trdo garanje, neštete ponovitve, napake in korekcije, da pridemo do vrhunskega rezultata in denimo nastopa v milanski Scali.

Tako je tudi v medicini. Repetitio mater studiorum est. Če so diagnostični in terapevtski posegi sicer večinoma manj zahtevni, kot je vrhunsko igranje prej omenjene skladbe, pa so toliko bolj kočljivi, ker lahko resen zaplet, kot so napačen kot ultrazvočne sonde, preveč napihnjen balon ali zdrs skalpela pomeni smrt bolnika. Zato se jih specializant otroške kardiologije na more učiti sam iz knjige. Vsi, ki bi lahko učili naslednje generacije slovenskih otroških kardiologov, pa so iz UKC Ljubljana, torej največje univerzitetne bolnišnice v državi - odšli.

Na tem mestu se zato zastavlja vprašanje predvsem Zdravniški zbornici Slovenije: kako boste zagotovili specializantom pediatrije, ki še niso odkrožili kroženja na Oddelku za otroško kardiologijo, da bodo specializacijo iz pediatrije lahko opravili v celoti in pristopili k izpitu iz pediatrije? Boste gledali skozi prste? Goljufali? Pošiljali specializante na kroženje v tujino? To ni hec. Ker med članicami Evropske unije velja avtomatično priznavanje pridobljene izobrazbe, torej tudi iz pediatrije, bi tako goljufanje predstavljajo varnostno grožnjo za ostale članice EU v primeru, da bi šel novopečeni specialist pediatrije brez kroženja na Oddelku otroške kardiologije delati v eno izmed njih.

Ker nacionalna katastrofa in mednarodna sramota - uničenje otroške kardiologije in pediatrične intenzivne medicine -, ki jo je zaradi skrajnega primitivizma, brutalne barbarskosti, ljubljanske sprdene malomeščanskosti, stanja težke klinične psihopatije in korupcije zakuhalo nekaj posameznikov iz kroga Pokvarjene Milojke in nekaj izpred njene dobe, smo se na portalu+ odločili izpeljati dve akciji: 

(1) o celotnem dogajanju in vseh posledicah doma in morebitnih v tujini obvestiti zdravniške zbornice članic Evropske unije in mednarodno javnost ter

(2) v nadaljevanjih objaviti in s kirurško natančnostjo secirati Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji iz leta 2015, ki je pregledalo, analiziralo in natančno popisalo dogodke med letoma 2007 in 2014, vključno z nepotrebnimi smrtmi otrok, ki so že takrat nakazovali, kaj se bo zgodilo v bližnji prihodnosti in se je letos. Pred vami je prvi del od sedmih.

-------------------

Mednarodno poročilo je bilo že večkrat javno objavljeno (portal+, Finance) in nima oznake interno ali strogo zaupno. Po posvetu in dogovoru z odvetnikom smo se odločili, da imena, ki so v interesu javnosti (absolutne in relativne javne osebnosti), predvsem imena krivcev za trenutno katastrofalno situacijo na področju otroške kardiologije na nacionalnem nivoju pustimo razkrita (javnosti so osebe znane zaradi svoje funkcije in že prehodnih nastopov v medijih), zakrijemo pa samo morebitna imena žrtev, torej otrok in staršev, v kolikor se v poročilu pojavijo. Glede na trenutno stanje in dogajanje je podrobnejša objava Mednarodnega poročila absolutno v interesu javnosti. Nadaljevanka v sedmih dejanjih bo povzetek najpomembnejših delov poročila. Angleški original (vir) in slovenski prevod (vir) pa si lahko naložite na svoj računalnik in preberete s klikom bodisi tukaj bodisi na povezavi na koncu teksta.

-------------------

Člani komisije

Člani Mednarodne komisije, ki je na zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije pregledala delo na Oddelku za otroško srčno kirurgijo med letoma 2007 in 2014 so bili trije Slovenci in dva nizozemska strokovnjaka s področja pediatrije oz. ožjih področij otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije: prof. dr. Igor D. Gregorič kot njen predsednik in člani prof. dr. Metka Derganc, doc. dr. Andrej Robida ter Nizozemca prof. dr. Tjark Ebels in prof. dr. Mark Hazekamp. Njihove reference oz. kratke življenjepise ter s tem objektivno kompetentnost za obravnavo kočljivega področja in dogodkov si lahko preberete v originalu na straneh 18 do 22.

Namen poročila

Namen mednarodnega poročila je bil pregledati in analizirati potencialne pomanjkljivosti na Oddelku za otroško srčno kirurgijo UKC Ljubljana med letoma 2007 in 2014 s posebnim poudarkom na zagotavljanju kakovosti oskrbe bolnikov in izhodov kirurškega zdravljenja v letu 2012.

Uvod

V uvodu je komisija ugotovila, da je Republika Slovenija suverena država in članica EU z okrog 2 milijona prebivalci in enim samim Oddelkom za otroško srčno kirurgijo, ki lahko kirurško obravnava otroke s prirojeno srčno napako. V zahodnem svetu je znano, da se na vsakih 1.000 otrok rodi 5 do 8 otrok s prirojeno srčno napako. Veliko se jih dandanes lahko zdravi nekirurško, z intervencijskimi posegi, nekatere pa moramo še vedno operirati s klasično kirurško tehniko in v skladu s priznanimi evropskimi in ameriškimi strokovnimi smernicami.

Specialist otroški srčni kirurg mora glede na ameriške standarde za pridobitev licence za samostojno opravljanje operativnih posegov na malih srcih izpolnjevati naslednje pogoje: odkrožiti klasičen program za kardiotorakalnega kirurga (srce in ostali organi prsnega koša), v delu, ki se dotika otroške srčne kirurgije pa mora dodatno odkrožiti tudi na oddelkih kot sta anesteziologija in pediatrična intenzivna medicina. Mentor, ki specializanta nadzira, mora ves čas bdeti nad njegovim delom, napredkom in s svojim podpisom jamčiti za resničnost podatkov. Podoben pristop sistematičnega učenja velja tudi za evropske države, kot so Nemčija, Velika Britanija in denimo Nizozemska. Po opravljenih opisanih formalnostih mora sveže pečeni specialist otroški kirurg delati pod nadzorom starejšega kolega še 3 do 5 let preden je pripuščen k samostojnim operacijam.

Specializant mora skrbno zbirati primere operacij in jih natančno popisati. Vsa dokumentacija mora biti v vsakem trenutku dostopna mentorju in kasneje izpitni komisiji. Poleg neposrednega mentorja mora napredovanje mlajšega kolega redno spremljati tudi predstojnik kirurške klinike na kateri se specializant izobražuje.

Zakaj je to pomembno? Da boste lažje razumeli kaj pomeni postati otroški srčni kirurg v normalnih državah po svetu in kaj vse je šlo narobe v primeru UKC Ljubljana, kot bo razvidno iz teksta kasneje in v nadaljevanjih.

Kratka zgodovina otroške srčne kardiologije v Sloveniji

Oddelek otroške srčne kirurgije je bil ustanovljen v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in je kmalu postal glavni referenčni center za otroke s prirojenimi srčnimi napakami za celotno Jugoslavijo. Organizacijsko je spadal vedno pod Kirurško kliniko UKC Ljubljana. V centru se je v naslednjih dvajsetih letih zdravilo povprečno okrog 250 malih bolnikov iz področja celotne bivše skupne domovine (s tem je bilo zagotovljeno potrebno minimalno število bolnikov za vzdrževanje ustrezne kondicije kirurga in osebja). Prvotna ekipa je skozi leta razvila ne samo otroško srčno kirurgijo, pač pa tudi vse potrebne spremljajoče vede, kot so: otroška kardiologija, otroška anesteziologija in pediatrična intenzivna medicina. Vsi ti zdravniki so se učili od domačih starejših kolegov kakor tudi od kolegov v drugih državah v Evropi in ZDA.

Kratka zgodovina propada otroške srčne kardiologije v Sloveniji

Težave za oddelek z zaradi majhnega števila bolnikov zelo nišno in butično dejavnostjo so se začele takoj po osamosvojitvi leta 1991, ko je zaradi razpada rajnke Jugoslavije število malih bolnikov s prirojeno srčno napako iz drugih bivših republik Jugoslavije znantno upadlo. Do začetka 21. stoletja je še nekako šlo, potem pa sta se zgodila dva kritična dogodka, ki sta otroško srčno kirurgijo poslala v spiralo norosti: 

(1) leta 2004 je nenadoma zbolel edini slovenski otroški srčni kirurg in prenehal z operacijami (kar je plastično prikazalo, da niti znotraj bolnišnice, kaj šele na nivoju države, nikoli ne smemo dopustiti egoističnega obnašanja, da določeno dejavnost izvaja samo en zdravnik, kaj šele, da je od njega odvisna celotna stroka na nacionalnem nivoju) 

in 

(2) dodatno se je zmanjšalo število operacij na leto pod sto.

Ker ni bilo druge rešitve sta UKC Ljubljana in Ministrstvo za zdravje našla rešitev v slovaškem kolegu, dr. Sojaku, ki se je zaposlil v Ljubljani, tako da so se razmere za naslednja tri leta stabilizirale. Žal pa so šle jeseni 2007 (slučajno ali namenoma, lahko samo ugibamo) navzdol in ker se ni več mogel sporazumeti z novo administracijo UKC Ljubljana, je dr. Sojak ustanovo oktobra 2007 zapustil. Z njegovim odhodom je UKC Ljubljana že drugič v nekaj letih ostal čez noč brez možnosti zagotavljanja ustrezne kirurške oskrbe otrok s prirojeno srčno napako.

Takrat je bil predstojnik klinike za srčno kirurgijo dr. Geršak, ki je vodstvo UKC Ljubljana nemudoma obvestil, da je potrebna takojšnja zamenjava dr. Sojaka z drugim kirurgom iz tujine. Glede na njegovo poročilo je iskal otroške srčne kirurge v različnih državah Evropske unije, a žal neuspešno. Edini, ki je bil pripravljen priti v Ljubljano takoj, je bil glede na poročilo dr. Geršaka izraelski kirurg dr. Mishaly. Pogodba, ki so jo sklenili za dve leti, je predvidevala, da bo dr. Mishaly v Ljubljani operiral 3 do 6 dni mesečno, preostanek večine meseca pa bo krila domača kirurška ekipa (v kateri pa ni bilo kompetentnega specialista otroškega srčnega kirurga!?). V pogodbi je bilo tudi dogovorjeno, da bo naslednjih dveh letih (kar je popolnoma mimo ustaljenih evropskih in ameriških smernic!) dr. Mishaly izučil dva domača kolega za samostojno opravljanje posegov na otroških srcih (kar pa se nikoli ni zgodilo!).

Zaradi dolgih odsotnosti dr. Mishalyja in posledične neustrezne kirurške oskrbe otrok s prirojeno srčno napako so se začeli pojavljati resni pomisleki in opozorila s strani kolegov iz ostalih področij, ki se ukvarjajo z istimi malimi bolniki pred ali po kirurškem posegu (iz česar bi se trenutno vodstvo UKC Ljubljana, NIOSB in predstavniki Ministrstva za zdravje lahko veliko naučili, saj se s podobnimi neustreznimi rešitvami že zaletavajo v zid, podobne posledice, kot so sledile v primeru Mishaly, pa se že kažejo v prvih obrisih).

Stvari so se hitro dodatno zapletle, ko so mediji javnost opozorili na dogajanje v UKC Ljubljana na področju otroške srčne kirurgije in možno ogroženost teh slovenskih otrok. UKC Ljubljana je (kot lahko vidimo tudi danes - žal ponavljajo isto PR-ovsko napako!) v poskusu pomiritve javnosti dal nekaj izjav, s katerimi so javnosti prepričevali, da je s programom vse v redu in da so otroci varni. Vendar pa so zdravniki, ki so sicer skrbeli za otroke s prirojeno srčno napako pred in po operaciji, bolj in bolj opozarjali, da sodelovanje s srčnim kirurgom dr. Mishalyjem ni dovolj timsko. Predvsem jih je motilo, da niso bili vključeni v postopke odločanja glede logistike operacij in tako niso uspeli ustrezno pripraviti otrok na posege. Dodatni glavni pomislek pa je bil glede urnika dela dr. Mishalyja, ki je zaradi dolgih odsotnosti preprečeval pravočasno in ustrezno izvedbo morebitnih ponovnih operacij - ti otroci so preprosto morali čakati na naslednji prihod izraelskega kirurga in so bili v veliko primerih ponovno operirani prepozno.

Številni zdravniki so zato v obdobju petih let večkrat opozarjali nadrejene, od direktorja Kirurške klinike, do vodje Oddelka za srčno kirurgijo in vodstva UKC Ljubljana, naj vendarle nekaj storijo in zagotovijo varnejšo obravnavo slovenskih otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Kljub vsem opozorilom jih vodstvo UKC Ljubljana ni upoštevalo, dokler niso decembra 2013 vsi pediatrični intenzivisti in oba otroška kardiologa napisali ugovor vesti Komisiji za medicinsko etiko Republike Slovenije in prenehali s sodelovanjem. Vodstvo UKC Ljubljana je podalo izjavo za javnost, da je program otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana začasno ustavljen, otroci pa bodo napoteni na operacije v bolnišnico v Münchnu.

Glede na vse dogodke in zaplete sta se Zdravniška zbornica Slovenije in Ministrstvo za zdravje odločili, da naročita izdelavo podrobnega Mednarodnega poročila o otroški srčni kirurgiji. Sprva je bilo mišljeno, da bodo mednarodni strokovnjaki pregledali le leto 2012, vendar je hitro postalo jasno, da je potrebno pregledati celotno obdobje od leta 2007 do leta 2014. Torej obdobje, v katerem je dejavnost izvajal po pogodbi z UKC Ljubljana samo 3 dni v mesecu dr. Mishaly.

Okostnjaki, ki so popadali iz omare, so grozljivi.

Nadaljevanje sledi prihodnjo soboto.

----------------------

Angleški original Mednarodnega poročila - tukaj

Slovenski prevod - tukaj