Komentar

Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija

Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz helenizma, krščanstva in judovstva. Tako bo vse do konca dni humanistične Evrope. Ravno Evropa je tista, ki je dajala in še vedno daje legitimnost kritični inteligenci in kritični umetnosti, saj drugače sploh ne bi mogla biti to, kar je. Bila bi nakaj povsem nasprotnega. Nenehno nas opozarja na to, da se pretirano domoljubje in nacionalna vehementnost prej ali slej zaključita z zločinskim pogromom večinskih nad manjšinskimi, močnejših nad šibkejšimi.

15.07.2018 08:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ješa Denegri   neuvrščeni   Nove tendence   Gorgona   umetnost   Marinko Sudac

Foto: Porestina.info

"S svojim presvetljenim telesom se je postavil skupaj z umetnicami in umetniki v prve bojne črte za pravice najnovejše lepote."

Zakaj takšen uvod? Ker bom danes zapel visoko pesem kritični inteligenci. To je tekst o dr. Jerku Ješi Denegriju, beograjskemu zgodovinarju umetnosti in kritiku vizualne umetnosti, s katerim se te dni intenzivno srečujeva po zaslugi Marinka Sudca. To je visoka pesem o človeku, ki je sam po sebi evropska vrednota! Namesto, da bom po nepotrebnem s pridevniki in presežniki stopnjeval njegovo odličnost, bom raje vstopil v njegovo pripoved o prelomni umetniški razstavi Nove tendence, ki sem jo pred kratkim prek Gorgone posredno imenoval. Vzporedno z Novimi tendencami pa bi rad od Ješe Denegrija slišal mnenje o moji hipotezi, da so imele Nove tendence neposredno povezavo z začetkom gibanja "neuvrščenih" (1961), torej tistih držav, ki jih je povezovalo to, da so bile kolonializirane, ali pa so se ravnokar osvobodile od zahodne izkoriščevalske prevlade.

 

O Novih tendencah: Petindvajsetletni Ješa Denegri se je sredi poletja 1961 odpravil iz Beograda prek Zagreba v Split k staršem. Med tem, ko je čakal na večerni vlak Zagreb - Split, si je po ustaljeni navadi v mestu ogledal vse pomembne galerije in muzeje. Med njimi tudi Galerijo suvremene umetnosti, ki je ravno takrat razstavljala Nove tendence št.1. Doživetje razstave je bilo zanj tako intenzivno, da je v hipu doumel, da gleda nekaj izjemnega, nekaj česar ni bilo mogoče videti v tedanjih galerijah in republiških Salonih. Na prav poseben način je nanj delovala slika Piera Manzonija; zagledal se je v njeno zahtevnost. Slika ni vsebova nič drugega kot belo pigmentnost. V trenutku se je srečal z razumsko kompleksnostjo, oblikovano v dimenzijah umetnosti.

 

Ideja je naprava, ki proizvede umetniško delo.

 

Manzonijeva slika je mlademu zgodovinarju umetnosti, ki se je nedolgo tega odločil, da bo vse svoje analitične sposobnosti usmeril v sočasne umetniške prakse, sprožila možganski vihar najvišje stopnje. Vsak človek lahko dela umetnost, samo resnični umetnik pa zmore delati neumetnost! (Luis Aragon)

 

A to ni bila edina umetnina na razstavi, ki je nanj silovito učinkovala. Poleg mnogih sta ga prevzela tudi Julije Knifer, ki ga je poznal že od prej, in Ivan Picelj iz skupine EXAT 51 (Eksperimentalni atelje 51). Problemski učinek Novih tendec št.1 je bil z Denegrija tako intenziven, da si jih je čez dve leti že načrtno ogledal. Leta 1965 pa je Nove tendence št. 3 obiskal že v funkciji kustosa Muzeja savremene umetnosti iz Beograda. Tistega leta se je udeležil skupaj s svojo soprogo Biljano Tomić danes že znamenitega simpozija, ki je bil postavljen v baročni dvorani gradu Brezovica v predmestju Zagreba. Na njem so se vrstili briljantni prispevki tudi na temo tistega, kar bo Ješa Denegri kasneje poimenoval Konstrutivni pristop k umetnosti ali nekaj let kasneje Razlogi za drugo linijo.

 

Za Ješo Denegrija so bile Nove tendence tako pomemben sprožilec kot predavanja, ki jih pet let pred tem poslušal pri profesorju Krunu Prijatelju, ko je še študiral v Splitu zgodovino. Iniciacija prof. Prijatelja ga je tako močno spodbudila, da se je v drugem študijskem koraku v celoti posvetil zgodovini umetnostni. Razstave Novih tendenc pa so mu potrdile pravilnost odločitve, da vse svoje poklicno delovanje usmeri v sodobno umetnost. Vse svoje življenje je v celoti posvetil zgodovini umetnostni, tej čudežni vedi polni nepredvidljivega opazovanja in neposrednega delovanja. Tako je Ješa Denegri postal pomemben varuh spomina.

 

Primer: V februarskih dneh leta 1991 so iz mestne občine Palilula, ki je del Beograda, poklicali v Muzej savremene umetnosti zaradi urgentnega problema. Obvestili so jih, da je pred nedavnim umrl njihov občan, ki naj bi bil umetnik. Ker je živel v družbenem stanovanju, je bilo potrebno to stanovanje čimprej sprostiti za drugega najemnika. Ker pa je umetnik živel sam, brez bližnjih, so zaprosili muzejske strokovnjake, da ocenijo ali so umetniški predmeti pomembni za skupnost, ker če niso, bodo vse skupaj takoj odpeljali na smetišče. Tako se je Ješa Denegri s svojo sodelavko Liljano Stojanović znašel v majhnem, zelo majhnem stanovanju z eno posteljo in mizo in še eno mizico ter ekstremno majhno kuhinjo. V stanovanjcu pa je bilo naloženih veliko velikih map ena na drugi. V njih se je nahajala celotna zapuščina Tržačana, samozatajenega konstruktivista, famoznega Eduarda Stepančiča. Tako se je začelo dolgo potovanje Stepančičeve zapuščine, ki se je predvsem po zaslugi Ješe Denegrija v finalu znašla v varnem pristanu Eduardovega nečaka Roberta Stefanija iz Nabrežine v sosednji Italiji. Ješa Denegri je bil tisti, ki je zapuščino obvaroval s svojim znanjem. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če ne bi tisti ozaveščeni birokrat poklical v muzej in če ne bi bilo v tistem muzeju človeka z znanjem o konstruktivizmu, kot je Ješa Denegri? Ime in priimek umetnika bi postopoma obledela in na koncu izginila v popolno pozabo. Konec primera.

 

Ješa Denegri se je že leta 1965 prvič pojavil na intelektualni sceni, ko je začel objavljati v sarajevski reviji za teorijo in kritiko Izraz. Njegov prvi esej je bil posvečen pomembnemu beograjskem modernistu Stojanu Ćeliću. Mišljenje o umetnosti Ješe Denegrija je zaznamovalo naš čas, tudi moj: "Umetnik je zavezan svoji etiki, ne pa svojemu jeziku!" V prihajajočih letih je reflektiral ključne fenomene, ki jih danes označujemo pod skupnim imenovalcem konceptualna umetnost v vseh njenih razvojnih oblikah. Reflektiral je vzorčne modele, njegovi teksti pa so metafizično opremili optimalno projekcijo ključnih prelomov. S svojim presvetljenim telesom se je postavil skupaj z umetnicami in umetniki v prve bojne črte za pravice najnovejše lepote. Ne samo, da je postal varuh spomina, postal je tisti, ki je uveljavljal s svojim kritičnim aparatom zaporedje umetnik-galerija-kritika-zbirka. Niti za hip ni bilo v njem propagandnega mehanicizma. 

 

Mene pa so njegovi teksti naučili, da ni več potrebno intrepretirati velikih tekstur, temveč ideje in konflikte napetosti konceptualne dogodkovnosti. To je bil moj odgovor na drugo linijo, ki jo je tako dosledno uveljavljal v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Podobno kot so mladi konceptualni umetniki s svojim delovanjem in vedenjem retroaktivno prepoznali v umetniški skupini Gorgona proto-modele delovanja konceptualne umetnosti. Tudi zato potrebujemo strokovnjake, ki razumejo zaporedja in istočasno vzporednosti pri oblikovanju časa. Saj ravno umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija. Ta se prej ali slej skotali v ropotarnico zgodovinskih surovosti skupaj s svojimi zastavami vred. Njene zastave pa so samo koščki oblakov, pritrjenih na nebo.

 

Ješa Denegri mi je odgovorno odgovoril na vprašanje, ali imajo Nove tendence neposredno zvezo z gibanjem neuvrščenih: 

 

"Seveda imajo, prek prvega direktorja Galerije suvremene umjetnosti, genija Boža Beka. V času preloma s Stalinom in njegovo politbirojevsko nomenklaturo se je nahajal v Sovjetski zvezi, kjer je študiral zgodovino umetnosti. Tam je spoznal gromozanski pomen konstruktivizma in suprematizma, ki je bil v tistem času zamolčan, a znan strokovnjakom, nekateri akterji pa so celo preživeli pogrome. Večkrat nam je ponovil: 'Vse tisto, kar je bilo v umetnosti uničeno za časa Stalina, predvsem konstruktivizem in Malevičev suprematizem, bomo mi obnovili in nadaljavali. Dali mu bomo pomen, ki si ga zasluži. Zgradili bomo nov konstruktivizem, povrnili mu bomo njegovo težo seveda v novih pogojih, z novimi umetniki, z najnovejšimi orodji' (Abraham Moles-računalniki-arte programata). Danes težko priznamo, da je bilo gibanje neuvrščenih pomembno. Toda treba je vedeti, da so se lahko le pri nas organizirale Nove tendence (Almira Mavigniera - Matko Meštrović). Božo Bek nam je govoril: 'Na novo bomo prebrali ideje El Lissitskyega in Maleviča. Združili se bomo podobno kot gibanje neuvrščenih, toda v umetnosti bomo to storili skupaj z levimi umetniki iz zahoda.' Ne pozabimo, ravno neuvrščeni so mislili, da so bili sovjetski komunisti revizionistični do komunistično-socialistične ideje. Da, konstruktivizmi in suprematika so dobili nov pomen v novih pogojih."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Minister za kulturo
3
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o Evropi: Da je EU uspešna in demokratična?! Zagotovo ne!
14
23.01.2019 20:15
Osuplo sem prebral izjavo prijatelja Dejana Steinbucha, da je EU najuspešnejša demokratična vladavina prava, svobodna in na ... Več.
Piše: Keith Miles
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
32
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
1
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
Andrej Černe
Ogledov: 15,142
02/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,876
03/
Vili Kovačič poziva evropske poslance, naj proti Sloveniji sprožijo "atomsko bombo" oziroma zloglasni 7. člen!
Uredništvo
Ogledov: 3,571
04/
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,305
05/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,032
06/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,157
07/
Diagnoza: Anafilaktični šok (Javno pismo ministrstvu za zdravje in ZZZS)
Igor Muževič
Ogledov: 1,286
08/
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
09/
Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO
Uredništvo
Ogledov: 2,562
10/
537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?
Bine Kordež
Ogledov: 514