Komentar

Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija

Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz helenizma, krščanstva in judovstva. Tako bo vse do konca dni humanistične Evrope. Ravno Evropa je tista, ki je dajala in še vedno daje legitimnost kritični inteligenci in kritični umetnosti, saj drugače sploh ne bi mogla biti to, kar je. Bila bi nakaj povsem nasprotnega. Nenehno nas opozarja na to, da se pretirano domoljubje in nacionalna vehementnost prej ali slej zaključita z zločinskim pogromom večinskih nad manjšinskimi, močnejših nad šibkejšimi.

15.07.2018 08:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ješa Denegri   neuvrščeni   Nove tendence   Gorgona   umetnost   Marinko Sudac

Foto: Porestina.info

"S svojim presvetljenim telesom se je postavil skupaj z umetnicami in umetniki v prve bojne črte za pravice najnovejše lepote."

Zakaj takšen uvod? Ker bom danes zapel visoko pesem kritični inteligenci. To je tekst o dr. Jerku Ješi Denegriju, beograjskemu zgodovinarju umetnosti in kritiku vizualne umetnosti, s katerim se te dni intenzivno srečujeva po zaslugi Marinka Sudca. To je visoka pesem o človeku, ki je sam po sebi evropska vrednota! Namesto, da bom po nepotrebnem s pridevniki in presežniki stopnjeval njegovo odličnost, bom raje vstopil v njegovo pripoved o prelomni umetniški razstavi Nove tendence, ki sem jo pred kratkim prek Gorgone posredno imenoval. Vzporedno z Novimi tendencami pa bi rad od Ješe Denegrija slišal mnenje o moji hipotezi, da so imele Nove tendence neposredno povezavo z začetkom gibanja "neuvrščenih" (1961), torej tistih držav, ki jih je povezovalo to, da so bile kolonializirane, ali pa so se ravnokar osvobodile od zahodne izkoriščevalske prevlade.

 

O Novih tendencah: Petindvajsetletni Ješa Denegri se je sredi poletja 1961 odpravil iz Beograda prek Zagreba v Split k staršem. Med tem, ko je čakal na večerni vlak Zagreb - Split, si je po ustaljeni navadi v mestu ogledal vse pomembne galerije in muzeje. Med njimi tudi Galerijo suvremene umetnosti, ki je ravno takrat razstavljala Nove tendence št.1. Doživetje razstave je bilo zanj tako intenzivno, da je v hipu doumel, da gleda nekaj izjemnega, nekaj česar ni bilo mogoče videti v tedanjih galerijah in republiških Salonih. Na prav poseben način je nanj delovala slika Piera Manzonija; zagledal se je v njeno zahtevnost. Slika ni vsebova nič drugega kot belo pigmentnost. V trenutku se je srečal z razumsko kompleksnostjo, oblikovano v dimenzijah umetnosti.

 

Ideja je naprava, ki proizvede umetniško delo.

 

Manzonijeva slika je mlademu zgodovinarju umetnosti, ki se je nedolgo tega odločil, da bo vse svoje analitične sposobnosti usmeril v sočasne umetniške prakse, sprožila možganski vihar najvišje stopnje. Vsak človek lahko dela umetnost, samo resnični umetnik pa zmore delati neumetnost! (Luis Aragon)

 

A to ni bila edina umetnina na razstavi, ki je nanj silovito učinkovala. Poleg mnogih sta ga prevzela tudi Julije Knifer, ki ga je poznal že od prej, in Ivan Picelj iz skupine EXAT 51 (Eksperimentalni atelje 51). Problemski učinek Novih tendec št.1 je bil z Denegrija tako intenziven, da si jih je čez dve leti že načrtno ogledal. Leta 1965 pa je Nove tendence št. 3 obiskal že v funkciji kustosa Muzeja savremene umetnosti iz Beograda. Tistega leta se je udeležil skupaj s svojo soprogo Biljano Tomić danes že znamenitega simpozija, ki je bil postavljen v baročni dvorani gradu Brezovica v predmestju Zagreba. Na njem so se vrstili briljantni prispevki tudi na temo tistega, kar bo Ješa Denegri kasneje poimenoval Konstrutivni pristop k umetnosti ali nekaj let kasneje Razlogi za drugo linijo.

 

Za Ješo Denegrija so bile Nove tendence tako pomemben sprožilec kot predavanja, ki jih pet let pred tem poslušal pri profesorju Krunu Prijatelju, ko je še študiral v Splitu zgodovino. Iniciacija prof. Prijatelja ga je tako močno spodbudila, da se je v drugem študijskem koraku v celoti posvetil zgodovini umetnostni. Razstave Novih tendenc pa so mu potrdile pravilnost odločitve, da vse svoje poklicno delovanje usmeri v sodobno umetnost. Vse svoje življenje je v celoti posvetil zgodovini umetnostni, tej čudežni vedi polni nepredvidljivega opazovanja in neposrednega delovanja. Tako je Ješa Denegri postal pomemben varuh spomina.

 

Primer: V februarskih dneh leta 1991 so iz mestne občine Palilula, ki je del Beograda, poklicali v Muzej savremene umetnosti zaradi urgentnega problema. Obvestili so jih, da je pred nedavnim umrl njihov občan, ki naj bi bil umetnik. Ker je živel v družbenem stanovanju, je bilo potrebno to stanovanje čimprej sprostiti za drugega najemnika. Ker pa je umetnik živel sam, brez bližnjih, so zaprosili muzejske strokovnjake, da ocenijo ali so umetniški predmeti pomembni za skupnost, ker če niso, bodo vse skupaj takoj odpeljali na smetišče. Tako se je Ješa Denegri s svojo sodelavko Liljano Stojanović znašel v majhnem, zelo majhnem stanovanju z eno posteljo in mizo in še eno mizico ter ekstremno majhno kuhinjo. V stanovanjcu pa je bilo naloženih veliko velikih map ena na drugi. V njih se je nahajala celotna zapuščina Tržačana, samozatajenega konstruktivista, famoznega Eduarda Stepančiča. Tako se je začelo dolgo potovanje Stepančičeve zapuščine, ki se je predvsem po zaslugi Ješe Denegrija v finalu znašla v varnem pristanu Eduardovega nečaka Roberta Stefanija iz Nabrežine v sosednji Italiji. Ješa Denegri je bil tisti, ki je zapuščino obvaroval s svojim znanjem. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če ne bi tisti ozaveščeni birokrat poklical v muzej in če ne bi bilo v tistem muzeju človeka z znanjem o konstruktivizmu, kot je Ješa Denegri? Ime in priimek umetnika bi postopoma obledela in na koncu izginila v popolno pozabo. Konec primera.

 

Ješa Denegri se je že leta 1965 prvič pojavil na intelektualni sceni, ko je začel objavljati v sarajevski reviji za teorijo in kritiko Izraz. Njegov prvi esej je bil posvečen pomembnemu beograjskem modernistu Stojanu Ćeliću. Mišljenje o umetnosti Ješe Denegrija je zaznamovalo naš čas, tudi moj: "Umetnik je zavezan svoji etiki, ne pa svojemu jeziku!" V prihajajočih letih je reflektiral ključne fenomene, ki jih danes označujemo pod skupnim imenovalcem konceptualna umetnost v vseh njenih razvojnih oblikah. Reflektiral je vzorčne modele, njegovi teksti pa so metafizično opremili optimalno projekcijo ključnih prelomov. S svojim presvetljenim telesom se je postavil skupaj z umetnicami in umetniki v prve bojne črte za pravice najnovejše lepote. Ne samo, da je postal varuh spomina, postal je tisti, ki je uveljavljal s svojim kritičnim aparatom zaporedje umetnik-galerija-kritika-zbirka. Niti za hip ni bilo v njem propagandnega mehanicizma. 

 

Mene pa so njegovi teksti naučili, da ni več potrebno intrepretirati velikih tekstur, temveč ideje in konflikte napetosti konceptualne dogodkovnosti. To je bil moj odgovor na drugo linijo, ki jo je tako dosledno uveljavljal v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Podobno kot so mladi konceptualni umetniki s svojim delovanjem in vedenjem retroaktivno prepoznali v umetniški skupini Gorgona proto-modele delovanja konceptualne umetnosti. Tudi zato potrebujemo strokovnjake, ki razumejo zaporedja in istočasno vzporednosti pri oblikovanju časa. Saj ravno umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija. Ta se prej ali slej skotali v ropotarnico zgodovinskih surovosti skupaj s svojimi zastavami vred. Njene zastave pa so samo koščki oblakov, pritrjenih na nebo.

 

Ješa Denegri mi je odgovorno odgovoril na vprašanje, ali imajo Nove tendence neposredno zvezo z gibanjem neuvrščenih: 

 

"Seveda imajo, prek prvega direktorja Galerije suvremene umjetnosti, genija Boža Beka. V času preloma s Stalinom in njegovo politbirojevsko nomenklaturo se je nahajal v Sovjetski zvezi, kjer je študiral zgodovino umetnosti. Tam je spoznal gromozanski pomen konstruktivizma in suprematizma, ki je bil v tistem času zamolčan, a znan strokovnjakom, nekateri akterji pa so celo preživeli pogrome. Večkrat nam je ponovil: 'Vse tisto, kar je bilo v umetnosti uničeno za časa Stalina, predvsem konstruktivizem in Malevičev suprematizem, bomo mi obnovili in nadaljavali. Dali mu bomo pomen, ki si ga zasluži. Zgradili bomo nov konstruktivizem, povrnili mu bomo njegovo težo seveda v novih pogojih, z novimi umetniki, z najnovejšimi orodji' (Abraham Moles-računalniki-arte programata). Danes težko priznamo, da je bilo gibanje neuvrščenih pomembno. Toda treba je vedeti, da so se lahko le pri nas organizirale Nove tendence (Almira Mavigniera - Matko Meštrović). Božo Bek nam je govoril: 'Na novo bomo prebrali ideje El Lissitskyega in Maleviča. Združili se bomo podobno kot gibanje neuvrščenih, toda v umetnosti bomo to storili skupaj z levimi umetniki iz zahoda.' Ne pozabimo, ravno neuvrščeni so mislili, da so bili sovjetski komunisti revizionistični do komunistično-socialistične ideje. Da, konstruktivizmi in suprematika so dobili nov pomen v novih pogojih."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ne gre za to, ali Udbomafija obstaja ali ne, gre za nekaj mnogo hujšega: Za strah na levici in desnici, da nekaj podobnega še obstaja!
3
24.09.2020 21:20
V resnici ne gre ne za levico ne za desnico, kot verjetno misli večina. Večina se žal moti. Gre za obstoj sil, ki polarizirajo ... Več.
Piše: Miha Burger
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
6
21.09.2020 22:15
Seveda vsi privoščimo Pogačarju zmago. Čustveni naboj, ki se je zdaj pretvoril v nekakšno zmedo ob njegovi zmagi nad Rogličem in ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
8
20.09.2020 21:00
Slovenija je raj za novinarje in novinarke. Mnogi in mnoge po tem, ko se uveljavijo na svojem področju, naredijo vrhunske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
5
20.09.2020 10:59
V vsakem getu deklice sanjajo o karieri plesalke ali pevke, fantje pa o karieri nogometaša ali reparja. Deklicam se po starem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Valie Export: Vsaka ženska mora braniti svoj spol, če je potrebno tudi z orožjem.
3
19.09.2020 21:00
Valie Export je umetnica globalnega umetniškega aktivizma. V šestdesetih letih ni opazovala le same sebe, temveč tudi ruševine ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
11
18.09.2020 21:20
Petkovi protivladni protesti so manifestacija alternativcev, ki jih razen stranke Levica pravzaprav nihče v tej državi ne jemlje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
4
15.09.2020 23:07
Ko se celo Bela hiša vključi v normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom, je to znak, da ne gre samo ponovno vzpostavitev ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
East is East, Vzhod je vzhodno
4
13.09.2020 11:00
Sestanek državnega vodstva z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom neposredno pred Blejskim strateškim forumom je izkazal modro ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Mesto, možgani in gozdovi
3
12.09.2020 21:00
Povejmo brez zadržkov: ta trenutek potekajo po vsem svetu epohalne umetniške in kulturne spremembe, nanje smo se uspešno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Akcijski načrt dviga produktivnosti, 2. del: Ideje o tem, da bi v štirih letih "ujeli" Avstrijce, so povsem nerealne!
10
11.09.2020 21:45
V prvem delu teksta sem predstavil nekaj razmišljanj o Akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki so ga pripravili ... Več.
Piše: Bine Kordež
Akcijski načrt dviga produktivnosti: Kako naj bi v vsega štirih letih kar za polovico zmanjšali zaostanek za Avstrijo
8
09.09.2020 22:59
Ali se desetletne zaostanke da nadoknaditi v zgolj nekaj letih? Akcijski načrt dviga slovenske produktivnosti, ki ga je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Izbirčni spomin medijskega poveljstva
3
08.09.2020 20:30
Ker Dimitriju Ruplu Delo ni hotelo objaviti odziv na članek Saše Vidmajer z naslovom V sivini vzhodnih navijačev [1], mu ga rade ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Koronavirus in komuniciranje z javnostmi: So ljudje, ki ne verjamejo v Covid-19, ker jim gre na živce Jelko Kacin
12
07.09.2020 21:20
Za komuniciranje v času kriznega obdobja, v katerem smo še vedno, so nezadostne informacije predvidljive, saj so v takih časih ... Več.
Piše: Jana Lutovac Lah
Travmatično življenje otrok z masko v šolski torbici
5
06.09.2020 10:00
Družbena omrežja se sesuvajo pod malo revolucijo proti rabi zaščitnih mask. Starši izražajo globoko zaskrbljenost, da bodo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Virus, to je tisto vmes, ki ni živo in ni neživo
3
05.09.2020 21:33
Bioumetnost je opazovalnica novih družbenih razmerji. V umetnosti XXI. stoletja je nujna posthumanistična kritična umetnost. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
AKOS in telekomunikacije: Janša, we have a problem!*
5
04.09.2020 23:15
Med nastankom prejšnjega prispevka o telekomunikacijah v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih (Vse kar ste želeli vedeti o ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Esej o "človekovih pravicah": Pravo, pravice in predpravice
7
01.09.2020 22:59
Na pravu in pravici zasnovana skupnost odmerja svobodnemu posamezniku okvir, ki mu onemogoča ovirati svobodno voljno dejavnost ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
1. september skozi zaščitne maske: Zakaj je uvajanje malčkov v vrtec tako pomembno in zakaj staršem uvajanja ravnatelji ne morejo prepovedati
4
01.09.2020 01:15
Ker nas prva leta nas zaznamujejo tako močno, da se to odraža v naših odnosih dobesedno skozi celo življenje, nikakor ni vseeno ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Blejski strateški forum 2020: Globalne preobrazbe po koncu pandemije Covid-19
4
30.08.2020 21:59
Na Bledu se začenja letošnji Blejski strateški forum (BSF), ki je že petnajsti po vrsti in po nekaj letih precejšne stagnacije, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politična satira: Magnetogram tajne nočne seje Državnega zbora za umirjanje političnih strasti*
4
30.08.2020 11:03
Pred kratkim je na Šubičevi 4, v parlamentarni veliki dvorani, potekala tajna nočna seja o predlogu predsednika vlade, da bi se ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Preveč permisivna Janševa klerofašistična diktatura med ulico in farso
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.430
02/
Tour de France in psihologija množice: Čestitke Pogačarju, škoda za Rogliča. Zakaj že?!
Edvard Kadič
Ogledov: 1.838
03/
Preskus demokratičnosti ali kako se boriti proti klišeju, da "desnica v Sloveniji preganja medije in novinarje"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.914
04/
Pet resnic o pokojninah in upokojencih, ki jih večina izmed nas verjetno ne pozna
Bine Kordež
Ogledov: 2.003
05/
Dosje ekstremisti, 3. del: Zakaj bi nas morale podobnosti med Levico in italijansko skrajno desnico CasaPound skrbeti
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.476
06/
Ko Američani umirjajo odnose med Beogradom in Prištino, Telekom Slovenije prodaja drugega največjega mobilnega operaterja na Kosovu?!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.546
07/
Naših 20.000 pravnih predpisov, 1. del: Kako nam bo Simičev Strateški svet za debirokratizacijo poenostavil administriranje
Bine Kordež
Ogledov: 1.150
08/
Teta iz ozadja: Kako je tajnica Breda Oman "prevzela" Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije
Elena Pečarič
Ogledov: 1.072
09/
Netflixove "Lepotičke" s tresenjem bokov pretresle svet
Simona Rebolj
Ogledov: 1.172
10/
Zagovor svobode govora: Pismo o pravičnosti in odprti javni razpravi
Uredništvo
Ogledov: 1.575