Komentar

Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija

Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz helenizma, krščanstva in judovstva. Tako bo vse do konca dni humanistične Evrope. Ravno Evropa je tista, ki je dajala in še vedno daje legitimnost kritični inteligenci in kritični umetnosti, saj drugače sploh ne bi mogla biti to, kar je. Bila bi nakaj povsem nasprotnega. Nenehno nas opozarja na to, da se pretirano domoljubje in nacionalna vehementnost prej ali slej zaključita z zločinskim pogromom večinskih nad manjšinskimi, močnejših nad šibkejšimi.

15.07.2018 08:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ješa Denegri   neuvrščeni   Nove tendence   Gorgona   umetnost   Marinko Sudac

Foto: Porestina.info

"S svojim presvetljenim telesom se je postavil skupaj z umetnicami in umetniki v prve bojne črte za pravice najnovejše lepote."

Zakaj takšen uvod? Ker bom danes zapel visoko pesem kritični inteligenci. To je tekst o dr. Jerku Ješi Denegriju, beograjskemu zgodovinarju umetnosti in kritiku vizualne umetnosti, s katerim se te dni intenzivno srečujeva po zaslugi Marinka Sudca. To je visoka pesem o človeku, ki je sam po sebi evropska vrednota! Namesto, da bom po nepotrebnem s pridevniki in presežniki stopnjeval njegovo odličnost, bom raje vstopil v njegovo pripoved o prelomni umetniški razstavi Nove tendence, ki sem jo pred kratkim prek Gorgone posredno imenoval. Vzporedno z Novimi tendencami pa bi rad od Ješe Denegrija slišal mnenje o moji hipotezi, da so imele Nove tendence neposredno povezavo z začetkom gibanja "neuvrščenih" (1961), torej tistih držav, ki jih je povezovalo to, da so bile kolonializirane, ali pa so se ravnokar osvobodile od zahodne izkoriščevalske prevlade.

 

O Novih tendencah: Petindvajsetletni Ješa Denegri se je sredi poletja 1961 odpravil iz Beograda prek Zagreba v Split k staršem. Med tem, ko je čakal na večerni vlak Zagreb - Split, si je po ustaljeni navadi v mestu ogledal vse pomembne galerije in muzeje. Med njimi tudi Galerijo suvremene umetnosti, ki je ravno takrat razstavljala Nove tendence št.1. Doživetje razstave je bilo zanj tako intenzivno, da je v hipu doumel, da gleda nekaj izjemnega, nekaj česar ni bilo mogoče videti v tedanjih galerijah in republiških Salonih. Na prav poseben način je nanj delovala slika Piera Manzonija; zagledal se je v njeno zahtevnost. Slika ni vsebova nič drugega kot belo pigmentnost. V trenutku se je srečal z razumsko kompleksnostjo, oblikovano v dimenzijah umetnosti.

 

Ideja je naprava, ki proizvede umetniško delo.

 

Manzonijeva slika je mlademu zgodovinarju umetnosti, ki se je nedolgo tega odločil, da bo vse svoje analitične sposobnosti usmeril v sočasne umetniške prakse, sprožila možganski vihar najvišje stopnje. Vsak človek lahko dela umetnost, samo resnični umetnik pa zmore delati neumetnost! (Luis Aragon)

 

A to ni bila edina umetnina na razstavi, ki je nanj silovito učinkovala. Poleg mnogih sta ga prevzela tudi Julije Knifer, ki ga je poznal že od prej, in Ivan Picelj iz skupine EXAT 51 (Eksperimentalni atelje 51). Problemski učinek Novih tendec št.1 je bil z Denegrija tako intenziven, da si jih je čez dve leti že načrtno ogledal. Leta 1965 pa je Nove tendence št. 3 obiskal že v funkciji kustosa Muzeja savremene umetnosti iz Beograda. Tistega leta se je udeležil skupaj s svojo soprogo Biljano Tomić danes že znamenitega simpozija, ki je bil postavljen v baročni dvorani gradu Brezovica v predmestju Zagreba. Na njem so se vrstili briljantni prispevki tudi na temo tistega, kar bo Ješa Denegri kasneje poimenoval Konstrutivni pristop k umetnosti ali nekaj let kasneje Razlogi za drugo linijo.

 

Za Ješo Denegrija so bile Nove tendence tako pomemben sprožilec kot predavanja, ki jih pet let pred tem poslušal pri profesorju Krunu Prijatelju, ko je še študiral v Splitu zgodovino. Iniciacija prof. Prijatelja ga je tako močno spodbudila, da se je v drugem študijskem koraku v celoti posvetil zgodovini umetnostni. Razstave Novih tendenc pa so mu potrdile pravilnost odločitve, da vse svoje poklicno delovanje usmeri v sodobno umetnost. Vse svoje življenje je v celoti posvetil zgodovini umetnostni, tej čudežni vedi polni nepredvidljivega opazovanja in neposrednega delovanja. Tako je Ješa Denegri postal pomemben varuh spomina.

 

Primer: V februarskih dneh leta 1991 so iz mestne občine Palilula, ki je del Beograda, poklicali v Muzej savremene umetnosti zaradi urgentnega problema. Obvestili so jih, da je pred nedavnim umrl njihov občan, ki naj bi bil umetnik. Ker je živel v družbenem stanovanju, je bilo potrebno to stanovanje čimprej sprostiti za drugega najemnika. Ker pa je umetnik živel sam, brez bližnjih, so zaprosili muzejske strokovnjake, da ocenijo ali so umetniški predmeti pomembni za skupnost, ker če niso, bodo vse skupaj takoj odpeljali na smetišče. Tako se je Ješa Denegri s svojo sodelavko Liljano Stojanović znašel v majhnem, zelo majhnem stanovanju z eno posteljo in mizo in še eno mizico ter ekstremno majhno kuhinjo. V stanovanjcu pa je bilo naloženih veliko velikih map ena na drugi. V njih se je nahajala celotna zapuščina Tržačana, samozatajenega konstruktivista, famoznega Eduarda Stepančiča. Tako se je začelo dolgo potovanje Stepančičeve zapuščine, ki se je predvsem po zaslugi Ješe Denegrija v finalu znašla v varnem pristanu Eduardovega nečaka Roberta Stefanija iz Nabrežine v sosednji Italiji. Ješa Denegri je bil tisti, ki je zapuščino obvaroval s svojim znanjem. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če ne bi tisti ozaveščeni birokrat poklical v muzej in če ne bi bilo v tistem muzeju človeka z znanjem o konstruktivizmu, kot je Ješa Denegri? Ime in priimek umetnika bi postopoma obledela in na koncu izginila v popolno pozabo. Konec primera.

 

Ješa Denegri se je že leta 1965 prvič pojavil na intelektualni sceni, ko je začel objavljati v sarajevski reviji za teorijo in kritiko Izraz. Njegov prvi esej je bil posvečen pomembnemu beograjskem modernistu Stojanu Ćeliću. Mišljenje o umetnosti Ješe Denegrija je zaznamovalo naš čas, tudi moj: "Umetnik je zavezan svoji etiki, ne pa svojemu jeziku!" V prihajajočih letih je reflektiral ključne fenomene, ki jih danes označujemo pod skupnim imenovalcem konceptualna umetnost v vseh njenih razvojnih oblikah. Reflektiral je vzorčne modele, njegovi teksti pa so metafizično opremili optimalno projekcijo ključnih prelomov. S svojim presvetljenim telesom se je postavil skupaj z umetnicami in umetniki v prve bojne črte za pravice najnovejše lepote. Ne samo, da je postal varuh spomina, postal je tisti, ki je uveljavljal s svojim kritičnim aparatom zaporedje umetnik-galerija-kritika-zbirka. Niti za hip ni bilo v njem propagandnega mehanicizma. 

 

Mene pa so njegovi teksti naučili, da ni več potrebno intrepretirati velikih tekstur, temveč ideje in konflikte napetosti konceptualne dogodkovnosti. To je bil moj odgovor na drugo linijo, ki jo je tako dosledno uveljavljal v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Podobno kot so mladi konceptualni umetniki s svojim delovanjem in vedenjem retroaktivno prepoznali v umetniški skupini Gorgona proto-modele delovanja konceptualne umetnosti. Tudi zato potrebujemo strokovnjake, ki razumejo zaporedja in istočasno vzporednosti pri oblikovanju časa. Saj ravno umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija. Ta se prej ali slej skotali v ropotarnico zgodovinskih surovosti skupaj s svojimi zastavami vred. Njene zastave pa so samo koščki oblakov, pritrjenih na nebo.

 

Ješa Denegri mi je odgovorno odgovoril na vprašanje, ali imajo Nove tendence neposredno zvezo z gibanjem neuvrščenih: 

 

"Seveda imajo, prek prvega direktorja Galerije suvremene umjetnosti, genija Boža Beka. V času preloma s Stalinom in njegovo politbirojevsko nomenklaturo se je nahajal v Sovjetski zvezi, kjer je študiral zgodovino umetnosti. Tam je spoznal gromozanski pomen konstruktivizma in suprematizma, ki je bil v tistem času zamolčan, a znan strokovnjakom, nekateri akterji pa so celo preživeli pogrome. Večkrat nam je ponovil: 'Vse tisto, kar je bilo v umetnosti uničeno za časa Stalina, predvsem konstruktivizem in Malevičev suprematizem, bomo mi obnovili in nadaljavali. Dali mu bomo pomen, ki si ga zasluži. Zgradili bomo nov konstruktivizem, povrnili mu bomo njegovo težo seveda v novih pogojih, z novimi umetniki, z najnovejšimi orodji' (Abraham Moles-računalniki-arte programata). Danes težko priznamo, da je bilo gibanje neuvrščenih pomembno. Toda treba je vedeti, da so se lahko le pri nas organizirale Nove tendence (Almira Mavigniera - Matko Meštrović). Božo Bek nam je govoril: 'Na novo bomo prebrali ideje El Lissitskyega in Maleviča. Združili se bomo podobno kot gibanje neuvrščenih, toda v umetnosti bomo to storili skupaj z levimi umetniki iz zahoda.' Ne pozabimo, ravno neuvrščeni so mislili, da so bili sovjetski komunisti revizionistični do komunistično-socialistične ideje. Da, konstruktivizmi in suprematika so dobili nov pomen v novih pogojih."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
7
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,015
02/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,709
03/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,663
04/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,463
05/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,084
06/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,497
07/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,283
08/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 935
09/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,962
10/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 678