Komentar

Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija

Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz helenizma, krščanstva in judovstva. Tako bo vse do konca dni humanistične Evrope. Ravno Evropa je tista, ki je dajala in še vedno daje legitimnost kritični inteligenci in kritični umetnosti, saj drugače sploh ne bi mogla biti to, kar je. Bila bi nakaj povsem nasprotnega. Nenehno nas opozarja na to, da se pretirano domoljubje in nacionalna vehementnost prej ali slej zaključita z zločinskim pogromom večinskih nad manjšinskimi, močnejših nad šibkejšimi.

15.07.2018 08:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ješa Denegri   neuvrščeni   Nove tendence   Gorgona   umetnost   Marinko Sudac

Foto: Porestina.info

"S svojim presvetljenim telesom se je postavil skupaj z umetnicami in umetniki v prve bojne črte za pravice najnovejše lepote."

Zakaj takšen uvod? Ker bom danes zapel visoko pesem kritični inteligenci. To je tekst o dr. Jerku Ješi Denegriju, beograjskemu zgodovinarju umetnosti in kritiku vizualne umetnosti, s katerim se te dni intenzivno srečujeva po zaslugi Marinka Sudca. To je visoka pesem o človeku, ki je sam po sebi evropska vrednota! Namesto, da bom po nepotrebnem s pridevniki in presežniki stopnjeval njegovo odličnost, bom raje vstopil v njegovo pripoved o prelomni umetniški razstavi Nove tendence, ki sem jo pred kratkim prek Gorgone posredno imenoval. Vzporedno z Novimi tendencami pa bi rad od Ješe Denegrija slišal mnenje o moji hipotezi, da so imele Nove tendence neposredno povezavo z začetkom gibanja "neuvrščenih" (1961), torej tistih držav, ki jih je povezovalo to, da so bile kolonializirane, ali pa so se ravnokar osvobodile od zahodne izkoriščevalske prevlade.

 

O Novih tendencah: Petindvajsetletni Ješa Denegri se je sredi poletja 1961 odpravil iz Beograda prek Zagreba v Split k staršem. Med tem, ko je čakal na večerni vlak Zagreb - Split, si je po ustaljeni navadi v mestu ogledal vse pomembne galerije in muzeje. Med njimi tudi Galerijo suvremene umetnosti, ki je ravno takrat razstavljala Nove tendence št.1. Doživetje razstave je bilo zanj tako intenzivno, da je v hipu doumel, da gleda nekaj izjemnega, nekaj česar ni bilo mogoče videti v tedanjih galerijah in republiških Salonih. Na prav poseben način je nanj delovala slika Piera Manzonija; zagledal se je v njeno zahtevnost. Slika ni vsebova nič drugega kot belo pigmentnost. V trenutku se je srečal z razumsko kompleksnostjo, oblikovano v dimenzijah umetnosti.

 

Ideja je naprava, ki proizvede umetniško delo.

 

Manzonijeva slika je mlademu zgodovinarju umetnosti, ki se je nedolgo tega odločil, da bo vse svoje analitične sposobnosti usmeril v sočasne umetniške prakse, sprožila možganski vihar najvišje stopnje. Vsak človek lahko dela umetnost, samo resnični umetnik pa zmore delati neumetnost! (Luis Aragon)

 

A to ni bila edina umetnina na razstavi, ki je nanj silovito učinkovala. Poleg mnogih sta ga prevzela tudi Julije Knifer, ki ga je poznal že od prej, in Ivan Picelj iz skupine EXAT 51 (Eksperimentalni atelje 51). Problemski učinek Novih tendec št.1 je bil z Denegrija tako intenziven, da si jih je čez dve leti že načrtno ogledal. Leta 1965 pa je Nove tendence št. 3 obiskal že v funkciji kustosa Muzeja savremene umetnosti iz Beograda. Tistega leta se je udeležil skupaj s svojo soprogo Biljano Tomić danes že znamenitega simpozija, ki je bil postavljen v baročni dvorani gradu Brezovica v predmestju Zagreba. Na njem so se vrstili briljantni prispevki tudi na temo tistega, kar bo Ješa Denegri kasneje poimenoval Konstrutivni pristop k umetnosti ali nekaj let kasneje Razlogi za drugo linijo.

 

Za Ješo Denegrija so bile Nove tendence tako pomemben sprožilec kot predavanja, ki jih pet let pred tem poslušal pri profesorju Krunu Prijatelju, ko je še študiral v Splitu zgodovino. Iniciacija prof. Prijatelja ga je tako močno spodbudila, da se je v drugem študijskem koraku v celoti posvetil zgodovini umetnostni. Razstave Novih tendenc pa so mu potrdile pravilnost odločitve, da vse svoje poklicno delovanje usmeri v sodobno umetnost. Vse svoje življenje je v celoti posvetil zgodovini umetnostni, tej čudežni vedi polni nepredvidljivega opazovanja in neposrednega delovanja. Tako je Ješa Denegri postal pomemben varuh spomina.

 

Primer: V februarskih dneh leta 1991 so iz mestne občine Palilula, ki je del Beograda, poklicali v Muzej savremene umetnosti zaradi urgentnega problema. Obvestili so jih, da je pred nedavnim umrl njihov občan, ki naj bi bil umetnik. Ker je živel v družbenem stanovanju, je bilo potrebno to stanovanje čimprej sprostiti za drugega najemnika. Ker pa je umetnik živel sam, brez bližnjih, so zaprosili muzejske strokovnjake, da ocenijo ali so umetniški predmeti pomembni za skupnost, ker če niso, bodo vse skupaj takoj odpeljali na smetišče. Tako se je Ješa Denegri s svojo sodelavko Liljano Stojanović znašel v majhnem, zelo majhnem stanovanju z eno posteljo in mizo in še eno mizico ter ekstremno majhno kuhinjo. V stanovanjcu pa je bilo naloženih veliko velikih map ena na drugi. V njih se je nahajala celotna zapuščina Tržačana, samozatajenega konstruktivista, famoznega Eduarda Stepančiča. Tako se je začelo dolgo potovanje Stepančičeve zapuščine, ki se je predvsem po zaslugi Ješe Denegrija v finalu znašla v varnem pristanu Eduardovega nečaka Roberta Stefanija iz Nabrežine v sosednji Italiji. Ješa Denegri je bil tisti, ki je zapuščino obvaroval s svojim znanjem. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če ne bi tisti ozaveščeni birokrat poklical v muzej in če ne bi bilo v tistem muzeju človeka z znanjem o konstruktivizmu, kot je Ješa Denegri? Ime in priimek umetnika bi postopoma obledela in na koncu izginila v popolno pozabo. Konec primera.

 

Ješa Denegri se je že leta 1965 prvič pojavil na intelektualni sceni, ko je začel objavljati v sarajevski reviji za teorijo in kritiko Izraz. Njegov prvi esej je bil posvečen pomembnemu beograjskem modernistu Stojanu Ćeliću. Mišljenje o umetnosti Ješe Denegrija je zaznamovalo naš čas, tudi moj: "Umetnik je zavezan svoji etiki, ne pa svojemu jeziku!" V prihajajočih letih je reflektiral ključne fenomene, ki jih danes označujemo pod skupnim imenovalcem konceptualna umetnost v vseh njenih razvojnih oblikah. Reflektiral je vzorčne modele, njegovi teksti pa so metafizično opremili optimalno projekcijo ključnih prelomov. S svojim presvetljenim telesom se je postavil skupaj z umetnicami in umetniki v prve bojne črte za pravice najnovejše lepote. Ne samo, da je postal varuh spomina, postal je tisti, ki je uveljavljal s svojim kritičnim aparatom zaporedje umetnik-galerija-kritika-zbirka. Niti za hip ni bilo v njem propagandnega mehanicizma. 

 

Mene pa so njegovi teksti naučili, da ni več potrebno intrepretirati velikih tekstur, temveč ideje in konflikte napetosti konceptualne dogodkovnosti. To je bil moj odgovor na drugo linijo, ki jo je tako dosledno uveljavljal v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Podobno kot so mladi konceptualni umetniki s svojim delovanjem in vedenjem retroaktivno prepoznali v umetniški skupini Gorgona proto-modele delovanja konceptualne umetnosti. Tudi zato potrebujemo strokovnjake, ki razumejo zaporedja in istočasno vzporednosti pri oblikovanju časa. Saj ravno umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija. Ta se prej ali slej skotali v ropotarnico zgodovinskih surovosti skupaj s svojimi zastavami vred. Njene zastave pa so samo koščki oblakov, pritrjenih na nebo.

 

Ješa Denegri mi je odgovorno odgovoril na vprašanje, ali imajo Nove tendence neposredno zvezo z gibanjem neuvrščenih: 

 

"Seveda imajo, prek prvega direktorja Galerije suvremene umjetnosti, genija Boža Beka. V času preloma s Stalinom in njegovo politbirojevsko nomenklaturo se je nahajal v Sovjetski zvezi, kjer je študiral zgodovino umetnosti. Tam je spoznal gromozanski pomen konstruktivizma in suprematizma, ki je bil v tistem času zamolčan, a znan strokovnjakom, nekateri akterji pa so celo preživeli pogrome. Večkrat nam je ponovil: 'Vse tisto, kar je bilo v umetnosti uničeno za časa Stalina, predvsem konstruktivizem in Malevičev suprematizem, bomo mi obnovili in nadaljavali. Dali mu bomo pomen, ki si ga zasluži. Zgradili bomo nov konstruktivizem, povrnili mu bomo njegovo težo seveda v novih pogojih, z novimi umetniki, z najnovejšimi orodji' (Abraham Moles-računalniki-arte programata). Danes težko priznamo, da je bilo gibanje neuvrščenih pomembno. Toda treba je vedeti, da so se lahko le pri nas organizirale Nove tendence (Almira Mavigniera - Matko Meštrović). Božo Bek nam je govoril: 'Na novo bomo prebrali ideje El Lissitskyega in Maleviča. Združili se bomo podobno kot gibanje neuvrščenih, toda v umetnosti bomo to storili skupaj z levimi umetniki iz zahoda.' Ne pozabimo, ravno neuvrščeni so mislili, da so bili sovjetski komunisti revizionistični do komunistično-socialistične ideje. Da, konstruktivizmi in suprematika so dobili nov pomen v novih pogojih."

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
13
18.01.2020 22:00
V ranih osemdesetih letih sem od daleč občudoval radikalizem pesnika Jureta Detele. Mit o njem je pravil, da se je vedno pomolil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
4
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
17
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
19
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
30
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,028
02/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,279
03/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,183
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,600
05/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,298
06/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,925
07/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,498
08/
Moji osebni spomini na Rogerja Scrutona
Keith Miles
Ogledov: 787
09/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 764
10/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,339