Uredništvo Portala Plus, katerega odgovorni urednik je Dejan Steinbuch, je 5. 7. 2018 v članku z naslovom "Cerarjevi bi do zadnjega 'biznisirali' za milijone: Mobilne frekvence 5G se naj bi prodajale brez dražbe, za testne namene", objavilo neresnične in nepopolne navedbe v zvezi z delom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS. Članek se ukvarja s Strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki jo po Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C) za najmanj triletno obdobje pripravi agencija in jo predloži v soglasje vladi. Osnutek omenjene strategije je agencija pripravila in javno objavila aprila 2018 ter pozvala zainteresirano javnost k podaji pripomb.

V članku uredništva Portala Plus je posebej izpostavljena 13. stran omenjene strategije, kjer naj bi bilo sporno podeljevanje frekvenc v testne namene. S sprejemom nove Strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom naj bi "omogočili podeljevanje frekvenc za mobilno telefonijo brez dražbe v vrednosti več deset milijonov evrov". Na več mestih v članku se pojavljajo obtožbe, da bodo zato "frekvence brez dražbe podeljene izbrancem pod pretvezo testiranja", da se agencija "izogiba dražbi frekvenc" ter da bo tako "določenim akterjem omogočila pridobitev velike premoženjske koristi" na škodo proračuna, ki "nujno potrebuje denar za zdravstvo".

Agencija zavrača vse zgoraj navedene trditve, ki ne držijo. Strategija ne določa pravic in obveznosti, temveč v kontekstu javnih politik usmeritve, zaveze in namere glede urejanja posameznega področja ali naslavljanja posameznega vprašanja. Je tipičen "policy" dokument,  s katerim oblikovalci javnih politik določijo vizijo, cilje, prioritete in aktivnosti na posameznem področju in v omejenem časovnem okviru. Pravice in obveznosti so zapisane v zakonu, v konkretnem primeru ZEKom-1C, ki v 53. členu določa: "Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za potrebe meritev, atestiranje in drugih preizkusov radijske opreme, izda agencija za omejeno območje pokrivanja in največ za 90 dni. V primeru preizkušanja novih tehnologij v okviru Evropskih razvojnih projektov lahko agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za namen preizkusa novih tehnologij za določeno časovno obdobje, v skladu s predlaganim projektom, ki ne sme biti daljše od treh let."

Navedeno pomeni, da strategija agencije zgolj sledi veljavni zakonodaji, ki omogoča podelitev frekvenc za testiranja za največ 90 dni, v primeru preizkusov novih tehnologij v okviru razvojnih projektov EU pa za največ tri leta. Agencija na leto podeli do 10 odločb za testiranja različnih tehnologij, podelila pa je tudi že prve frekvence za razvojne projekte, povezane s 5G tehnologijo. Za to ne potrebuje omenjene strategije, saj interesentom pravico testiranja ter agenciji dolžnost podelitve frekvenc za namen testiranja določa zakon.

Nadalje se v članku pojavlja očitek o netransparentnosti, ker naj bi bila omenjena strategija sprejeta brez ustrezne javne razprave, ki da je trajala samo 14 dni, k podaji pripomb pa številni akterji naj sploh ne bi bili pozvani. Agencija naj bi tudi skrivala končno inačico strategije.

Agencija zavrača te navedbe, ki ne držijo. Strategija še ni sprejeta, saj je v medresorskem usklajevanju. To pomeni, da je končna inačica v nastajanju in bo po končanem usklajevanju javno objavljena kot delovno gradivo vlade. Agencija je ob objavi osnutka strategije in pozivu zainteresirani javnosti k podaji pripomb pojasnila, da ji zakonodaja ne nalaga javnega posvetovanja. Kljub temu je prav zaradi zagotavljanja transparentnosti strategijo samoiniciativno predložila v javno posvetovanje in prejela pripombe in predloge štirih akterjev na telekomunikacijskem trgu. Agencija ni nikogar posebej pozivala k podaji pripomb, saj tega ne počne niti v javnih posvetovanjih, ki so z zakonom predpisana. Bistvo javnih posvetovanje je ravno v javno objavljenih pozivih, na katetre se lahko odzove vsakdo in ne le peščica posebej povabljenih. Po izkušnjah agencije se zainteresirana javnost na javne pozive k podaji pripomb in predlogov vedno odziva, odgovornost za morebitno neodzivnost določenih akterjev pa ne more biti na strani agencije.

mag. Tanja Miha,

direktorica AKOS