Komentar

Gromske strele med 11. in 17. julijem 2018

Za pretekli teden je bila značilna koncentracija pomembnih, celo prelomnih dogodkov. V sredo, 11. julija 2018 je ameriški predsednik Trump na vrhu Nata v Bruslju kritiziral evropske zaveznike, predvsem Angelo Merkel, zvečer istega dne je Jean-Claude Juncker zaradi negotove hoje sprožil govorice o svojem zdravju; 14. julija je na Bledu udarila strela z jasnega, 15. julija je Francija premagala Hrvaško, 16. julija se je predsednik EK Juncker srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, Trump se je v Helsinkih srečal s Putinom, Matej Tonin pa je izstopil iz Šarčeve koalicije.

17.07.2018 23:59
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Trump   Putin   nogomet   ZDA   Rusija   Kitajsla   Xi   Helsinki   Bruselj   Jucker   Janez Janša   Matej Tonin

Po razglasitvi rezultatov volitev so povsod pisali, da je bila SDS relativna zmagovalka in da je bil Janez Janša relativni zmagovalec. Kadar o nekem dosežku pravimo, da je relativen, običajno mislimo, da je z njim nekaj narobe.

Nastop ameriškega predsednika v Bruslju je pomenil določeno zadrego za evropske članice NATO. Kot je bil napovedal že prej, je Trump izrekel pričakovanje, da bodo evropske države razbremenile ZDA in za severnoatlantsko zavezništvo plačevale skladno z zavezami, tj. najmanj 2 % BDP. V bistvu gre za večkrat izrečeni očitek o hedonistični Evropi, ki je stroške za svojo varnost naprtila ZDA. Za Slovenijo, ki obrambi namenja okrog 350 milijonov, bi izpolnitev zaveze pomenila skoraj 900 milijonov evrov na leto. Vendar ne gre toliko za Slovenijo. Trn v ameriški peti je Nemčija, ki naj bi poleg ameriške varnosti uživala tudi prednosti ameriškega odprtega trga, pri čemer se v veliki meri oskrbuje z rusko energijo in nad čimer bedi nekdanji kancler Schröder. Sedanja kanclerka in njeni prijatelji v EU seveda nasprotujejo zmanjšanju evropskih privilegijev. Američanom želijo vrniti milo za drago, zato se je Juncker - po škandalu z omahljivo hojo v Bruslju - odpravil k Xiju v Peking, kjer se enako kot Evropejci upirajo ameriškim oviram za svojo prodorno proizvodnjo. Po vsem videzu gre za prastaro pravilo "nasprotniki mojih nasprotnikov so moji prijatelji"! Trgovinsko zavezništvo EU s Kitajsko in vojna z Ameriko utegneta imeti škodljive posledice.

 

Omenjeno pravilo (o prijateljih) prizadeva tudi Slovenijo, ki prav gotovo ni najbolj vešča poslovanja s Kitajci. Zatakne se že pri pisavi, da o miselnosti in o človekovih pravicah sploh ne govorimo. Slovenci rabimo enako pisavo kot Američani in zahodni Evropejci. Zamenjava ZDA, ki so same po sebi težaven trg, s Kitajsko (ki je še večja in še bolj težavna) ni dobra zamenjava, je pa najbrž všeč slovenskim nasprotnikom Amerike, liberalnega kapitalizma itn. Slovenija se je v preteklih dvajsetih letih usmerila v Srednjo Evropo, ki je nezamenljiva.

 

Kaj sta se v Helsinkih dogovorila Trump in Putin, ni čisto jasno, po ameriških reakcijah sodeč pa je šlo bolj za (ameriške) notranjepolitične kot za zunanjepolitične zadeve. Putin je rekel, da si je bil želel Trumpove zmage, ameriški sogovornik pa je priložnost izkoristil za napad na strankarsko, ne mednarodno konkurenco. To je seveda tvegana zunanja politika. Če je Trumpu v Bruslju uspelo zasejati razdor med Evropejci, je Putinu vsekakor uspelo zasejati nezaupanje med Američani.

 

In zdaj Hrvaška. Najprej opazka o nogometu. Pisec teh vrstic si je ogledal le finalno tekmo Francija-Hrvaška, ki so jo Hrvati izgubili z 2 proti 4. Pogled na občinstvo je bil veličasten, še bolj veličastno pa je bilo opazovati množice na zagrebških in pariških ulicah. Ob navdušenju, ki je prehajalo v fanatizem, se moramo nepristranski opazovalec, kot je pisec teh vrstic, predvsem pa zaničevalci domoljubja vprašati, od kod ta bolj ali manj neobvladljiva energija? Od kod ta brezrezervna privrženost domačemu moštvu? Od kod velikanska pozornost, ki jo Evropejci, se mi zdi, da predvsem v zadnjih letih namenjamo nogometu? Pisca teh vrstic pri množičnem, bolje masovnem nogometnem poenotenju fascinira in skrbi predvsem suspenz individualnosti. Ampak o tem bi bilo treba razmišljati posebej!

 

Če postavimo v oklepaj morebitne feministične pomisleke o izključno moških športih in če se ne oziramo na objemanje igralcev z bujno hrvaško predsednico, vendar ne moremo mimo interpretacij finalnega rezultata. Za nas, so vzklikali hrvaški navdušenci, so naši nogometaši zlati! Čeprav so se uvrstili na drugo mesto, čeprav so dobili srebrno medaljo, ki je sicer vredna vsega spoštovanja, in čeprav so bili poraženi od Francozov - kar je že spet častivreden poraz - so vpili, da so "zlati".

 

Poraz so preinterpretirali v zmago.

 

In zdaj smo pri slovenski povolilni kombinatoriki. Po razglasitvi rezultatov volitev so povsod pisali, da je bila SDS relativna zmagovalka in da je bil Janez Janša relativni zmagovalec. Kadar o nekem dosežku pravimo, da je relativen, običajno mislimo, da je z njim nekaj narobe. Precej slovenskih komentatorjev, predvsem pa - če uporabimo Avbljevo oznako - levih intelektualcev je prepričanih, da je pravi zmagovalec junijskih volitev Marjan Šarec. Matej Tonin je zdaj omajal to prepričanje in za to potezo bi mu morali vsi nepristranski, tj. količkaj objektivni opazovalci čestitati.

 

Napoved Mateja Tonina, da se umika iz pogajanj s Šarcem, ker ne verjame v uspešnost njegove koalicije, je bila strela z ne povsem jasnega.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
3
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,798
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,640
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,024
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,610
05/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,813
06/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,378
07/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,785
08/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 996
09/
Vidne posledice nevidnega orožja
Simona Rebolj
Ogledov: 841
10/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,282