V omenjenem članku (vir) smo ugotovili, da so Pokvarjena Milojka et al., predvsem nestrokovni direktor in antiprofesor Rajko Kenda ter njunih tisoč skorumpiranih razbojnikov (no, resnici in sreči na ljubo je četica teh adlatusov precej krajša) potem, ko so že pred leti uničili otroško kardiologijo v ožjem smislu, uspeli v zadnjih mesecih dokončno in na nacionalnem nivoju uničiti še otroško kardiologijo v širšem smislu (stroko kot celoto) in pediatrično intenzivno medicino. Vse skupaj pa bolj ali manj v primitivne, žleht in malomeščanske svrhe partijskega ščitenja že omenjenega puškomitraljezca.

Na hitro smo ugotovili, da so posledice te, za članico EU, sramotne anihilacije stroke akutne: čez noč so v glavni univerzitetni bolnišnici umanjkali slovenski strokovnjaki za diagnostiko in ambulantno ter hospitalno zdravljenje, tudi urgentno, otrok z najrazličnejšimi srčnimi boleznimi - tudi smrtno nevarnimi prirojenimi srčnimi napakami -, in kronične: dolgoročno ambulantno spremljanje bolnikov, zagotavljanje kontinuirane oskrbe do polnoletnosti ter reevaluacija bolnikov ob pravem času glede morebitnih dodatnih posegov, kakor tudi zagotavljanje kontinuiranega izobraževanja za študente medicine in specializante pediatrije - slednji brez opravljenega kroženja na Oddelku za srčno kardiologijo sploh (uradno) ne morejo pristopiti k izpitu za specialista pediatra.

Pred štirinajstimi dnevi je spirala norosti privijugala do točke, ko je nastopilo vprašanje, kako bodo glede na obstoječo zakonodajo in veljavne akte Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) otroški kardiologi iz tujine sploh lahko začeli delati. Problema sta bila dva: prvič, tuji zdravniki iz ne-EU članic, denimo ZDA ali nekaterih balkanskih držav, morajo skozi dolgotrajni postopek priznavanja pridobljene izobrazbe in nemalokrat opravljati tudi dodatne strokovne izpite, s katerimi slovenskim bolnikom ZZS zagotavlja, da bo njihovo zdravljenje varno, in drugič, opraviti izpit iz slovenščine na nivoju C1. Dve oviri, ki sta v normalnih članicah EU varovalki, ki ju zdravniške zbornice nikoli in nikakor ne zaobidejo, ker je nastala situacija lahko varnostno tveganje in smrtno nevarna. Dve oviri, ki sta glede na nastale razmere v Sloveniji seveda absolutno nemogoči za preseči čez noč. Težavi, na kateri smo med drugim nekateri opozarjali že vso pomlad.

Seveda Pokvarjena Milojka et al. ne bi bili Pokvarjena Milojka et al., če se ne bi, tako kot že vso pomlad, tudi zdaj zabijali z glavo v zid in tako razširili premer spirale norosti iz otroške kardiologije na ves UKC Ljubljana. Tako so pred dobrim tednom v državnem zboru s pomočjo predvsem novih in mlečnozobih poslancev, ki imajo o tematiki jugoslovenskega zdravstva na splošno in predvsem otroške kardiologije specialno toliko pojma kot jaz o fotosferi Betelgeze, sprejeli Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o zdravniški službi, ki je odprl tako pomembno Pandorino skrinjico in predstavlja tako veliko varnostno grožnjo - ne samo na področju otroške kardiologije v Sloveniji, pač pa tudi na drugih področjih medicine v celotni Evropski uniji -, da sem o tem obvestil vse zdravniške zbornice članic EU.

Zakaj gre? V spremembi Zakona o zdravniški službi, ki so jo v celoti lahko preberete tukaj (vir), so novopečeni in še zeleni poslanci potrdili spremembo člena 12č in s tem povozili varnostno varovalko na področju slovenske medicine in tudi medicine članic EU na treh nivojih: 

1. Zdravniki lahko prihajajo iz katerekoli države sveta in jim ni treba dokazovati znanja iz medicine. Zadostuje papir, na katerem piše, da so zdravniki.

2. Zdravnikom iz tretjih držav ni treba dokazovati znanja slovenščine na nivoju C1. To pomeni, da če želite z njimi o svojem otroku uspešno komunicirati, se brž začnite učiti tuje jezike. Veliko tujih jezikov. Ker bodo, kot kaže, prihajali za teden ali dva iz najrazličnejših držav sveta.

3. Ustreznost tujih otroških kardiologov in njihovo kompetentnost pa morajo določiti, potrditi in zanjo jamčiti trije domači strokovnjaki. In tu je catch 22, kavelj 22 - domači strokovnjaki, ki pa je n'existe pas - ne obstajajo. Ker so univerzitetno bolnišnico pravkar zapustili. To v končni posledici pomeni, da bodo o kompetentnosti tujih otroških kardiologov, ki jim svojega znanja sploh ni treba dokazovati in ne znajo besedice slovensko, kaj šele na nivoju C1, odločali domači strokovnjaki, sicer pediatri, ki pa o otroški kardiologiji nimajo pojma!!! Denimo pediater endokrinolog, ki invazivnega posega pri življenjsko ogroženem otroku s prirojeno srčno napako ob treh zjutraj ni videl niti v sanjah, niti od daleč. Pediater gastroenterolog, ki morda sicer zna v roke prijeti ultrazvočno sondo, ne zna pa pri nosečnici in pri nekaj mesecev starem plodu odkriti ali ima prirojeno srčno napako in ali je življenjsko ogrožujoča. Ali pa pediater alergolog, ki krvavega skalpela kirurga ni videl od daleč že vse od študentskih let.

Skratka, kolegi pediatri, ki bodo s svojimi podpisi na ta način odpirali pot bogsigavedi komu vse, morajo biti ali trčeni ali pa tako bolestno ambiciozni, da bodo za reševanje problemov, ki so jih skreirali drugi in v državi, v kateri nihče za nič ne odgovarja, jamčili s svojim podpisom in dobrim imenom, da bi prišli do te in one drobtinice, do tega ali onega priboljška.

Samo nekaj dni po odhodu slovenskih otroških kardiologov, ki so program razvijali zadnjih 20 let, sta bila v UKC Ljubljana že dva otroška kardiologa iz tujine - eden iz Mostarja, drugi iz ZDA. Namen je bil, da naj bi se takoj zakopala v delo, ki se je že začelo kopičiti, vendar so brihte hitro ugotovili, da ob pomanjkanju dovoljenja za opravljanje bolnišnične dejavnosti famoznega slamnatega podjetja oz. poštnega nabiralnika - Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) - kaj več kot igranja žepnega bilijarda, kot se je nekdo slikovito izrazil, ne bosta mogla početi.

Sama ste verjetno hitro ugotovila, da brez lingvistične pomoči domačih zdravnikov ne bosta ob klicu narave našli niti usodne luknje, kaj šele zmogla naštudirati nekaj cm debelih ambulantnih kartonov otrok s srčnimi boleznimi. Domači pediatri, specializanti in specialisti, pa so verjetno tudi kaj hitro prišli do točke, ko so se začeli upravičeno spraševati, zakaj hudimana bi ameriškemu strokovnjaku, ki bo ob odsotnosti dovoljenja za delo za teden dni počitnikovanja v Sloveniji prejel okrog 30.000 evrov prevajali dokumentacijo bolnikov, če sami zaslužijo manj kot 3.000 evrov mesečno. Kot bomo videli kasneje je na tej točki spirala norosti v katero so se zapletli Pokvarjena Milojka et al. dobila smrtonosni pospešek.

Na tem mestu pa glede lingvistike samo še to: študenti medicine in specializanti pediatrije, ne nasedajte na pozive, pa čeprav morebiti samega vodstva UKC Ljubljana, da morate za tuje kardiologe prevajati dokumentacijo bolnikov. Za to niste usposobljeni. Študenti nimate dokončane fakultete, specializanti ne specializacije. Še posebej pa nimate specialnih znanj iz terminologije prirojenih srčnih napak. Ne ogrožajte svojih karier, pred sabo imate še veliko let aktivnega življenja. Ko bo prišlo do napake, bognedaj usodne, bo tuji zdravnik izginil oz. se izgovarjal, da je bila napaka posledica slabega prevoda - torej vašega. Morebitna kazenska odgovornost pa lahko rezultira tudi v odvzemu zdravniške licence oz. ob morebitni želji po odhodu na delo v tujino neizdaji certifikata o dobrem imenu s strani Zdravniške zbornice Slovenije.

Specializante pediatrije naj predvsem skrbi, kako bodo ob odsotnosti slovenskih otroških kardiologov in v nedorečenih pogojih, kdo bo edukacijo sploh izvajal - bo imel NIOSB ob pomanjkanju indicev, da bo sploh uspel zagotoviti stalno prisotnost otroškega kardiologa iz tujine (in ali se bo temu poučevati sploh dalo) tudi pooblastilo in akreditacijo ZZS za izvajanje strokovnega usposabljanja - de facto opravili kroženje in pristopili k specialističnemu izpitu iz pediatrije? To začnite hitro razčiščevati z ZZS, da ne bo prepozno.

Nori zakon, ki na stežaj odpira vrata tujim zdravnikom, ne samo otroškim kardiologom (problem otroške kardiologije so v smislu dveh muh na en mah izkoristili tudi kot smokescreen, dimno zveso za druga področja medicine) iz ne-EU držav v Slovenijo in naprej v EU pa seveda glede na to, da se s problematiko ukvarjajo nekompetentne osebe, ni predvidel finančnih posledic. Še več, predstavniki Ministrstva za zdrave so nas v kamere mirno prepričevali, da zakon ne bo imel finančnih posledic!!? Bodo mar tuji otroški kardiologi člani one sekte, ki živi od sonca?

Seveda ne. UKC Ljubljana je tako NIOSB in javnost prejšnji teden obvestil, da za kaj takega nimajo finančnih sredstev in da bi bilo potrebno za servisiranje dejavnosti slamnatega inštituta spremeniti ustanovni akt in statut univerzitetne ustanove ter doregistrirati vrsto novih dejavnosti. Kar pa je sploh skrajni idiotizem, ki ga Pokvarjena Milojka et al. niso predvideli. Tako kot že v štartu niso imeli pripravljenega plana B - kaj bo po noči, ko so jim bile dovoljene sanje (ko so uspešno spodili domače strokovnjake in psihopatsko uničili dve stroki na nacionalnem nivoju) in je nastopil nov dan (sramote za slovensko medicino).

Tako so brihtneži prejšnji teden ugotovili, da poštni nabiralnik NIOSB, lupina z direktorjem, tajnico, fikusom in brez vsebine, nima dovolj sredstev niti za plačilo dveh mesecev ameriškemu otroškemu kardiologu v višini 260.000 ameriških dolarjev. Ali drugače povedano: za eno celotno šestletno specializacijo slovenskega specializanta pediatrije oz. okrog 100 plač slovenskega specialista pediatra (9 let delovne dobe) oz. več kot 200 plač tajnice na Pediatrični kliniki (18 let delovne dobe). Oz. velikega trisobnega stanovanja v Ljubljani!!! Pa eden za zagotavljanje kontinuiranega dela niti ni dovolj.

Pa je tukaj norosti na ladji norcev že konec? Nikakor. NIOSB, ki sploh nima sredstev za delovanje, naj bi prostore za delovanje najel od UKC Ljubljana. Za kar pa mora najprej ta lupina skleniti pogodbo s tistim, ki denar ima - ZZZS. Česar pa dokler nima dovoljenja za bolnišnično delo ne more storiti. Dovoljenja pa ne more dobiti, dokler nima nosilca dejavnosti, ki mora biti po obstoječi zakonodaji stalno zaposleni specialist otroški kardiolog. Kar pa američani, ki se bodo menjali vsak teden - seveda niso.

Še več. Ameriški zdravnik kljub spremenjenem zakonu ne more začeti delati v UKC Ljubljana tudi zato, ker mora pred pridobitvijo začasnega dovoljenja za delo od Ministrstva za zdrave k vlogi po noveli zakona priložiti tudi povabilo ustanove, ki ga je povabila. Povabil pa ga ni UKC Ljubljana, pač pa NISOB. NIOSB nima prostorov, opreme in kadra, kjer bi lahko delal. Od UKC Ljubljana pa jih ne more najeti, ker nima zagotovljenih sredstev. Skratka, kompletna ladja norcev.

Ameriški zdravnik, ki je bil prejšnji teden na Pediatrični kliniki v Ljubljani in je zaradi neruejenih razmer po mojih informacijah taval od Poncija do Pilata, da bi mu vendarle kdo podpisal pogodbo, s katero bi prišel do - za igranje žepnega bilijarda in prijetnih poletnih počitnic - manjšega zaklada, do obljubljenih okrog 24.000 evrov. Ali mu je uspelo ali ne, ne vem. Je pa dejstvo, da bo odšel domov najverjetneje s precej grenko izkušnjo iz favele EU - Slovenije.

In ko sem se že resno spraševal, zakaj imamo sploh zbornico in druge stanovske organizacije, so se oglasile: ZZS, FIDES in Zdravniško društvo. Stališče ZZS, ki pa mu Ministrstvo za zdrave v pomanjkanju - zaradi nekritičnega in samopašnega zaletavanja v zid - rešitev nasprotuje je, da po obstoječi zakonodaji, kot že opisano zgoraj, NIOSB ne more dobiti dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ker nima nosilca dejavnosti, torej stalno zaposlenega otroškega kardiologa. Posledično tudi ne more zaprositi zavarovalnico ZZZS za financiranje delovanja in podpisati pogodbe za najem prostorov, opreme in kadra od UKC Ljubljana.

Predsednik FIDES je povedal to, kar smo posamezniki trobili že pred njim, da bo prišlo med slovenskimi zdravniki do nemira zaradi (pre)velikih razlik v plačilu med njimi in tujimi zdravniki. Kar je logično. Bolnišnice imajo svoje zakonitosti in svojo psihologijo. Če nekdo preživi v bolnišnici denimo 25 let od študentskih vaj na Medicinski fakulteti, do pripravništva, specializacije, napornih prvih let mladega specialista in kasneje bolj udobnih let profesorja, si lahko predstavljate, da pri svojih 50-ih letih profesor za 3.000 evrov na mesec gotovo ne bo sedel poleg ameriškega kolega za 30.000 evrov na teden in mu igral dvornega tolmača ambulantnih kartonov.

Da bo na ladji Bounty prej ko slej in iz istih razlogov prišlo do upora je napovedal tudi predsednik Zdravniškega društva.

In zgodilo se je. Odhod iz UKC Ljubljana so včeraj bojda napovedali tudi kardiologi za odrasle, ki jim očitno niso dovolj provizije od žilnih opornic, srčnih spodbujevalnikov, umetnih aortnih zaklopk in neštetih kardioloških zdravil za korekcijo bednih plač, pač pa so se jim ob pogledu na NIOSB sedaj pocedile sline po ameriških plačah. Sledile pa jim bodo logično počasi tudi druge stroke.

Prav ste uganili. Pokvarjena Milojka in njenih tisoč skorumpiranih razbojnikov pa niso ustavili konjev. Niso se nehali zaletavati z glavo v zid. Nak. NIOSB so mimo obstoječe zakonodaje izdali dovoljenje za izvajanje bolnišnične dejavnosti. Kot rečeno, ta izrecno zahteva, da ima institucija, ki prosi za dovoljenje nosilca dejavnosti, ki mora biti strokovnjak iz dotičnega področja, torej otroški kardiolog, in zaposlen za nedoločen čas. Dikcijo ministrstva ocenite sami.

Pokvarjena Milojka et al. bodo tako dejansko in dokončno uničili slovensko zdravstvo. Zdaj druge stroke nimajo nobenega razloga, da enostavno naredijo enako - kolektivno izstopijo iz UKC Ljubljana in ga s tem prisilijo v enako obnašanje kot v primeru otroške kardiologije in NIOSB in posledično najverjetneje tudi v enake plače za novo shemo zaposlitve.

Še posebej zanimivo pa bo, ko se bo v zgodbo vpletla tudi Evropska unija, ki takih odklonov in balkanizmov gotovo ne bo tolerirala in mirno gledala. Je to tisto vratno vretence osteoporotične udbovske hrbtenice zemljaričanskega jugoslovenskega socialističnega zdravstva, ki ga je treba frcniti, da postane tetraplegično in se ga bo dalo končno postaviti na novo - zdravstvo namreč?