Komentar

Politično gledališče: Če jih ne bomo mi, nas bodo oni!

Žiga Divjak z analitsko natančnostjo uprizarja način delovanja skupnosti, način obravnavanja konfliktnega stanja v kapitalistični družbi. V kapitalistični skupnosti, ki jo spremljajo krvavi koraki zatemnjene resničnosti brez etičnih načel. Kjer je vse določeno binarno: če jih ne bomo mi, nas bodo oni!

21.07.2018 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Žiga Divjak   Šest   Katarina Stegnar   migranti   politično gledališče

Foto: Radio Slovenija

 Samo etična oblast je legitimna oblast.

Najbolj zaželena oblika reakcije na politično umetnost je intelektualno-analitični odziv. Obstaja pa tudi agresivna, negativna oblika odziva nanjo, predvsem s strani oblastne nomenklature. V sredici politično kritične umetnosti je preverjanje univerzalnih spoznanj in načel, ki določajo življenje v vseh njenih oblikah. Prek politične umetnosti preverjamo, ali ima trenutna oblast sploh legitimnost, da vlada zboru - avditoriju. Oblast mora biti poleg sistemskega podvržena tudi metafizičnemu nadzoru, predvsem njenega represivnega aparata. Vsak trenutek mora biti pripravljena na to, da bo podvržena kritičnemu pogledu avditorija.

 

To je komentar o kritični umetnosti! Politična umetnost se z neposredno akcijo odziva na resničnost, glede na reakcijo oblasti pa lahko zelo hitro zaznamo, ali je ta legitimna ali ne. Če reakcija oblasti ni skladna z etičnimi in univerzalnimi načeli, ne more biti legitimna. Samo etična oblast je legitimna oblast. 

 

Najbolj primitivna oblika odziva na politično umetnost je neposredna agresija in kriminalizacija, naj-najbolj preverzna oblika pa je administrativno ukinjanje umetniških praks, doseženo z alkimistično zakonodajo. Sam nisem nikoli proizvajal političnega gledališča, toda zavest, da je politično gledališče osrednja gledališka praksa preverjanja resnične resničnosti, je v meni vedno sprožala najvšjo stopnjo premisleka. Kot gledalec doživljam politično gledališče vsaj tako intenzivno kot morfološko-kozmistično gledališko prakso, ki jo proizvajam. Z obema praksama si oblikujem svojo anarhistično zavest. Ravno anarhizem, ta staromoden pogled na svet, me ščiti, da bi pripadal komurkoli, kaj šele določeni ideološki identifikaciji.

 

To je komentar, posvečen mlademu umetniku!

 

Izvrsten gledališki avtor Žiga Divjak v svojih predstavah-umetninah z gledališko gesto in visoko stopnjo rahločutnosti posega v robustne strukturne sisteme sveta. Kar ga dela posebnega, s tem pa tudi izvrstnega, je to, da njegova politična gledališka gesta ne razdvaja, ne polarizira avditorija. Ne sili gledališkega občestva, da se mora v realnem času predstave opredeljevati do dramske situacije, temveč počasi, previdno vstopa v svetove svojih protagonistov, v katere surovo vdira zunanja politična magma. Tako se v času predstave pred našimi očmi dobesedno spreminja struktura sveta. Mladi umetnik Žiga Divjak s svojo, zdaj že znamenito blagostjo, preverja dejanja svojih protagonistov, če so v skladu z občečloveškim, s človeškimi običaji. Opazuje razkroj in razvoj običajev, istočasno pa gleda kako se s spreminjanjem običajev širi živa zavest človeštva.

 

Žiga Divjak nam govori: 

 

"Sam se sicer opredeljujem kot umetnik, ki gradi politično gledališče, toda v svojih umetninah ne obravnavam abstraktnega dela političnega upravljanja, vodenja in urejanja sveta, še manj pa gledališče razumem kot dnevno politično opcijo kjer se mora posameznik opredeljevati do politične problematike. Zame je politično gledališče tista mreža, preko katere opazujem mikrokozmos v trenutku, ko abstraktno politično začne konkretno posegati v bivanje posameznika. V gledališču opazujem, kako ideološko ultimativno pronica v naše posamičnosti. Z umetnostjo želim vstopiti s svojimi sodelavci v skupnost in v njej izoblikovati ozaveščeno stvarnost."

 

Predstava Žige Divjaka Šest je misleča umetnina, meta-apel, ki z dokumetarno rekonstrukcijo avditoriju razprostre genezo konkretnega spora, na drugi ravni pa zahteva od avditorija, da ukrepa v imenu etičnega imperativa. Žiga Divjak je reaktviral dramatičen dogodek, ko so politični odločevalci hoteli v malomestni skupnosti, kakršen je Kranj, v dijaškem domu naseliti šest mladoletnih migrantov, ki so se znašli brez spremstva staršev v naši Republiki. V predstavi spremljamo genezo dramatične situacije, za katero v nobenem trenutku kot gledalci nismo prepričani, ali se je zgodila točno tako, kot jo gledamo, ali deloma drugače ali popolnoma drugače. Resničnost se sicer vedno zgodi deloma drugače kot v umetnosti, če ne, ne bi bila resničnost. Mogoče pa se je zgodila še bolj boleče kot smo jo gledali v gledališki predstavi.

 

Zaporedje scenskih dogodkov je prizvalo v odrsko resničnost, prek izvrstne igralke Katarine Stegnar, ravnateljico dijaškega doma kot heroično protagonstko, ki pa se je v dramskem vrhu prelomila. Izzvenela je osramočena od brutalnega nacionalističnega antagozima. Popustila je kolektivnemu pritisku različnih družbenih skupin, ki so dosegle izsiljeno resničnost.

 

Žiga Divjak nam govori:

 

"Tekst, ki smo ga napisali skupaj z igralci, ni nujno, da vsebuje avtonomen literaren umetniški izraz, temveč ima predvsem funkcionalno logiko. Oblikovan je točno za to predstavo in za nobeno drugo. Tekst narekuje tema predstave, usmerjena v problematiko, njej pa sledi dramaturgija predstave. Naloga v gledališču ni uveljavljanje informacij, temveč razpiranje informacijskega potenciala. Tematika pa nikakor ne sme biti obravnavana pseudo dobrotniško."

 

Predstava Šest je uprizorjena znotraj interdisciplinarnega rezidenčnega projekta Nova pošta, ki je začasna gledališka produkcijska oblika, ki jo je v prejšnji gladališki sezoni usmerjala režiserska trojica Sebastjan Horvat, Janez Janša in Žiga Divjak. Etimološka razlaga tedna / beseda: pošta/ je izpeljanka iz besede postojanka, postoj. Postojanka je točka, ki se nahaja na poti med pošiljateljem in prejemnikom. Postojanka: partizanska postojanka, varna hiša kot postojanka, prostor svobode delovanja kot postojanka, začasna piratska cona, začasen, strateški prostor svobode. Konec etimološke razlage.

 

Prek igralcev vstopajo v predstavo Šest ljudje iz trenutne, neposredne resničnosti. Šele skozi dojemanje drugega v konfliktni, dramatični situaciji lahko gledalec razume svoj lasten položaj.  Gledališka predstava ne informira temveč razpira informacije, da nas te pretresejo na takšen način, da v nas sproži občutljivost. To pa prevedemo v univerzalne vrednote. Ne samo, da se povežemo z univerzalnim, temveč postanemo odzivni, neposredno dejavni v odnosu do antropološke katastrofe, ki jo je na Bližnjem vzhodu sprožil Divji zahod.

 

Opogumljen avditorij tako z vpogledom, ne le v umetniško strukturo, temveč v neposredno življenje, postane nosilec zgodovinske zavesti. Gledališče je družbena zavest, sploh njen tisti del, ki ga ne uzavešča zakonodaja, temveč kategorije, ki oblikujejo kolektivno podzavest. Žiga Divjak z analitsko natančnostjo uprizarja način delovanja skupnosti, način obravnavanja konfliktnega stanja v kapitalistični družbi. V kapitalistični skupnosti, ki jo spremljajo krvavi koraki zatemnjene resničnosti brez etičnih načel. Kjer je vse določeno binarno: Če jih ne bomo mi, nas bodo oni!

        Vsi vpleteni v predstavo Šest so kakor ujeti na Prokrustovi postelji. Predstava Šest nas s svojim meta-apelom opozarja: da ne boste kasneje rekli, da niste vedeli. Mladi umetnik Žiga Divjak nas opozorja na to, da se ne bomo že v bližnji bodočnosti sramovali svojih postopkov, tako kot se morajo danes mladi Nemci sramovati postopkov svojih dedov in starih mater. Saj smo se naučili iz dramskih tekstur preteklosti, da antagonisti tako ali tako ne poznajo sramu. Fanatičnost v političnem bitju se tako ali tako vedno konča v prostorih sistemskega nasilja.

 

Žiga Divjak se s svojo blagostjo upira vsem oblikam človeške etične otopelosti. Natančno razume begunskega otroka, ki se igra slepe miši v neposredni bližini začasnega šotorišča v Veliki Kladuši: "Oseminštirideset, devetinštirideset, petdeset. Prihajam, če vi to hočete ali ne!" Žiga Divjak nas svari pred tem, da začasno šotorišče ne bi postalo uničevalno koncentracijsko taborišče.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
7
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 6,011
02/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,708
03/
Auf wiedersehen*, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,660
04/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,461
05/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 2,082
06/
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,495
07/
Stoletni pečat Zorka Simčiča (1. del): Kako je mogoče, da neki ideologiji uspe prepričati toliko ljudi, da cilj posvečuje sredstvo?
Uredništvo
Ogledov: 1,279
08/
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
Dimitrij Rupel
Ogledov: 919
09/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,960
10/
Verniki vzdihnejo: O, Bog! Otroci in Italijani v stiski kličejo mamo. Socialistični uradniki rečejo: jebemtiboga. Jaz pa sem izčrkoval v misli: O, Giordano Bruno!
Uredništvo
Ogledov: 677