Komentar

Politično gledališče: Če jih ne bomo mi, nas bodo oni!

Žiga Divjak z analitsko natančnostjo uprizarja način delovanja skupnosti, način obravnavanja konfliktnega stanja v kapitalistični družbi. V kapitalistični skupnosti, ki jo spremljajo krvavi koraki zatemnjene resničnosti brez etičnih načel. Kjer je vse določeno binarno: če jih ne bomo mi, nas bodo oni!

21.07.2018 23:15
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Žiga Divjak   Šest   Katarina Stegnar   migranti   politično gledališče

Foto: Radio Slovenija

 Samo etična oblast je legitimna oblast.

Najbolj zaželena oblika reakcije na politično umetnost je intelektualno-analitični odziv. Obstaja pa tudi agresivna, negativna oblika odziva nanjo, predvsem s strani oblastne nomenklature. V sredici politično kritične umetnosti je preverjanje univerzalnih spoznanj in načel, ki določajo življenje v vseh njenih oblikah. Prek politične umetnosti preverjamo, ali ima trenutna oblast sploh legitimnost, da vlada zboru - avditoriju. Oblast mora biti poleg sistemskega podvržena tudi metafizičnemu nadzoru, predvsem njenega represivnega aparata. Vsak trenutek mora biti pripravljena na to, da bo podvržena kritičnemu pogledu avditorija.

 

To je komentar o kritični umetnosti! Politična umetnost se z neposredno akcijo odziva na resničnost, glede na reakcijo oblasti pa lahko zelo hitro zaznamo, ali je ta legitimna ali ne. Če reakcija oblasti ni skladna z etičnimi in univerzalnimi načeli, ne more biti legitimna. Samo etična oblast je legitimna oblast. 

 

Najbolj primitivna oblika odziva na politično umetnost je neposredna agresija in kriminalizacija, naj-najbolj preverzna oblika pa je administrativno ukinjanje umetniških praks, doseženo z alkimistično zakonodajo. Sam nisem nikoli proizvajal političnega gledališča, toda zavest, da je politično gledališče osrednja gledališka praksa preverjanja resnične resničnosti, je v meni vedno sprožala najvšjo stopnjo premisleka. Kot gledalec doživljam politično gledališče vsaj tako intenzivno kot morfološko-kozmistično gledališko prakso, ki jo proizvajam. Z obema praksama si oblikujem svojo anarhistično zavest. Ravno anarhizem, ta staromoden pogled na svet, me ščiti, da bi pripadal komurkoli, kaj šele določeni ideološki identifikaciji.

 

To je komentar, posvečen mlademu umetniku!

 

Izvrsten gledališki avtor Žiga Divjak v svojih predstavah-umetninah z gledališko gesto in visoko stopnjo rahločutnosti posega v robustne strukturne sisteme sveta. Kar ga dela posebnega, s tem pa tudi izvrstnega, je to, da njegova politična gledališka gesta ne razdvaja, ne polarizira avditorija. Ne sili gledališkega občestva, da se mora v realnem času predstave opredeljevati do dramske situacije, temveč počasi, previdno vstopa v svetove svojih protagonistov, v katere surovo vdira zunanja politična magma. Tako se v času predstave pred našimi očmi dobesedno spreminja struktura sveta. Mladi umetnik Žiga Divjak s svojo, zdaj že znamenito blagostjo, preverja dejanja svojih protagonistov, če so v skladu z občečloveškim, s človeškimi običaji. Opazuje razkroj in razvoj običajev, istočasno pa gleda kako se s spreminjanjem običajev širi živa zavest človeštva.

 

Žiga Divjak nam govori: 

 

"Sam se sicer opredeljujem kot umetnik, ki gradi politično gledališče, toda v svojih umetninah ne obravnavam abstraktnega dela političnega upravljanja, vodenja in urejanja sveta, še manj pa gledališče razumem kot dnevno politično opcijo kjer se mora posameznik opredeljevati do politične problematike. Zame je politično gledališče tista mreža, preko katere opazujem mikrokozmos v trenutku, ko abstraktno politično začne konkretno posegati v bivanje posameznika. V gledališču opazujem, kako ideološko ultimativno pronica v naše posamičnosti. Z umetnostjo želim vstopiti s svojimi sodelavci v skupnost in v njej izoblikovati ozaveščeno stvarnost."

 

Predstava Žige Divjaka Šest je misleča umetnina, meta-apel, ki z dokumetarno rekonstrukcijo avditoriju razprostre genezo konkretnega spora, na drugi ravni pa zahteva od avditorija, da ukrepa v imenu etičnega imperativa. Žiga Divjak je reaktviral dramatičen dogodek, ko so politični odločevalci hoteli v malomestni skupnosti, kakršen je Kranj, v dijaškem domu naseliti šest mladoletnih migrantov, ki so se znašli brez spremstva staršev v naši Republiki. V predstavi spremljamo genezo dramatične situacije, za katero v nobenem trenutku kot gledalci nismo prepričani, ali se je zgodila točno tako, kot jo gledamo, ali deloma drugače ali popolnoma drugače. Resničnost se sicer vedno zgodi deloma drugače kot v umetnosti, če ne, ne bi bila resničnost. Mogoče pa se je zgodila še bolj boleče kot smo jo gledali v gledališki predstavi.

 

Zaporedje scenskih dogodkov je prizvalo v odrsko resničnost, prek izvrstne igralke Katarine Stegnar, ravnateljico dijaškega doma kot heroično protagonstko, ki pa se je v dramskem vrhu prelomila. Izzvenela je osramočena od brutalnega nacionalističnega antagozima. Popustila je kolektivnemu pritisku različnih družbenih skupin, ki so dosegle izsiljeno resničnost.

 

Žiga Divjak nam govori:

 

"Tekst, ki smo ga napisali skupaj z igralci, ni nujno, da vsebuje avtonomen literaren umetniški izraz, temveč ima predvsem funkcionalno logiko. Oblikovan je točno za to predstavo in za nobeno drugo. Tekst narekuje tema predstave, usmerjena v problematiko, njej pa sledi dramaturgija predstave. Naloga v gledališču ni uveljavljanje informacij, temveč razpiranje informacijskega potenciala. Tematika pa nikakor ne sme biti obravnavana pseudo dobrotniško."

 

Predstava Šest je uprizorjena znotraj interdisciplinarnega rezidenčnega projekta Nova pošta, ki je začasna gledališka produkcijska oblika, ki jo je v prejšnji gladališki sezoni usmerjala režiserska trojica Sebastjan Horvat, Janez Janša in Žiga Divjak. Etimološka razlaga tedna / beseda: pošta/ je izpeljanka iz besede postojanka, postoj. Postojanka je točka, ki se nahaja na poti med pošiljateljem in prejemnikom. Postojanka: partizanska postojanka, varna hiša kot postojanka, prostor svobode delovanja kot postojanka, začasna piratska cona, začasen, strateški prostor svobode. Konec etimološke razlage.

 

Prek igralcev vstopajo v predstavo Šest ljudje iz trenutne, neposredne resničnosti. Šele skozi dojemanje drugega v konfliktni, dramatični situaciji lahko gledalec razume svoj lasten položaj.  Gledališka predstava ne informira temveč razpira informacije, da nas te pretresejo na takšen način, da v nas sproži občutljivost. To pa prevedemo v univerzalne vrednote. Ne samo, da se povežemo z univerzalnim, temveč postanemo odzivni, neposredno dejavni v odnosu do antropološke katastrofe, ki jo je na Bližnjem vzhodu sprožil Divji zahod.

 

Opogumljen avditorij tako z vpogledom, ne le v umetniško strukturo, temveč v neposredno življenje, postane nosilec zgodovinske zavesti. Gledališče je družbena zavest, sploh njen tisti del, ki ga ne uzavešča zakonodaja, temveč kategorije, ki oblikujejo kolektivno podzavest. Žiga Divjak z analitsko natančnostjo uprizarja način delovanja skupnosti, način obravnavanja konfliktnega stanja v kapitalistični družbi. V kapitalistični skupnosti, ki jo spremljajo krvavi koraki zatemnjene resničnosti brez etičnih načel. Kjer je vse določeno binarno: Če jih ne bomo mi, nas bodo oni!

        Vsi vpleteni v predstavo Šest so kakor ujeti na Prokrustovi postelji. Predstava Šest nas s svojim meta-apelom opozarja: da ne boste kasneje rekli, da niste vedeli. Mladi umetnik Žiga Divjak nas opozorja na to, da se ne bomo že v bližnji bodočnosti sramovali svojih postopkov, tako kot se morajo danes mladi Nemci sramovati postopkov svojih dedov in starih mater. Saj smo se naučili iz dramskih tekstur preteklosti, da antagonisti tako ali tako ne poznajo sramu. Fanatičnost v političnem bitju se tako ali tako vedno konča v prostorih sistemskega nasilja.

 

Žiga Divjak se s svojo blagostjo upira vsem oblikam človeške etične otopelosti. Natančno razume begunskega otroka, ki se igra slepe miši v neposredni bližini začasnega šotorišča v Veliki Kladuši: "Oseminštirideset, devetinštirideset, petdeset. Prihajam, če vi to hočete ali ne!" Žiga Divjak nas svari pred tem, da začasno šotorišče ne bi postalo uničevalno koncentracijsko taborišče.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Minister za kulturo
3
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o Evropi: Da je EU uspešna in demokratična?! Zagotovo ne!
14
23.01.2019 20:15
Osuplo sem prebral izjavo prijatelja Dejana Steinbucha, da je EU najuspešnejša demokratična vladavina prava, svobodna in na ... Več.
Piše: Keith Miles
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
32
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
1
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
Andrej Černe
Ogledov: 15,140
02/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,867
03/
Vili Kovačič poziva evropske poslance, naj proti Sloveniji sprožijo "atomsko bombo" oziroma zloglasni 7. člen!
Uredništvo
Ogledov: 3,569
04/
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,302
05/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,018
06/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,155
07/
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
08/
Diagnoza: Anafilaktični šok (Javno pismo ministrstvu za zdravje in ZZZS)
Igor Muževič
Ogledov: 1,286
09/
Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO
Uredništvo
Ogledov: 2,561
10/
537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?
Bine Kordež
Ogledov: 514