Komentar

Fenomen Trump: Dementni in narcisoidni starec, ki ne ve, kaj govori

Trump je tisti pijani stric v bifeju, ki ga marsikdo od nas pozna. Ve vse o vsem in vsakomur, čez vse ima kaj povedati. Poln je zgodb, ki mejijo na fikcijo, ampak jih pove tako prepričljivo, zlasti tiste zarotniške, da mu kar moramo verjeti, saj ne bi imel ničesar od tega, da laže.

22.07.2018 11:00
Piše: Kristjan Lapuh
Ključne besede:   Donald Trump   jug   ZDA   volitve   Amerika   Putin   konservativci   Alzheimer

Trumpov je v bistvu kolikor hočeš, samo niso vsi tako razvpiti in medijsko prepoznavni.

Dejstvo je, da že dlje časa poskušam dojeti "fenomen Trump". Dejstvo je tudi, da vsaj v eni točki v času mislim, da sem ga že kar dobro razumel, in sicer tekom njegove kandidature. Takrat sem gladko napovedal njegovo zmago in od tega nisem odstopil. Za razliko od vseh analitikov, ki so napovedovali njegov poraz, nisem uporabljal toliko statističnih podatkov, ki jih je na voljo ogromno. Zgolj z upoštevanjem spremenljivk, ki so za relevantne veljale pred volitvami, bi najbrž prišel do enakih zaključkov, in zmago gladko pripisal Hillary. Enako kot Trump sem na svoj prav prišel ravno skozi gladko zavračanje obstoječih pravil in se zanesel na svoj "good feeling" oziroma instinkt. Podobno kot Trump sem to dosegel lahko samo z zdravim ignorantskim odnosom do dejstev.

 

Glede moje napovedi Trumpove zmage lahko povem, da sem bil deležen veliko nestrinjanja in seciranja podatkov, ki so bili na voljo. In prav tako lahko povem, da sem imel vseeno prav - in to točno iz razlogov, za katere se mi je takrat zdelo, da bodo prevladali. Amerika že dolgo časa ni Amerika, za katero se nekateri Američani trudijo, da bi jo predstavljali. Amerika je že nekaj časa nazaj postala točno tisto, čemur se "napredni" del Amerike stalno posmehuje. Trailer trash, gledalci (in prave zvezde) resničnostne televizije, alkoholiki, brezposelni socialci, najstniške nosečnice - čisto obrobje, ki je bilo dolgo časa potisnjeno nekam v države, čez katere vsak normalen Američan samo leti.

 

Kmalu po volitvah so ugledni kolumnisti in novinarji začeli ugotavljati, da so enostavno preveč ignorirali "deep south" in njihove težave, poglede na svet, občutek tretjerazrednosti in odrinjenosti. Seveda je bilo takrat prepozno govoriti o tem, kar pa ne pomeni, da ni bilo prepozno govoriti o tem tudi pred volitvami, saj jim nihče, ki bi lahko kaj spremenil, ne bi verjel, ali pa se jim ne bi zdelo pomembno. Tako Hillary kot Bernie Sanders nista imela o jugu povedati ničesar dobrega. Ko je Hillary na jugu prehitela Sandersa, je ta avgusta 2016 nonšalantno izjavil, da se bitke bojujejo drugje. Kako močno se je zmotil, je takrat komentiral že kolumnist Charles M. Blow, en od glasov razuma pred in po volitvah, ki je med drugim zapisal, da se "revolucija prične pri tleh, na nepričakovanih krajih in kljub slabim možnostim za uspeh". Svoje besedilo je sicer posvetil Sandersu, a Trump je bil svetlobna leta dlje od teh prvih nerodnih pomislekov, da globoki jug nekaj le velja. In ne govorim o geografskem in politično konservativnem globokem jugu, temveč o marginaliziranem, trajno nezaposlenem, z opiati iz lekarne zasvojenim globokem jugu. Točno ta je, poleg sicer konservativne sredice, ki se ne bi premaknila za nobenega kandidata, poskrbel za nepričakovano zmago. Ta sredina ostaja močna kljub temu, da jo je Trump politično zapustil s podporo zakonodaji, ki ji direktno škoduje (začenši pri zdravstveni in davčni reformi, v zadnjem času pa z uveljavljanjem uvoznih tarif za blago, ki ga gospodarstvo nujno potrebuje), in celo kljub temu, da se obljubljene službe v stare industrije ne vračajo nikjer drugje razen na neresnic polnih tiskovkah. Pa je šlo za eno od glavnih predvolilnih obljub. Trump jih namreč ni zapustil ideološko in to je pomembno, ker so ga Američani ideološko tudi volili.

 

Konstantno čudenje velike večine medijev - vzklikanje, da nekaj "ni ameriško", vsakič, ko Trump navrže, da so določene države "shit hole countries", neznosna lahkost njegovega rasizma, seksizma, napadov na nasprotnike (in zaveznike) – nikakor ni na mestu. To je ZDA in vsakršno pretvarjanje, da ni, je hinavsko. Vse, kar se dogaja, je daleč od ameriške samopodobe, a zelo ameriško.

 

"The Fenomenom Trump" mi je bil zanimiv že v časih, ko je s svojimi bankroti poskrbel, da je zavoljo lastnega udobnega življenjskega stila dolgove prepustil raznim izvajalcem svojih mnogih propadlih projektov (morda so se ravno slovenski gradbinci učili od tega mednarodnega velikana?), in ko je s svojimi izjavami navduševal in jezil množice. Nekje vmes, ko je plužil čez protikandidate proti volilni zmagi, se mi je celo zdelo, da ga razumem, ampak sem kmalu po volitvah ugotovil, da ga ne. Zmagati na volitvah je bilo za nekoga, kot on, namreč zelo enostavno, in tega se marsikdo med njegovimi političnimi nasprotniki še vedno ne zaveda.

 

Dolgo je trajalo, da sem dohitel dogodke, a ne zaradi pomanjkanja pokrivanja s strani medijev, ki doživljajo neprekinjen zgrožen orgazem že od prve laži iz Bele hiše o količini udeležencev na sami inavguraciji. Mislim, da se mi je slika dokončno sestavila takoj po njegovem srečanju s Putinom v Helsinkih. Ne na samem dogodku, temveč na prvi tiskovki, kjer je Trump priznal, da ne ve več, kaj govori Med samo tiskovko pa se mu je simbolično zmračilo - tako, da je nekdo ugasnil luč - in s tem ustvaril popolno metaforo.

 

Trump je tisti pijani stric v bifeju, ki ga marsikdo od nas pozna. Ve vse o vsem in vsakomur, in čez vse ima kaj povedati. Poln je zgodb, ki mejijo na fikcijo, ampak jih pove tako prepričljivo, zlasti tiste zarotniške, da mu kar moramo verjeti, saj ne bi imel ničesar od tega, da laže. Stric je stari rasist, in kdor se z njim na tem področju ne strinja, si misli svoje in ga ignorira, ostali pa pri sebi kimajo.

 

Stric ljudi in skupine ljudi žali vsepovprek, tisti užaljeni ga poskušajo ignorirati in si mislijo svoje, nekaj ljudi pa se z njim ves čas pri sebi strinja, ne da bi to ravno tako javno razglašali. Problem nastane, ko stričevi sorodniki in somišljeniki malo za šalo in malo za res strica potisnejo v politiko, stric pa s svojim nekoherentnim blebetanjem zasvoji srca vseh tistih, ki so si prej le tiho mislili svoje in se počutili bolj ko ne potlačene in izolirane v tem mnenju.

 

Do tu nobenih presenečenj. Trumpov je v bistvu kolikor hočeš, samo niso vsi tako razvpiti in medijsko prepoznavni. Naš namišljeni stric si mora potrdila, da je z njegovim umom vse v redu in da ni mejno osebnostno moten, kupovati. On je najbolj fit, on je najbolj normalen, pravita točno dva (2) zdravnika. V resnici pa je dementen in narcisoiden starec, ki ga njegovi pajdaši in družinski člani vozijo k notarju in na banko, kjer vehementno podpisuje stvari, ki jih sploh ne razume.

 

Trumpa so njegovi politični zavezniki poštekali in posvojili že zdavnaj, zdaj pa se vsakič, ko se malo preveč strga z vrvice, glasno zgražajo, ampak jih kaj dosti dnevni tiskovni cikel ne moti, dokler Trump še vedno podpiše in podpre vse, kar mora, da se dogaja nek večji politični konservativni cilj. Velika zmaga, na primer, ki bo ne glede na siceršnje politične premike potencialno odmevala desetletja, je menjava ustavnega sodnika Kennedyja, kar lahko v ZDA pomeni, da bo veliko držav prepovedalo ali drugače onemogočilo splav.

 

Ker Trump zase ne more storiti kaj dosti več, kot je že, mu je dovolj, da mu svet okoli njega poje hvalo. Pyongyangovski Fox News se je tako že davno nehal pretvarjati o svoji vlogi in je začel s predsednikom govoriti kar v drugi osebi.

 

Moj osebni "aha" moment je bil, ko je Trump v Helsinkih tako ubogljivo kimal Putinu, da je bil edini način, da se malo potegne nazaj ob prihodu v ZDA, da dejansko prizna, da ne ve, kaj govori, tudi ko gre za politično najbolj občutljive in pomembne teme. Sicer tega ni rekel dobesedno, ampak besede zveze "ne bi" ponesreči zamenjati z "da bi" (v izjemno pomembnem političnem kontekstu) in tega ne ugotoviti takoj, ne zmore niti vsak pacient z Alzheimerjevo demenco (ne govorim sarkastično, temveč iz osebnih izkušenj – pacienti z Alzheimerjevo demenco, ki jih osebno poznam, so mnogokrat bolj smiselni in orientirani kot Trump). 

 

Zato menim, da je vsako analiziranje, premlevanje, umeščanje v nek smiseln prostor in čas … česar koli, kar Trump počne, enako kot upoštevati pijanske ali dementne blodnje katerega koli naključnega pijančka ali psihiatričnega bolnika. Mnogo bolje bi bilo, da bi namesto političnih in ekonomskih analitikov na televiziji o Trumpovi zadnji dogodivščini modrovali izkušeni gerontopsihiatri in zdravstveno osebje iz domov za ostarele. Tako se morda ne bi vsi osredotočali na ubogega Trumpa, temveč na aparat pajdašev, ki njegovo očitno opravilno nesposobnost izkorišča.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Diplomatski spin "Kapitana Amerike": Kako je zunanji minister Miro Cerar "resno opozoril" Washington
12
16.12.2018 18:00
Cerarjevo srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom bi ostalo marginalno, če pozornosti ne bi vzbudila dva podatka: da ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Avgust Černigoj in Edvard Zajec, učitelj in učenec
1
16.12.2018 00:00
Edvard Zajec vgrajuje tehnologijo v človeško oko. Ne oponaša, predvsem s strojem preračunava. Če je didaktika XX. stoletja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
20
12.12.2018 20:45
Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
3
10.12.2018 22:37
Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vladeAlenke Bratušek: Vlada ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
26
09.12.2018 18:00
Sovražni govor je vsako sovražno izjavljanje, usmerjeno proti komurkoli, z namenom pridobitve osebne koristi diskreditacije, ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
5
08.12.2018 12:00
25. novembra 2018 je v mestuSyracuse, v ameriški zvezni državiNew Yorkumrl velikan svetovne umetnosti, začetnik računalniške ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
25
06.12.2018 23:45
Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
29
05.12.2018 22:04
Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev , torej osebnosti z ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
10
03.12.2018 22:00
Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ... Več.
Piše: Miha Burger
Bodo nacionalne države v "bruseljskem cesarstvu" sploh še kdaj suverene?
5
02.12.2018 20:37
Diskusija o Brexitu poteka z nastavljenimi - in ne izvoljenimi - birokrati v Bruslju. Dostikrat slišim, da so ti uradniki ... Več.
Piše: Keith Miles
Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci
9
02.12.2018 06:00
Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Boj za Istrabenzove hotele: Kdo bo obvladoval pomemben del slovenskega turizma
6
30.11.2018 21:00
Zgodba o prodaji Istrabenzovih hotelov je očitno dosegla vrelišče. Na to kaže tudi naša neuradna informacija, da naj bi že v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Medijski aktivizem v lokalni politiki: Janković da, Popovič ne?!
17
27.11.2018 20:00
Kar je dovoljeno Zoranu Jankoviću, ne velja za Borisa Popoviča. Medijski mainstream je vzpostavil nove, povsem subjektivne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če spodbujaš totalitarne metode, se lahko zgodi, da bodo te enkrat uporabljene proti tebi
22
26.11.2018 23:59
Pričujoči prispevek objavljamo do preklica, kajti za vsak primer smo ga poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Volitve so za nami in vsi smo zmagovalci ...
3
26.11.2018 13:00
Zmagovalci so tisti, ki so postali župani, zmagovalci so tisti, ki niso postali župani, saj jim ne bo več treba dajati nemogočih ... Več.
Piše: Ivan Simič
Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije
5
25.11.2018 23:59
Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina
1
25.11.2018 12:00
Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Oh, to naše šolstvo: Kratka anekdota o tem, da ima avtoriteta vedno prav
4
22.11.2018 23:59
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase, se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
12
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Diplomatski spin "Kapitana Amerike": Kako je zunanji minister Miro Cerar "resno opozoril" Washington
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,097
02/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 2,213
03/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,186
04/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,623
05/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 1,182
06/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,199
07/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 801
08/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,099
09/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,911
10/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,766