Komentar

Fenomen Trump: Dementni in narcisoidni starec, ki ne ve, kaj govori

Trump je tisti pijani stric v bifeju, ki ga marsikdo od nas pozna. Ve vse o vsem in vsakomur, čez vse ima kaj povedati. Poln je zgodb, ki mejijo na fikcijo, ampak jih pove tako prepričljivo, zlasti tiste zarotniške, da mu kar moramo verjeti, saj ne bi imel ničesar od tega, da laže.

22.07.2018 11:00
Piše: Kristjan Lapuh
Ključne besede:   Donald Trump   jug   ZDA   volitve   Amerika   Putin   konservativci   Alzheimer

Trumpov je v bistvu kolikor hočeš, samo niso vsi tako razvpiti in medijsko prepoznavni.

Dejstvo je, da že dlje časa poskušam dojeti "fenomen Trump". Dejstvo je tudi, da vsaj v eni točki v času mislim, da sem ga že kar dobro razumel, in sicer tekom njegove kandidature. Takrat sem gladko napovedal njegovo zmago in od tega nisem odstopil. Za razliko od vseh analitikov, ki so napovedovali njegov poraz, nisem uporabljal toliko statističnih podatkov, ki jih je na voljo ogromno. Zgolj z upoštevanjem spremenljivk, ki so za relevantne veljale pred volitvami, bi najbrž prišel do enakih zaključkov, in zmago gladko pripisal Hillary. Enako kot Trump sem na svoj prav prišel ravno skozi gladko zavračanje obstoječih pravil in se zanesel na svoj "good feeling" oziroma instinkt. Podobno kot Trump sem to dosegel lahko samo z zdravim ignorantskim odnosom do dejstev.

 

Glede moje napovedi Trumpove zmage lahko povem, da sem bil deležen veliko nestrinjanja in seciranja podatkov, ki so bili na voljo. In prav tako lahko povem, da sem imel vseeno prav - in to točno iz razlogov, za katere se mi je takrat zdelo, da bodo prevladali. Amerika že dolgo časa ni Amerika, za katero se nekateri Američani trudijo, da bi jo predstavljali. Amerika je že nekaj časa nazaj postala točno tisto, čemur se "napredni" del Amerike stalno posmehuje. Trailer trash, gledalci (in prave zvezde) resničnostne televizije, alkoholiki, brezposelni socialci, najstniške nosečnice - čisto obrobje, ki je bilo dolgo časa potisnjeno nekam v države, čez katere vsak normalen Američan samo leti.

 

Kmalu po volitvah so ugledni kolumnisti in novinarji začeli ugotavljati, da so enostavno preveč ignorirali "deep south" in njihove težave, poglede na svet, občutek tretjerazrednosti in odrinjenosti. Seveda je bilo takrat prepozno govoriti o tem, kar pa ne pomeni, da ni bilo prepozno govoriti o tem tudi pred volitvami, saj jim nihče, ki bi lahko kaj spremenil, ne bi verjel, ali pa se jim ne bi zdelo pomembno. Tako Hillary kot Bernie Sanders nista imela o jugu povedati ničesar dobrega. Ko je Hillary na jugu prehitela Sandersa, je ta avgusta 2016 nonšalantno izjavil, da se bitke bojujejo drugje. Kako močno se je zmotil, je takrat komentiral že kolumnist Charles M. Blow, en od glasov razuma pred in po volitvah, ki je med drugim zapisal, da se "revolucija prične pri tleh, na nepričakovanih krajih in kljub slabim možnostim za uspeh". Svoje besedilo je sicer posvetil Sandersu, a Trump je bil svetlobna leta dlje od teh prvih nerodnih pomislekov, da globoki jug nekaj le velja. In ne govorim o geografskem in politično konservativnem globokem jugu, temveč o marginaliziranem, trajno nezaposlenem, z opiati iz lekarne zasvojenim globokem jugu. Točno ta je, poleg sicer konservativne sredice, ki se ne bi premaknila za nobenega kandidata, poskrbel za nepričakovano zmago. Ta sredina ostaja močna kljub temu, da jo je Trump politično zapustil s podporo zakonodaji, ki ji direktno škoduje (začenši pri zdravstveni in davčni reformi, v zadnjem času pa z uveljavljanjem uvoznih tarif za blago, ki ga gospodarstvo nujno potrebuje), in celo kljub temu, da se obljubljene službe v stare industrije ne vračajo nikjer drugje razen na neresnic polnih tiskovkah. Pa je šlo za eno od glavnih predvolilnih obljub. Trump jih namreč ni zapustil ideološko in to je pomembno, ker so ga Američani ideološko tudi volili.

 

Konstantno čudenje velike večine medijev - vzklikanje, da nekaj "ni ameriško", vsakič, ko Trump navrže, da so določene države "shit hole countries", neznosna lahkost njegovega rasizma, seksizma, napadov na nasprotnike (in zaveznike) – nikakor ni na mestu. To je ZDA in vsakršno pretvarjanje, da ni, je hinavsko. Vse, kar se dogaja, je daleč od ameriške samopodobe, a zelo ameriško.

 

"The Fenomenom Trump" mi je bil zanimiv že v časih, ko je s svojimi bankroti poskrbel, da je zavoljo lastnega udobnega življenjskega stila dolgove prepustil raznim izvajalcem svojih mnogih propadlih projektov (morda so se ravno slovenski gradbinci učili od tega mednarodnega velikana?), in ko je s svojimi izjavami navduševal in jezil množice. Nekje vmes, ko je plužil čez protikandidate proti volilni zmagi, se mi je celo zdelo, da ga razumem, ampak sem kmalu po volitvah ugotovil, da ga ne. Zmagati na volitvah je bilo za nekoga, kot on, namreč zelo enostavno, in tega se marsikdo med njegovimi političnimi nasprotniki še vedno ne zaveda.

 

Dolgo je trajalo, da sem dohitel dogodke, a ne zaradi pomanjkanja pokrivanja s strani medijev, ki doživljajo neprekinjen zgrožen orgazem že od prve laži iz Bele hiše o količini udeležencev na sami inavguraciji. Mislim, da se mi je slika dokončno sestavila takoj po njegovem srečanju s Putinom v Helsinkih. Ne na samem dogodku, temveč na prvi tiskovki, kjer je Trump priznal, da ne ve več, kaj govori Med samo tiskovko pa se mu je simbolično zmračilo - tako, da je nekdo ugasnil luč - in s tem ustvaril popolno metaforo.

 

Trump je tisti pijani stric v bifeju, ki ga marsikdo od nas pozna. Ve vse o vsem in vsakomur, in čez vse ima kaj povedati. Poln je zgodb, ki mejijo na fikcijo, ampak jih pove tako prepričljivo, zlasti tiste zarotniške, da mu kar moramo verjeti, saj ne bi imel ničesar od tega, da laže. Stric je stari rasist, in kdor se z njim na tem področju ne strinja, si misli svoje in ga ignorira, ostali pa pri sebi kimajo.

 

Stric ljudi in skupine ljudi žali vsepovprek, tisti užaljeni ga poskušajo ignorirati in si mislijo svoje, nekaj ljudi pa se z njim ves čas pri sebi strinja, ne da bi to ravno tako javno razglašali. Problem nastane, ko stričevi sorodniki in somišljeniki malo za šalo in malo za res strica potisnejo v politiko, stric pa s svojim nekoherentnim blebetanjem zasvoji srca vseh tistih, ki so si prej le tiho mislili svoje in se počutili bolj ko ne potlačene in izolirane v tem mnenju.

 

Do tu nobenih presenečenj. Trumpov je v bistvu kolikor hočeš, samo niso vsi tako razvpiti in medijsko prepoznavni. Naš namišljeni stric si mora potrdila, da je z njegovim umom vse v redu in da ni mejno osebnostno moten, kupovati. On je najbolj fit, on je najbolj normalen, pravita točno dva (2) zdravnika. V resnici pa je dementen in narcisoiden starec, ki ga njegovi pajdaši in družinski člani vozijo k notarju in na banko, kjer vehementno podpisuje stvari, ki jih sploh ne razume.

 

Trumpa so njegovi politični zavezniki poštekali in posvojili že zdavnaj, zdaj pa se vsakič, ko se malo preveč strga z vrvice, glasno zgražajo, ampak jih kaj dosti dnevni tiskovni cikel ne moti, dokler Trump še vedno podpiše in podpre vse, kar mora, da se dogaja nek večji politični konservativni cilj. Velika zmaga, na primer, ki bo ne glede na siceršnje politične premike potencialno odmevala desetletja, je menjava ustavnega sodnika Kennedyja, kar lahko v ZDA pomeni, da bo veliko držav prepovedalo ali drugače onemogočilo splav.

 

Ker Trump zase ne more storiti kaj dosti več, kot je že, mu je dovolj, da mu svet okoli njega poje hvalo. Pyongyangovski Fox News se je tako že davno nehal pretvarjati o svoji vlogi in je začel s predsednikom govoriti kar v drugi osebi.

 

Moj osebni "aha" moment je bil, ko je Trump v Helsinkih tako ubogljivo kimal Putinu, da je bil edini način, da se malo potegne nazaj ob prihodu v ZDA, da dejansko prizna, da ne ve, kaj govori, tudi ko gre za politično najbolj občutljive in pomembne teme. Sicer tega ni rekel dobesedno, ampak besede zveze "ne bi" ponesreči zamenjati z "da bi" (v izjemno pomembnem političnem kontekstu) in tega ne ugotoviti takoj, ne zmore niti vsak pacient z Alzheimerjevo demenco (ne govorim sarkastično, temveč iz osebnih izkušenj – pacienti z Alzheimerjevo demenco, ki jih osebno poznam, so mnogokrat bolj smiselni in orientirani kot Trump). 

 

Zato menim, da je vsako analiziranje, premlevanje, umeščanje v nek smiseln prostor in čas … česar koli, kar Trump počne, enako kot upoštevati pijanske ali dementne blodnje katerega koli naključnega pijančka ali psihiatričnega bolnika. Mnogo bolje bi bilo, da bi namesto političnih in ekonomskih analitikov na televiziji o Trumpovi zadnji dogodivščini modrovali izkušeni gerontopsihiatri in zdravstveno osebje iz domov za ostarele. Tako se morda ne bi vsi osredotočali na ubogega Trumpa, temveč na aparat pajdašev, ki njegovo očitno opravilno nesposobnost izkorišča.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
18
Minister za kulturo
3
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o Evropi: Da je EU uspešna in demokratična?! Zagotovo ne!
14
23.01.2019 20:15
Osuplo sem prebral izjavo prijatelja Dejana Steinbucha, da je EU najuspešnejša demokratična vladavina prava, svobodna in na ... Več.
Piše: Keith Miles
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
32
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
1
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
Andrej Černe
Ogledov: 15,142
02/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,876
03/
Vili Kovačič poziva evropske poslance, naj proti Sloveniji sprožijo "atomsko bombo" oziroma zloglasni 7. člen!
Uredništvo
Ogledov: 3,571
04/
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,305
05/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,032
06/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,157
07/
Diagnoza: Anafilaktični šok (Javno pismo ministrstvu za zdravje in ZZZS)
Igor Muževič
Ogledov: 1,286
08/
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
09/
Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO
Uredništvo
Ogledov: 2,562
10/
537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?
Bine Kordež
Ogledov: 514