Komentar

Kako etično delovati v času kalkulatorjev?

Na najbolj preprost način bi vam rad poizkusil izrisati organigram zgodovine programirane umetnosti. A še preden ga bom izoblikoval, vam bom predstavil majhen slovar razlik, ki proizvajajo nesporazume ob uporabi besednih zvez, kot so programirana umetnostprogramska umetnost ali umetnost programiranja.

28.07.2018 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   programirana umetnost   Jurij Baturin   Malevič   Jurij Baturin   Laslo Moholy Nagy   Linz

Foto: Twitter

Danes lahko gledamo v naši resničnosti - poleg navidezne resničnosti - še dodano resničnost.

Pred vami želim na odgovoren način razpreti svoje umetniško-zgodovinsko znanje, da bi lahko lažje oblikoval organigram fenomena, ki bo še dolgo spodbujal smisle najnovejših umetniških formatov v XXI. in XXII. stoletju. Na mednarodni umetniški ploščadi Ars Electronica se bodo čez mesec in nekaj dni že devetintridestič predstavile najnovejše umetnine različnih zvrsti elektronske - programirane umetnosti. Naj takoj na začetku premisleka o programirani umetnosti povem, da nisem vnet futurolog, a se dobro zavedam, da se v točno takšnih laboratorijih, kot jih gledamo in doživljamo na Ars Electronici, odvija sintetiziranje in modeliranje naše bodoče sedanjosti.

 

Sam izhajam iz zgodovinske suprematistično-konstruktivistične pobude, zato je naravno, da stilno formacijo bodočništvo / futurizem doživljam kot skladno z mojo projekcijo, navkljub vsem paradoksom, ki vladajo v futurističnem oblaku. Seveda nimam namena ponovno vstopati v smisle poslanstva Ars Electronice, predvem želim pred vami komentirati in generirati zgodovinska dejstva, ki so jo omogočila, da se je v Linzu lahko vzpostavila tako pomembna inštitucija, namenjena računalniški umetnosti.

 

Na najbolj preprost način bi vam rad poizkusil izrisati organigram zgodovine programirane umetnosti. A še preden ga bom izoblikoval, vam bom predstavil majhen slovar razlik, ki proizvajajo nesporazume ob uporabi besednih zvez, kot so programirana umetnost, programska umetnost ali umetnost programiranja:

 

a) programirana umetnost je tista umetnost, v kateri proces materializacije umetnine poteka po vnaprej določenem programu, tudi s pomočjo računalniške, algoritmske logike. Velikokrat jo povezujejo in zamenjujejo s konceptualno, procesualno ali serijalno umetnostjo, a so te le njena podstruktura, lahko pa jih v manjši ali večji meri vsebuje;

 

b) programska umetnost je vsa umetnost, ki izhaja iz vnaprej določenih estetskih izhodišč, ki so izoblikovana v manifestih. Umetniki svoja umetniška dela oblikujejo iz vnaprej določenih tez manifesta;

 

c) umetnost programiranja je slaba prispodoba za spretnost, ki omogoča organiziranje zahtevnih sistemov.

 

 

Po uvodni intonaciji poglejmo bolj natančno v programirano umetnost, ta nam odpira mnoge, resnično mnoge teorije o vizualnih in zvočnih umetniških rešitvah, s tem pa oblikuje nov vizualni in zvočni jezik. Zelo pomembno je razumeti, da programirana umetnost ne izhaja iz navdušenja nad tehnološkimi izumi, kar je značilno za bodočnike; ali ni tisto, kar povezuje programirano umetnost s futurističnim navdušenjem, ravno hitrost - ne pa prevozno sredstvo, ki jo omogoča, ali ni to želja po povečevanju hitrosti? Hitro računalniško preračunavanje pomeni hitreje in natančneje priti do rezultata. Na eni strani pomeni povečevanje hitrosti z vesoljskim plovilom, preboj v globino vesolja, na drugi strani pa povečevanje računalniške hitrosti pomeni potovanje v globino možganov.

 

Digresija! Nedavno tega je kozmonavt, dddr. Jurij Baturin na Malevičevem simpoziju  v prostoru Osmo/za v Ljubljani izrekel nenavadno misel: "Ker vem, da pred mano sedite Malevičevi fanatiki, bom izrekel drzno hipotezo. Kaj pa, če je tisto kar vidimo kot črni kvadrat na sliki Črni kvadrat, le piksel." Vsi v prostoru smo se spogledali. Kaj je torej svet - materija ali je matrica? Verjetno oboje! Konec digresije.

 

Programirano umetniško delo je lahko proizvedeno s pomočjo aktiviranja fizikalnih zakonitosti in matematičnega preračunavnja. Omogoča nam formalno spreminjajnje vizualnih in zvočnih vzorčnih zaporedij s pomočjo ponavljanja, variacij in kombinacij vzorcev. Na vrhu vzorčenja dogodkovnosti se zgodi, da se začnejo pred našimi očmi generirati zaradi kompleksnosti operacij naključni dogodki.

 

Nastopil je trenutek za izris enostavnega organigrama:

 

Poglejmo najprej na vrh organigrama v križ - v križu je vpisan tekst zgodovinskega izhodišča programirane umetnosti: Bauhaus, Laszlo Moholy- Nagy, / svetlobno-prostorski modulator/. Na tem mestu prosim urednika portala+, da vmreži v komentar video s svetlobno-prostorskim modulatorjem, ki ga je Laslo Moholy Nagy razvijal od leta 1922 do leta 1930.

 

 

Laszlo Moholy Nagy, Light Space Modulator

 

 

Iz križa se spuščata navzdol dve puščici ena v levo in druga v desno smer proti dvema kvadratoma. Tekst v prvem kvadratu: 1962/ Programirana umetnost, ki je s pomočjo fizikalnih zakonov sprožila vizualno vzorčnost, je bila prvič predstavljena na umetniški razstavi Arte Programmata, ki jo v Milanu spodbudila družina Olivetti. Zavedati se moramo, da leta 1962 umetniki še niso imeli množičnega dostopa do računalnikov.

 

Tekst v drugem kvadratu: 1968/ Programirana umetnost, ki je izhaja s sprožanjem vizualne vzorčnosti s pomočjo računalnikov - računalniška grafika. Ena med prvimi institucionalnimi manifestacijami računalniške umetnosti je bila leta 1968 v Zagrebu znotraj famozne razstave Nove tendence. Njena teoretska izhodišča so bila formulirana v reviji Bit International. Nove tendence in revijo Bit International je objavila Galerija suvremene umjetnosti iz Zagreba.

 

Iz obeh kvadratov sta usmerjeni puščici navzdol proti krogu. Tekst v krogu: 1979/ v Linzu so ustanovili festival Ars Electronica. Ta združuje obe poziciji programirane umetnosti, tako vizualno in zvočno vzorčnost materializirano s pomočjo fizikalnih zakonov podrejenih znanstvenim metodam, kot s pomočjo računalniških algoritmov.

 

Na tem mestu se organigram zaključi.

 

Z zgornjim organigramom sem na najbolj poenostavljen način seštel enega od treh najpomembnejših prelomov v zahodni umetnosti Evrope dvajsetega stoletja. Ne pozabimo Moskva je tudi Evropa, ne pozabimo besed genialnega Boža Beka: "Vse tisto, kar je bilo v umetnosti uničeno za časa Stalina, predvsem konstruktivizem in Malevičev suprematizem, bomo mi obnovili in nadaljavali. Dali jima bomo nov pomen, ki si ga zaslužita. Zgradili bomo nov konstruktivizem in suprematizem, povrnili jima bomo njuno težo; seveda v novih pogojih, z novimi umetniki, z najnovejšimi orodji."

 

Nenavadno naključje je hotelo, da je imela bitka za Zmago nad hitrostjo oporišče ravno v Milanu tako leta 1909 kot leta 1962. Na eni strani projekcija, na drugi strani proizvodnja slučaja brez kakršnihkoli metafizičnih zahtev. Tako je programirano umetniško delo s svojimi naključji postalo odprto za interaktivnost. Futuristična ekspanzija pa si je s sodelovanjem s politiko, s fašisti in njihovim kičem zaprla svoj estetski razvoj. 

 

Res je neverjetno kako se je Kapitalija po grozljivi apokalipsi, apokalipsi vseh apokalips, ki jo je sama proizvedla hitro regenerirala, kako se je brez velikih težav preformulirala iz avntgardnih gest v klasični modernizem in kasneje v postmodernizem. Ravno tako kot je nenavadno to, da se je bitka za konstrukcijo in absolutni nič, ki je vzniknila v Sovjetski zvezi, tako suvereno pojavila v Zagrebu in od tam nadaljevala svojo oblikoslovno pot proti Linzu.

 

Rana računalniška umetnost je bila proizvedena z računalniki počasne zmogljivosti in tako je logično, da so se umetniki opirali na suprematistične forme dvajsetih let prejšnjega stoletja, kot so križ, krog, kvadrat in trikotnik. Šele kasneje, ko smo dobili v osemdesetih letih zmogljivejše oziroma hitrejše računalnike, je nastopil čas oblikovanja figuralnosti s pomočjo hollywoodskih farm. Tako lahko danes gledamo v naši resničnosti - poleg navidezne resničnosti - še dodano resničnost. Ob milanski razstavi je Umberto Eco leta 1962 napisal problemski tekst z naslovom Kako etično delovati v času kalkulatorjev?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
14
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
7
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
14
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
20
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2,958
02/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,196
03/
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
Anej Sam
Ogledov: 2,120
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,627
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,836
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,277
07/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,304
08/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 1,116
09/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,052
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,390