Komentar

Kako etično delovati v času kalkulatorjev?

Na najbolj preprost način bi vam rad poizkusil izrisati organigram zgodovine programirane umetnosti. A še preden ga bom izoblikoval, vam bom predstavil majhen slovar razlik, ki proizvajajo nesporazume ob uporabi besednih zvez, kot so programirana umetnostprogramska umetnost ali umetnost programiranja.

28.07.2018 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   programirana umetnost   Jurij Baturin   Malevič   Jurij Baturin   Laslo Moholy Nagy   Linz

Foto: Twitter

Danes lahko gledamo v naši resničnosti - poleg navidezne resničnosti - še dodano resničnost.

Pred vami želim na odgovoren način razpreti svoje umetniško-zgodovinsko znanje, da bi lahko lažje oblikoval organigram fenomena, ki bo še dolgo spodbujal smisle najnovejših umetniških formatov v XXI. in XXII. stoletju. Na mednarodni umetniški ploščadi Ars Electronica se bodo čez mesec in nekaj dni že devetintridestič predstavile najnovejše umetnine različnih zvrsti elektronske - programirane umetnosti. Naj takoj na začetku premisleka o programirani umetnosti povem, da nisem vnet futurolog, a se dobro zavedam, da se v točno takšnih laboratorijih, kot jih gledamo in doživljamo na Ars Electronici, odvija sintetiziranje in modeliranje naše bodoče sedanjosti.

 

Sam izhajam iz zgodovinske suprematistično-konstruktivistične pobude, zato je naravno, da stilno formacijo bodočništvo / futurizem doživljam kot skladno z mojo projekcijo, navkljub vsem paradoksom, ki vladajo v futurističnem oblaku. Seveda nimam namena ponovno vstopati v smisle poslanstva Ars Electronice, predvem želim pred vami komentirati in generirati zgodovinska dejstva, ki so jo omogočila, da se je v Linzu lahko vzpostavila tako pomembna inštitucija, namenjena računalniški umetnosti.

 

Na najbolj preprost način bi vam rad poizkusil izrisati organigram zgodovine programirane umetnosti. A še preden ga bom izoblikoval, vam bom predstavil majhen slovar razlik, ki proizvajajo nesporazume ob uporabi besednih zvez, kot so programirana umetnost, programska umetnost ali umetnost programiranja:

 

a) programirana umetnost je tista umetnost, v kateri proces materializacije umetnine poteka po vnaprej določenem programu, tudi s pomočjo računalniške, algoritmske logike. Velikokrat jo povezujejo in zamenjujejo s konceptualno, procesualno ali serijalno umetnostjo, a so te le njena podstruktura, lahko pa jih v manjši ali večji meri vsebuje;

 

b) programska umetnost je vsa umetnost, ki izhaja iz vnaprej določenih estetskih izhodišč, ki so izoblikovana v manifestih. Umetniki svoja umetniška dela oblikujejo iz vnaprej določenih tez manifesta;

 

c) umetnost programiranja je slaba prispodoba za spretnost, ki omogoča organiziranje zahtevnih sistemov.

 

 

Po uvodni intonaciji poglejmo bolj natančno v programirano umetnost, ta nam odpira mnoge, resnično mnoge teorije o vizualnih in zvočnih umetniških rešitvah, s tem pa oblikuje nov vizualni in zvočni jezik. Zelo pomembno je razumeti, da programirana umetnost ne izhaja iz navdušenja nad tehnološkimi izumi, kar je značilno za bodočnike; ali ni tisto, kar povezuje programirano umetnost s futurističnim navdušenjem, ravno hitrost - ne pa prevozno sredstvo, ki jo omogoča, ali ni to želja po povečevanju hitrosti? Hitro računalniško preračunavanje pomeni hitreje in natančneje priti do rezultata. Na eni strani pomeni povečevanje hitrosti z vesoljskim plovilom, preboj v globino vesolja, na drugi strani pa povečevanje računalniške hitrosti pomeni potovanje v globino možganov.

 

Digresija! Nedavno tega je kozmonavt, dddr. Jurij Baturin na Malevičevem simpoziju  v prostoru Osmo/za v Ljubljani izrekel nenavadno misel: "Ker vem, da pred mano sedite Malevičevi fanatiki, bom izrekel drzno hipotezo. Kaj pa, če je tisto kar vidimo kot črni kvadrat na sliki Črni kvadrat, le piksel." Vsi v prostoru smo se spogledali. Kaj je torej svet - materija ali je matrica? Verjetno oboje! Konec digresije.

 

Programirano umetniško delo je lahko proizvedeno s pomočjo aktiviranja fizikalnih zakonitosti in matematičnega preračunavnja. Omogoča nam formalno spreminjajnje vizualnih in zvočnih vzorčnih zaporedij s pomočjo ponavljanja, variacij in kombinacij vzorcev. Na vrhu vzorčenja dogodkovnosti se zgodi, da se začnejo pred našimi očmi generirati zaradi kompleksnosti operacij naključni dogodki.

 

Nastopil je trenutek za izris enostavnega organigrama:

 

Poglejmo najprej na vrh organigrama v križ - v križu je vpisan tekst zgodovinskega izhodišča programirane umetnosti: Bauhaus, Laszlo Moholy- Nagy, / svetlobno-prostorski modulator/. Na tem mestu prosim urednika portala+, da vmreži v komentar video s svetlobno-prostorskim modulatorjem, ki ga je Laslo Moholy Nagy razvijal od leta 1922 do leta 1930.

 

 

Laszlo Moholy Nagy, Light Space Modulator

 

 

Iz križa se spuščata navzdol dve puščici ena v levo in druga v desno smer proti dvema kvadratoma. Tekst v prvem kvadratu: 1962/ Programirana umetnost, ki je s pomočjo fizikalnih zakonov sprožila vizualno vzorčnost, je bila prvič predstavljena na umetniški razstavi Arte Programmata, ki jo v Milanu spodbudila družina Olivetti. Zavedati se moramo, da leta 1962 umetniki še niso imeli množičnega dostopa do računalnikov.

 

Tekst v drugem kvadratu: 1968/ Programirana umetnost, ki je izhaja s sprožanjem vizualne vzorčnosti s pomočjo računalnikov - računalniška grafika. Ena med prvimi institucionalnimi manifestacijami računalniške umetnosti je bila leta 1968 v Zagrebu znotraj famozne razstave Nove tendence. Njena teoretska izhodišča so bila formulirana v reviji Bit International. Nove tendence in revijo Bit International je objavila Galerija suvremene umjetnosti iz Zagreba.

 

Iz obeh kvadratov sta usmerjeni puščici navzdol proti krogu. Tekst v krogu: 1979/ v Linzu so ustanovili festival Ars Electronica. Ta združuje obe poziciji programirane umetnosti, tako vizualno in zvočno vzorčnost materializirano s pomočjo fizikalnih zakonov podrejenih znanstvenim metodam, kot s pomočjo računalniških algoritmov.

 

Na tem mestu se organigram zaključi.

 

Z zgornjim organigramom sem na najbolj poenostavljen način seštel enega od treh najpomembnejših prelomov v zahodni umetnosti Evrope dvajsetega stoletja. Ne pozabimo Moskva je tudi Evropa, ne pozabimo besed genialnega Boža Beka: "Vse tisto, kar je bilo v umetnosti uničeno za časa Stalina, predvsem konstruktivizem in Malevičev suprematizem, bomo mi obnovili in nadaljavali. Dali jima bomo nov pomen, ki si ga zaslužita. Zgradili bomo nov konstruktivizem in suprematizem, povrnili jima bomo njuno težo; seveda v novih pogojih, z novimi umetniki, z najnovejšimi orodji."

 

Nenavadno naključje je hotelo, da je imela bitka za Zmago nad hitrostjo oporišče ravno v Milanu tako leta 1909 kot leta 1962. Na eni strani projekcija, na drugi strani proizvodnja slučaja brez kakršnihkoli metafizičnih zahtev. Tako je programirano umetniško delo s svojimi naključji postalo odprto za interaktivnost. Futuristična ekspanzija pa si je s sodelovanjem s politiko, s fašisti in njihovim kičem zaprla svoj estetski razvoj. 

 

Res je neverjetno kako se je Kapitalija po grozljivi apokalipsi, apokalipsi vseh apokalips, ki jo je sama proizvedla hitro regenerirala, kako se je brez velikih težav preformulirala iz avntgardnih gest v klasični modernizem in kasneje v postmodernizem. Ravno tako kot je nenavadno to, da se je bitka za konstrukcijo in absolutni nič, ki je vzniknila v Sovjetski zvezi, tako suvereno pojavila v Zagrebu in od tam nadaljevala svojo oblikoslovno pot proti Linzu.

 

Rana računalniška umetnost je bila proizvedena z računalniki počasne zmogljivosti in tako je logično, da so se umetniki opirali na suprematistične forme dvajsetih let prejšnjega stoletja, kot so križ, krog, kvadrat in trikotnik. Šele kasneje, ko smo dobili v osemdesetih letih zmogljivejše oziroma hitrejše računalnike, je nastopil čas oblikovanja figuralnosti s pomočjo hollywoodskih farm. Tako lahko danes gledamo v naši resničnosti - poleg navidezne resničnosti - še dodano resničnost. Ob milanski razstavi je Umberto Eco leta 1962 napisal problemski tekst z naslovom Kako etično delovati v času kalkulatorjev?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Katoliška cerkev na Slovenskem in vprašanje pedofilije med duhovščino
18
19.08.2018 20:00
Ljubljanska Stolnica, ki simbolično predstavlja vrh slovenske rimokatoliške cerkve, je pred dnevi na tviterju objavila dvoumen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ederlezi Rising: Prišel bo dan, ko vesolje moškega ne bo več potrebovalo niti za seme
0
19.08.2018 14:00
Na današnji dan Vzhodno žensko telo (fembot) leži dobesedno v histeričnem naročjuBele hiše. Film Ederlezi Rising združi oba ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj je poslanstvo politike? Kakšni so glavni nameni in cilji Marjana Šarca?
17
16.08.2018 20:12
Čeprav državniki niso nujno najbolj zgovorni ljudje, od njih vendar pričakujemo kak stavek ali misel, ki si ju je mogoče ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Lord Acton, oblast in zgodovina: O vprašanju sprave med Slovenci
11
15.08.2018 22:02
Med letoma 1939 in 1954 leži obdobje najglobljega spora med levimi in desnimi zgodovinarji, demokrati in komunisti ter ... Več.
Piše: Keith Miles
Glosa: Morda res ne sliši več dobro, toda pri 89. bi bil Janez Zemljarič lahko minister za zdravje
10
14.08.2018 23:59
Po pričakovanjih je med strankami, ki sestavljajo bodočo vlado Marjana Šarca, daleč najmanj zanimanja za zdravstveni resor. Vsi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdo sploh še potrebuje kulturo?
15
13.08.2018 20:59
Ni jih malo, ki bi brez pomišljanja pritrdili zloglasni izjavi Slavoja Žižka ob slovenskem prazniku kulture, ki je dejal, da bi ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Blejske opazke: Da bi čim dalj trajalo, da bi čim prej minilo
8
12.08.2018 23:00
Voditeljem, ki jim čas prehitro teče in ki zahtevajo nove in nove podaljške, bi se morali izogibati. To so namreč tisti ljudje, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Res je, boljševiki so še vedno na oblasti, še danes se gledamo z njimi iz oči v oči
6
12.08.2018 14:00
Oblast je na koncu tista, ki sodi in tudi obsodi umetnost. Najprej to v njenem imenu opravlja podrejen, podkupljen kritiški ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Klimatska naprava z montažo vred stane v eni od spletnih trgovin manj kot so pokradli na eni sami žilni opornici!
4
10.08.2018 21:50
Glede na to, da v UKC Ljubljana dnevno vstavijo najmanj 20 žilnih opornic, so torej v starih dobrih časih paljevine na samo tem ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Skeri Heri, ne seri: prevoz kartonastih škatel na sodišče je res vrhunska predstava za javnost!
12
09.08.2018 22:59
Po mojem ima Harij Furlan eno samo nalogo: s kontrolirano pasivnostjo ščititi organiziran kriminal in sistemsko korupcijo v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Vročica v avgustu: Če Levica ne bo pomagala Šarcu na oblast, lahko Kučan doživi srčni infarkt!
15
07.08.2018 00:50
Še nikoli se ni s sestavljanjem vlade tako zapletalo kot letos. Mandatar nima podpisane niti formalne koalicijske pogodbe s ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Saj res, kdo pa daje popravne izpite pedagoškim delavcem?
11
05.08.2018 23:30
Zelo verjetno bo novo šolsko leto nastopilo še preden bomo dobili novega ministra ali ministrico za šolstvo. Kdo bo zasedel ta ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Naj Republika zgradi v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico, mi smo KSEVT v treh letih!
6
04.08.2018 23:30
Bi mi znal kdo razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajenNUK ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenci se bodo z realnostjo soočili šele takrat, ko jim bo na glavo priletela opeka
24
04.08.2018 00:30
Če bo tako uspešno nadaljeval s sestavljanje koalicije, potem bo Marjan Šarec lahko na koncu sklenil koalicijo sam s sabo - ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Odstotek delavcev s plačo pod povprečjem se tudi v bodoče ne bo kaj prida spreminjal
12
03.08.2018 00:46
Veste, kaj bi se zgodilo, če bi denimo vsem podpovprečno plačanim zaposlenim v Sloveniji dvignili plačo za 10 odstotkov? Delež ... Več.
Piše: Bine Kordež
Premier Serpentinšek v mestu Gogi: O odgovornosti bodoče slovenske vlade
13
02.08.2018 02:38
Medtem ko boŠarec s Serpentinškovimi vici zabaval in (roko na srce, talentirano) imitiralčlane svoje vlade, tega v Bruslju, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Levica bo podprla mandatarja Marjana Šarca, njegovo vlado pa samo tedaj, ko se ji bo to splačalo
20
01.08.2018 00:20
Levica po pričakovanjih ne bo vstopila v vladno koalicijo, bo pa zagotovila svoje glasove za to, da bo Marjan Šarec še ta mesec ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boj za status quo: Oblikovanje šibke leve vlade koristi političnemu podzemlju
6
29.07.2018 18:30
Slovenija nima celotnega spektra političnega prostora od levice prek sredine do desnice. Naša politika temelji na širokem loku ... Več.
Piše: Sebastjan Jeretič
Alešu Šabedru dajem drugo priložnost, da dokaže, da v UKC Ljubljana ne dela za mafijo, ampak za davkoplačevalce!
5
25.07.2018 21:30
Blaž Mrevlje se je 10. maja prijavil na razpis za šefa nabavne službe Kliničnega centra v Ljubljani. 75 dni po oddaji prijave iz ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
V puščavi politične korektnosti
7
22.07.2018 23:50
Za sodobno medijsko krajino so javne osebnosti mali bogovi, ki ne smejo preklinjati, ki morajo tudi v zasebnem življenju ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Glosa: Morda res ne sliši več dobro, toda pri 89. bi bil Janez Zemljarič lahko minister za zdravje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.672
02/
Kaj je poslanstvo politike? Kakšni so glavni nameni in cilji Marjana Šarca?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.334
03/
Lord Acton, oblast in zgodovina: O vprašanju sprave med Slovenci
Keith Miles
Ogledov: 1.997
04/
Blejske opazke: Da bi čim dalj trajalo, da bi čim prej minilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.793
05/
Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 4. del
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.001
06/
Katoliška cerkev na Slovenskem in vprašanje pedofilije med duhovščino
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.299
07/
Klimatska naprava z montažo vred stane v eni od spletnih trgovin manj kot so pokradli na eni sami žilni opornici!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.645
08/
Grški jogurti se vračajo: Tudi Ljubljanske mlekarne ne marajo križev
Marjan Novak
Ogledov: 1.460
09/
Uboji na pediatriji - Mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji, 5. del
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.291
10/
Kdo sploh še potrebuje kulturo?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1.495