Komentar

Kako etično delovati v času kalkulatorjev?

Na najbolj preprost način bi vam rad poizkusil izrisati organigram zgodovine programirane umetnosti. A še preden ga bom izoblikoval, vam bom predstavil majhen slovar razlik, ki proizvajajo nesporazume ob uporabi besednih zvez, kot so programirana umetnostprogramska umetnost ali umetnost programiranja.

28.07.2018 19:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Ars Electronica   programirana umetnost   Jurij Baturin   Malevič   Jurij Baturin   Laslo Moholy Nagy   Linz

Foto: Twitter

Danes lahko gledamo v naši resničnosti - poleg navidezne resničnosti - še dodano resničnost.

Pred vami želim na odgovoren način razpreti svoje umetniško-zgodovinsko znanje, da bi lahko lažje oblikoval organigram fenomena, ki bo še dolgo spodbujal smisle najnovejših umetniških formatov v XXI. in XXII. stoletju. Na mednarodni umetniški ploščadi Ars Electronica se bodo čez mesec in nekaj dni že devetintridestič predstavile najnovejše umetnine različnih zvrsti elektronske - programirane umetnosti. Naj takoj na začetku premisleka o programirani umetnosti povem, da nisem vnet futurolog, a se dobro zavedam, da se v točno takšnih laboratorijih, kot jih gledamo in doživljamo na Ars Electronici, odvija sintetiziranje in modeliranje naše bodoče sedanjosti.

 

Sam izhajam iz zgodovinske suprematistično-konstruktivistične pobude, zato je naravno, da stilno formacijo bodočništvo / futurizem doživljam kot skladno z mojo projekcijo, navkljub vsem paradoksom, ki vladajo v futurističnem oblaku. Seveda nimam namena ponovno vstopati v smisle poslanstva Ars Electronice, predvem želim pred vami komentirati in generirati zgodovinska dejstva, ki so jo omogočila, da se je v Linzu lahko vzpostavila tako pomembna inštitucija, namenjena računalniški umetnosti.

 

Na najbolj preprost način bi vam rad poizkusil izrisati organigram zgodovine programirane umetnosti. A še preden ga bom izoblikoval, vam bom predstavil majhen slovar razlik, ki proizvajajo nesporazume ob uporabi besednih zvez, kot so programirana umetnost, programska umetnost ali umetnost programiranja:

 

a) programirana umetnost je tista umetnost, v kateri proces materializacije umetnine poteka po vnaprej določenem programu, tudi s pomočjo računalniške, algoritmske logike. Velikokrat jo povezujejo in zamenjujejo s konceptualno, procesualno ali serijalno umetnostjo, a so te le njena podstruktura, lahko pa jih v manjši ali večji meri vsebuje;

 

b) programska umetnost je vsa umetnost, ki izhaja iz vnaprej določenih estetskih izhodišč, ki so izoblikovana v manifestih. Umetniki svoja umetniška dela oblikujejo iz vnaprej določenih tez manifesta;

 

c) umetnost programiranja je slaba prispodoba za spretnost, ki omogoča organiziranje zahtevnih sistemov.

 

 

Po uvodni intonaciji poglejmo bolj natančno v programirano umetnost, ta nam odpira mnoge, resnično mnoge teorije o vizualnih in zvočnih umetniških rešitvah, s tem pa oblikuje nov vizualni in zvočni jezik. Zelo pomembno je razumeti, da programirana umetnost ne izhaja iz navdušenja nad tehnološkimi izumi, kar je značilno za bodočnike; ali ni tisto, kar povezuje programirano umetnost s futurističnim navdušenjem, ravno hitrost - ne pa prevozno sredstvo, ki jo omogoča, ali ni to želja po povečevanju hitrosti? Hitro računalniško preračunavanje pomeni hitreje in natančneje priti do rezultata. Na eni strani pomeni povečevanje hitrosti z vesoljskim plovilom, preboj v globino vesolja, na drugi strani pa povečevanje računalniške hitrosti pomeni potovanje v globino možganov.

 

Digresija! Nedavno tega je kozmonavt, dddr. Jurij Baturin na Malevičevem simpoziju  v prostoru Osmo/za v Ljubljani izrekel nenavadno misel: "Ker vem, da pred mano sedite Malevičevi fanatiki, bom izrekel drzno hipotezo. Kaj pa, če je tisto kar vidimo kot črni kvadrat na sliki Črni kvadrat, le piksel." Vsi v prostoru smo se spogledali. Kaj je torej svet - materija ali je matrica? Verjetno oboje! Konec digresije.

 

Programirano umetniško delo je lahko proizvedeno s pomočjo aktiviranja fizikalnih zakonitosti in matematičnega preračunavnja. Omogoča nam formalno spreminjajnje vizualnih in zvočnih vzorčnih zaporedij s pomočjo ponavljanja, variacij in kombinacij vzorcev. Na vrhu vzorčenja dogodkovnosti se zgodi, da se začnejo pred našimi očmi generirati zaradi kompleksnosti operacij naključni dogodki.

 

Nastopil je trenutek za izris enostavnega organigrama:

 

Poglejmo najprej na vrh organigrama v križ - v križu je vpisan tekst zgodovinskega izhodišča programirane umetnosti: Bauhaus, Laszlo Moholy- Nagy, / svetlobno-prostorski modulator/. Na tem mestu prosim urednika portala+, da vmreži v komentar video s svetlobno-prostorskim modulatorjem, ki ga je Laslo Moholy Nagy razvijal od leta 1922 do leta 1930.

 

 

Laszlo Moholy Nagy, Light Space Modulator

 

 

Iz križa se spuščata navzdol dve puščici ena v levo in druga v desno smer proti dvema kvadratoma. Tekst v prvem kvadratu: 1962/ Programirana umetnost, ki je s pomočjo fizikalnih zakonov sprožila vizualno vzorčnost, je bila prvič predstavljena na umetniški razstavi Arte Programmata, ki jo v Milanu spodbudila družina Olivetti. Zavedati se moramo, da leta 1962 umetniki še niso imeli množičnega dostopa do računalnikov.

 

Tekst v drugem kvadratu: 1968/ Programirana umetnost, ki je izhaja s sprožanjem vizualne vzorčnosti s pomočjo računalnikov - računalniška grafika. Ena med prvimi institucionalnimi manifestacijami računalniške umetnosti je bila leta 1968 v Zagrebu znotraj famozne razstave Nove tendence. Njena teoretska izhodišča so bila formulirana v reviji Bit International. Nove tendence in revijo Bit International je objavila Galerija suvremene umjetnosti iz Zagreba.

 

Iz obeh kvadratov sta usmerjeni puščici navzdol proti krogu. Tekst v krogu: 1979/ v Linzu so ustanovili festival Ars Electronica. Ta združuje obe poziciji programirane umetnosti, tako vizualno in zvočno vzorčnost materializirano s pomočjo fizikalnih zakonov podrejenih znanstvenim metodam, kot s pomočjo računalniških algoritmov.

 

Na tem mestu se organigram zaključi.

 

Z zgornjim organigramom sem na najbolj poenostavljen način seštel enega od treh najpomembnejših prelomov v zahodni umetnosti Evrope dvajsetega stoletja. Ne pozabimo Moskva je tudi Evropa, ne pozabimo besed genialnega Boža Beka: "Vse tisto, kar je bilo v umetnosti uničeno za časa Stalina, predvsem konstruktivizem in Malevičev suprematizem, bomo mi obnovili in nadaljavali. Dali jima bomo nov pomen, ki si ga zaslužita. Zgradili bomo nov konstruktivizem in suprematizem, povrnili jima bomo njuno težo; seveda v novih pogojih, z novimi umetniki, z najnovejšimi orodji."

 

Nenavadno naključje je hotelo, da je imela bitka za Zmago nad hitrostjo oporišče ravno v Milanu tako leta 1909 kot leta 1962. Na eni strani projekcija, na drugi strani proizvodnja slučaja brez kakršnihkoli metafizičnih zahtev. Tako je programirano umetniško delo s svojimi naključji postalo odprto za interaktivnost. Futuristična ekspanzija pa si je s sodelovanjem s politiko, s fašisti in njihovim kičem zaprla svoj estetski razvoj. 

 

Res je neverjetno kako se je Kapitalija po grozljivi apokalipsi, apokalipsi vseh apokalips, ki jo je sama proizvedla hitro regenerirala, kako se je brez velikih težav preformulirala iz avntgardnih gest v klasični modernizem in kasneje v postmodernizem. Ravno tako kot je nenavadno to, da se je bitka za konstrukcijo in absolutni nič, ki je vzniknila v Sovjetski zvezi, tako suvereno pojavila v Zagrebu in od tam nadaljevala svojo oblikoslovno pot proti Linzu.

 

Rana računalniška umetnost je bila proizvedena z računalniki počasne zmogljivosti in tako je logično, da so se umetniki opirali na suprematistične forme dvajsetih let prejšnjega stoletja, kot so križ, krog, kvadrat in trikotnik. Šele kasneje, ko smo dobili v osemdesetih letih zmogljivejše oziroma hitrejše računalnike, je nastopil čas oblikovanja figuralnosti s pomočjo hollywoodskih farm. Tako lahko danes gledamo v naši resničnosti - poleg navidezne resničnosti - še dodano resničnost. Ob milanski razstavi je Umberto Eco leta 1962 napisal problemski tekst z naslovom Kako etično delovati v času kalkulatorjev?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Minister za kulturo
3
17.02.2019 12:00
Pisateljski kolega in predsednik Prešernovega sklada Vinko Mderndorferje na letošnji Prešernovi proslavi upravičeno branil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Mojster in knjiga: Boris Balant in Kosovelova tipografija
0
16.02.2019 22:33
Vizualni avtor Boris Balant se s svojim oblikovanjem upira naravnim težnjam, s svojo vizualno lepoto konstruira drugačnost. Na ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Slovenija First!"
13
14.02.2019 21:08
Polemika o prihodnosti Evropske unije, ki se je razvila med Keithom Milesom in Dejanom Steinbuchom, se nadaljuje. Pridružuje se ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
44
13.02.2019 01:45
Retorična vojna, ki je izbruhnila zaradi nedeljskega dogodka v Bazovici, kjer sta si dala duška Antonio Tajani in Matteo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mark Rothko: Barva je v središču vsega, barva je odraz duše
0
10.02.2019 08:00
Če bi me kdo vprašal, ali obstaja vizualni umetnik, ki me je s svojim umetniškim delovanjem in bitjem v celoti izpolnil in da ne ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
15
08.02.2019 16:00
Ena najvažnejših in najbolj nevarnih domislic slovenskih komunistov je bila, da Jugoslavija po drugi svetovni vojni ni ostala za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
11
07.02.2019 00:59
Na predvečer 8. februarja bodimo humani in prižgimo svečko za pokojno slovensko kulturo. Medtem ko bodo v Cankarjevem domu v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
49
05.02.2019 06:00
Slovenski mediji morajo nujno nadaljevati z intenzivnim javnim linčem Borisa Kobala, če želimo, da si bo tudi ta komedijant po ... Več.
Piše: Andrej Černe
Deklaracija 30: Velika evropska debata
4
03.02.2019 18:00
Internacionalistični intelektualci se zavedajo dramatičnosti trenutka, nevarnosti za Evropsko unijo zaradioddaljevanja ZDA in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dramaturgova drama: Konflikt neskončnosti s človekovo končnostjo onkraj dobrega in zla
0
02.02.2019 20:20
Dramaturg je obsojen na oblikovanje tistega, kar se ne da izoblikovati. To je njegova veličina. Odlični dramaturgi imajo zavest ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afera Kobal: "Dobri umetniki kopirajo, veliki umetnik kradejo."
27
30.01.2019 22:55
Slovenski mediji imajo kratek spomin.Afera Kobal ni dolgo trajala, ko jo je odpihnila afera Prešiček, ki se je prav tako hitro ... Več.
Piše: Igor Mekina
Polemika o Evropi: Churchill bi bil zagotovo proti brexitu, če bi ta pomenil še močnejšo Nemčijo
11
29.01.2019 22:34
Dragi Keith, najbolj me je strah, da bi se Evropa tudi zaradi brexita in izgube dragocene članice, za katere državljane so nekoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Povest o nekulturnem Prešičku ali kdaj bomo že ukinili to prekleto ministrstvo
16
27.01.2019 19:00
Ponedeljek bo dan D za Dejana Prešička, ki mu sindikalisti in zaposleni na ministrstvu očitajo nekulturno vedenje, mobing in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
8. februar, dan slovenskega nacionalizma
15
26.01.2019 20:55
Umetniška svoboda je osrednja zahteva današnje Evrope. Svoboda avantgardnega mešanja medijskih zvrsti, hibridnosti, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o Evropi: Da je EU uspešna in demokratična?! Zagotovo ne!
14
23.01.2019 20:15
Osuplo sem prebral izjavo prijatelja Dejana Steinbucha, da je EU najuspešnejša demokratična vladavina prava, svobodna in na ... Več.
Piše: Keith Miles
Primer Kobal: O plagiatorjih, imitatorjih in drugih subvencioniranih junakih našega časa
32
20.01.2019 18:00
Jasno, da so nekateri komaj čakali trenutek, ko so ujeli Borisa Kobala s spuščenimi hlačami.Lutkovnega gledališčain tiste pič** ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Janševo poročilo
8
20.01.2019 11:00
Pred nekaj dnevi jeJanez Janšaobjavil zanimiv, po mnenju pisca teh vrstic pa tudi prodoren spis z naslovomJanez Janša v štirih ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
John Cage in diktatura tonalitete: Najboljša vlada je tista vlada, ki sploh ne vlada!
1
20.01.2019 01:00
John Cage je z glasbenim obratom sprožil grandiozno filozofsko razpravo, ki se še dolgo ne bo utrudila. Pozval je vse bodoče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova orodja demokracije: Ustvarjalna energija slovenskega naroda? Patetično? Res?
5
15.01.2019 22:56
Verjamem, da mora priti do povezovanja individualnih ustvarjalnih energij, če hočemo, da se nekaj resnično zgodi. Kako ... Več.
Piše: Miha Burger
Majhnost si ustvarjamo sami: O Sloveniji in njeni zunanji politiki v primeru Kitajske in Indije
12
14.01.2019 20:00
Zadnji obisk slovenskega predsednika države ali vlade v Indiji in na Kitajskem se je zgodil, če so navedbe na straneh ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Boris Kobal mora umreti: V revščini od lakote, ali pa naj naredi samomor!
Andrej Černe
Ogledov: 15,140
02/
Škandal v Bazovici: Česa vse se morajo v SDS naučiti, da se naslednjič ne bodo tako blamirali
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,869
03/
Vili Kovačič poziva evropske poslance, naj proti Sloveniji sprožijo "atomsko bombo" oziroma zloglasni 7. člen!
Uredništvo
Ogledov: 3,569
04/
Proizvodnja veselja za bedake ali oblast in opozicija v istih rokah
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,302
05/
"Slovenija First!"
Igor Bavčar
Ogledov: 2,020
06/
Sodišče: AKOS nezakonito zmanjševal frekvence slovenskih radijskih programov! Sum korupcije?
Uredništvo
Ogledov: 1,155
07/
Praznik kulture v deželi nekulture, kjer nihče noče biti minister za kulturo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
08/
Diagnoza: Anafilaktični šok (Javno pismo ministrstvu za zdravje in ZZZS)
Igor Muževič
Ogledov: 1,286
09/
Čudežni diplomat Erik Kopač: Od partijskega sekretarja in Cerarjevega svetovalca, do podjetnika iz Spodnjih Pirnič in bodočega slovenskega veleposlanika pri zvezi NATO
Uredništvo
Ogledov: 2,561
10/
537 milijonov evrov presežka: Zakaj proračunska gibanja niso še ugodnejša?
Bine Kordež
Ogledov: 514