Pred vami želim na odgovoren način razpreti svoje umetniško-zgodovinsko znanje, da bi lahko lažje oblikoval organigram fenomena, ki bo še dolgo spodbujal smisle najnovejših umetniških formatov v XXI. in XXII. stoletju. Na mednarodni umetniški ploščadi Ars Electronica se bodo čez mesec in nekaj dni že devetintridestič predstavile najnovejše umetnine različnih zvrsti elektronske - programirane umetnosti. Naj takoj na začetku premisleka o programirani umetnosti povem, da nisem vnet futurolog, a se dobro zavedam, da se v točno takšnih laboratorijih, kot jih gledamo in doživljamo na Ars Electronici, odvija sintetiziranje in modeliranje naše bodoče sedanjosti.

Sam izhajam iz zgodovinske suprematistično-konstruktivistične pobude, zato je naravno, da stilno formacijo bodočništvo / futurizem doživljam kot skladno z mojo projekcijo, navkljub vsem paradoksom, ki vladajo v futurističnem oblaku. Seveda nimam namena ponovno vstopati v smisle poslanstva Ars Electronice, predvem želim pred vami komentirati in generirati zgodovinska dejstva, ki so jo omogočila, da se je v Linzu lahko vzpostavila tako pomembna inštitucija, namenjena računalniški umetnosti.

Na najbolj preprost način bi vam rad poizkusil izrisati organigram zgodovine programirane umetnosti. A še preden ga bom izoblikoval, vam bom predstavil majhen slovar razlik, ki proizvajajo nesporazume ob uporabi besednih zvez, kot so programirana umetnost, programska umetnost ali umetnost programiranja:

a) programirana umetnost je tista umetnost, v kateri proces materializacije umetnine poteka po vnaprej določenem programu, tudi s pomočjo računalniške, algoritmske logike. Velikokrat jo povezujejo in zamenjujejo s konceptualno, procesualno ali serijalno umetnostjo, a so te le njena podstruktura, lahko pa jih v manjši ali večji meri vsebuje;

b) programska umetnost je vsa umetnost, ki izhaja iz vnaprej določenih estetskih izhodišč, ki so izoblikovana v manifestih. Umetniki svoja umetniška dela oblikujejo iz vnaprej določenih tez manifesta;

c) umetnost programiranja je slaba prispodoba za spretnost, ki omogoča organiziranje zahtevnih sistemov.

Po uvodni intonaciji poglejmo bolj natančno v programirano umetnost, ta nam odpira mnoge, resnično mnoge teorije o vizualnih in zvočnih umetniških rešitvah, s tem pa oblikuje nov vizualni in zvočni jezik. Zelo pomembno je razumeti, da programirana umetnost ne izhaja iz navdušenja nad tehnološkimi izumi, kar je značilno za bodočnike; ali ni tisto, kar povezuje programirano umetnost s futurističnim navdušenjem, ravno hitrost - ne pa prevozno sredstvo, ki jo omogoča, ali ni to želja po povečevanju hitrosti? Hitro računalniško preračunavanje pomeni hitreje in natančneje priti do rezultata. Na eni strani pomeni povečevanje hitrosti z vesoljskim plovilom, preboj v globino vesolja, na drugi strani pa povečevanje računalniške hitrosti pomeni potovanje v globino možganov.

Digresija! Nedavno tega je kozmonavt, dddr. Jurij Baturin na Malevičevem simpoziju  v prostoru Osmo/za v Ljubljani izrekel nenavadno misel: "Ker vem, da pred mano sedite Malevičevi fanatiki, bom izrekel drzno hipotezo. Kaj pa, če je tisto kar vidimo kot črni kvadrat na sliki Črni kvadrat, le piksel." Vsi v prostoru smo se spogledali. Kaj je torej svet - materija ali je matrica? Verjetno oboje! Konec digresije.

Programirano umetniško delo je lahko proizvedeno s pomočjo aktiviranja fizikalnih zakonitosti in matematičnega preračunavnja. Omogoča nam formalno spreminjajnje vizualnih in zvočnih vzorčnih zaporedij s pomočjo ponavljanja, variacij in kombinacij vzorcev. Na vrhu vzorčenja dogodkovnosti se zgodi, da se začnejo pred našimi očmi generirati zaradi kompleksnosti operacij naključni dogodki.

Nastopil je trenutek za izris enostavnega organigrama:

Poglejmo najprej na vrh organigrama v križ - v križu je vpisan tekst zgodovinskega izhodišča programirane umetnosti: Bauhaus, Laszlo Moholy- Nagy, / svetlobno-prostorski modulator/. Na tem mestu prosim urednika portala+, da vmreži v komentar video s svetlobno-prostorskim modulatorjem, ki ga je Laslo Moholy Nagy razvijal od leta 1922 do leta 1930.

Laszlo Moholy Nagy, Light Space Modulator

Iz križa se spuščata navzdol dve puščici ena v levo in druga v desno smer proti dvema kvadratoma. Tekst v prvem kvadratu: 1962/ Programirana umetnost, ki je s pomočjo fizikalnih zakonov sprožila vizualno vzorčnost, je bila prvič predstavljena na umetniški razstavi Arte Programmata, ki jo v Milanu spodbudila družina Olivetti. Zavedati se moramo, da leta 1962 umetniki še niso imeli množičnega dostopa do računalnikov.

Tekst v drugem kvadratu: 1968/ Programirana umetnost, ki je izhaja s sprožanjem vizualne vzorčnosti s pomočjo računalnikov - računalniška grafika. Ena med prvimi institucionalnimi manifestacijami računalniške umetnosti je bila leta 1968 v Zagrebu znotraj famozne razstave Nove tendence. Njena teoretska izhodišča so bila formulirana v reviji Bit International. Nove tendence in revijo Bit International je objavila Galerija suvremene umjetnosti iz Zagreba.

Iz obeh kvadratov sta usmerjeni puščici navzdol proti krogu. Tekst v krogu: 1979/ v Linzu so ustanovili festival Ars Electronica. Ta združuje obe poziciji programirane umetnosti, tako vizualno in zvočno vzorčnost materializirano s pomočjo fizikalnih zakonov podrejenih znanstvenim metodam, kot s pomočjo računalniških algoritmov.

Na tem mestu se organigram zaključi.

Z zgornjim organigramom sem na najbolj poenostavljen način seštel enega od treh najpomembnejših prelomov v zahodni umetnosti Evrope dvajsetega stoletja. Ne pozabimo Moskva je tudi Evropa, ne pozabimo besed genialnega Boža Beka: "Vse tisto, kar je bilo v umetnosti uničeno za časa Stalina, predvsem konstruktivizem in Malevičev suprematizem, bomo mi obnovili in nadaljavali. Dali jima bomo nov pomen, ki si ga zaslužita. Zgradili bomo nov konstruktivizem in suprematizem, povrnili jima bomo njuno težo; seveda v novih pogojih, z novimi umetniki, z najnovejšimi orodji."

Nenavadno naključje je hotelo, da je imela bitka za Zmago nad hitrostjo oporišče ravno v Milanu tako leta 1909 kot leta 1962. Na eni strani projekcija, na drugi strani proizvodnja slučaja brez kakršnihkoli metafizičnih zahtev. Tako je programirano umetniško delo s svojimi naključji postalo odprto za interaktivnost. Futuristična ekspanzija pa si je s sodelovanjem s politiko, s fašisti in njihovim kičem zaprla svoj estetski razvoj. 

Res je neverjetno kako se je Kapitalija po grozljivi apokalipsi, apokalipsi vseh apokalips, ki jo je sama proizvedla hitro regenerirala, kako se je brez velikih težav preformulirala iz avntgardnih gest v klasični modernizem in kasneje v postmodernizem. Ravno tako kot je nenavadno to, da se je bitka za konstrukcijo in absolutni nič, ki je vzniknila v Sovjetski zvezi, tako suvereno pojavila v Zagrebu in od tam nadaljevala svojo oblikoslovno pot proti Linzu.

Rana računalniška umetnost je bila proizvedena z računalniki počasne zmogljivosti in tako je logično, da so se umetniki opirali na suprematistične forme dvajsetih let prejšnjega stoletja, kot so križ, krog, kvadrat in trikotnik. Šele kasneje, ko smo dobili v osemdesetih letih zmogljivejše oziroma hitrejše računalnike, je nastopil čas oblikovanja figuralnosti s pomočjo hollywoodskih farm. Tako lahko danes gledamo v naši resničnosti - poleg navidezne resničnosti - še dodano resničnost. Ob milanski razstavi je Umberto Eco leta 1962 napisal problemski tekst z naslovom Kako etično delovati v času kalkulatorjev?