Komentar

Boj za status quo: Oblikovanje šibke leve vlade koristi političnemu podzemlju

Slovenija nima celotnega spektra političnega prostora od levice prek sredine do desnice. Naša politika temelji na širokem loku strank, ki delujejo v interesu ohranjanja statusa quo. Za tiste, ki so se v ozadju zasidrali na položajih moči, je namreč bistveno imeti šibko vlado, ki jim omogoča uživanje teh položajev. Zanje je ključno, da ohranimo navidezno egalitarnost in prevlado države v vseh družbenih podsistemih, vključno z gospodarstvom.

29.07.2018 18:30
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   volitve   koalicija   status quo   levica   Levica   Nova Slovenija   SDS   Janez Janša   Marjan Šarec

Foto: Mediaspeed

Celoten levi blok druži predvsem strah pred temeljitimi spremembami, ki jih napoveduje desnica.

Navkljub nekaterim kritikam poteka iskanje vladne večine po pričakovanem vrstnem redu. Glede na potek kampanje je bilo namreč jasno, da bodo razpršeni poraženci volitev najprej iskali vse možne kombinacije, da sestavijo vlado brez zmagovalca. In v tem iskanju še niso izčrpane vse variante, tako da je v tem krogu na vrsto prišla tudi Levica. Koliko možnosti je za sodelovanje levega šesterčka?

 

Če bi se zadržali na površini in programskih pogledih, bi rekli, da nobene, saj je Levica karakterno in programsko svetlobna leta oddaljena od ostalih strank. Toda pri oblikovanju vlade je bil v prvem krogu programski del usklajevanja samo poskus, da v vlado le zvabijo Novo Slovenijo in tako dajo večini vsaj nek videz sredinskosti. Dejansko pa je osnovni peterček reprezentant obstoječih razmerij moči in interesov, tako da bi s pomočjo igralcev iz ozadja v tem krogu lahko le dobili večino, ki bo ta razmerja ohranjala.

 

Slovenija namreč nima celotnega spektra političnega prostora od levice prek sredine do desnice, temveč temelji naša politika na širokem loku strank, ki delujejo v interesu ohranjanja statusa quo. Za tiste, ki so se v ozadju zasidrali na položajih moči, je namreč bistveno imeti šibko vlado, ki jim omogoča uživanje teh položajev. Zanje je ključno, da ohranimo navidezno egalitarnost in prevlado države v vseh družbenih podsistemih, vključno z gospodarstvom. Prav to jim namreč omogoča polno uživanje njihovih pozicij moči in privilegijev, ki jih to prinaša. Prevlada države omogoča kadrovsko obvladovanje večine denarnega toka v Sloveniji, navidezna egalitarnost pa prikriva globok prepad med elito, ki si lahko v zavetju prijateljskega pravosodja privošči vse na plečih tistih, ki ne sodijo v prvi razred državljanov.

 

Za njihove cilje je seveda največja nevarnost SDS, ki s svojo vizijo Druge republike želi ravno globinske spremembe naše skupnosti; pa tudi Nova Slovenija, saj ima program sprememb, ki bi razrahljale sedanja razmerja moči; ne ustreza jim niti SNS, saj preostro opozarja na korupcijo in kriminal, ki prežema naše družbeno telo. Preostale stranke pa so osebno, idejno in interesno povezane s tistimi, ki vse od padca Demosove vlade dejansko vladajo iz ozadja.

 

Na videz je levi blok precej raznolik. Od sanjaške in pravljične Levice prek birokratske in neučinkovite socialne demokracije do teoretično liberalne sredine, ki pa se varno drži globokega ozadja leve Slovenije. Celoten lok druži predvsem strah pred temeljitimi spremembami, ki jih napoveduje desnica. Zakaj politično ozadje teh razpršenih strank ne združi v en sam politični aparat? Zato, ker je tako lažje. Najprej ta razpršenost poteši egocentričnost posameznih politikov, ki so raje predsedniki manjše stranke, kot bi bili v drugi vrsti velikega aparata. Poleg tega pa se na ta parangal lažje ujamejo različne ribice, ki imajo občutek, da volijo različne politične subjekte.

 

Oblikovanje vlade levega šesterčka ima eno samo oviro. Vprašanje je, koliko posameznih poslancev sredinskih strank to sredinskost resno misli in bi zato glasovali proti koaliciji z Levico. Trenutno ne kaže, da bi jih dovolj, da preprečijo oblikovanje šibke vlade, ki ustreza političnemu podzemlju. Pomembno je namreč, da prav nihče od voditeljev levih strank ne izraža skeptičnosti do sodelovanja z radikalno levico, temveč jih vodi predvsem interes, da se sestavi večina za vsako ceno. Pomembna je tudi argumentacija, s katero je Nova Slovenija prekinila pogovore s peterčkom. Čeprav so se programsko uskladili, jih je od sodelovanja odvrnilo nezaupanje v stabilnost take ekipe, v kateri prevladujejo osebna sovraštva voditeljev in zelo majhna verjetnost, da bi jih znal brzdati neizkušeni Marjan Šarec. Vse to obeta ohromljeno vladno koalicijo, ki je garant ohranjanja statusa quo.

 

Pri tem je pomembna vloga Marjana Šarca, ki je vse od predsedniških volitev dajal vtis, da je zadnje, kar si želi, biti lutka v rokah političnega ozadja. To vztrajanje pri avtonomiji ga je na koncu tudi stalo boljšega rezultata, saj za razliko od zadnjih treh volitev ni dobil podpore vseh interesnih omrežij, ki so v preteklosti lansirala velike alternative Janezu Janši. Njegovo vztrajanje, da je nova politična sila, ki si želi sprememb, je sicer padlo v vodo, ko se je v prvem koraku povezal prav s tistimi političnimi silami, ki Slovenijo držijo na mestu. Sedaj je le še korak od tega, da obtiči v poziciji, ki jo je zavračal: v pozicij lutke, za hrbtom katere vladajo pravi slovenski oblastniki.

 

Sloveniji gre dovolj dobro, da lahko veliki igralci političnega ozadja ohranjajo status quo, saj ljudje niso dovolj jezni, da bi zahtevali spremembo razmerij moči. Poskus, da bi za lepši videz v vlado zvabili Novo Slovenijo, je padel v vodo, ker je stranka ravnala odgovorno. Precej več možnosti imajo v drugem krogu, saj je očitno na prvem mestu interes, da se za vsako ceno sestavi večina brez Janeza Janše in strah, da bi ta na ponovljenih volitvah še močneje zmagal. Tako vse kaže, da so tudi na letošnjih volitvah zmagali tisti, ki na njih sploh niso kandidirali.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Diplomatski spin "Kapitana Amerike": Kako je zunanji minister Miro Cerar "resno opozoril" Washington
12
16.12.2018 18:00
Cerarjevo srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom bi ostalo marginalno, če pozornosti ne bi vzbudila dva podatka: da ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Avgust Černigoj in Edvard Zajec, učitelj in učenec
1
16.12.2018 00:00
Edvard Zajec vgrajuje tehnologijo v človeško oko. Ne oponaša, predvsem s strojem preračunava. Če je didaktika XX. stoletja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
20
12.12.2018 20:45
Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
3
10.12.2018 22:37
Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vladeAlenke Bratušek: Vlada ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
26
09.12.2018 18:00
Sovražni govor je vsako sovražno izjavljanje, usmerjeno proti komurkoli, z namenom pridobitve osebne koristi diskreditacije, ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
5
08.12.2018 12:00
25. novembra 2018 je v mestuSyracuse, v ameriški zvezni državiNew Yorkumrl velikan svetovne umetnosti, začetnik računalniške ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
25
06.12.2018 23:45
Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
29
05.12.2018 22:04
Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev , torej osebnosti z ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
10
03.12.2018 22:00
Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ... Več.
Piše: Miha Burger
Bodo nacionalne države v "bruseljskem cesarstvu" sploh še kdaj suverene?
5
02.12.2018 20:37
Diskusija o Brexitu poteka z nastavljenimi - in ne izvoljenimi - birokrati v Bruslju. Dostikrat slišim, da so ti uradniki ... Več.
Piše: Keith Miles
Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci
9
02.12.2018 06:00
Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Boj za Istrabenzove hotele: Kdo bo obvladoval pomemben del slovenskega turizma
6
30.11.2018 21:00
Zgodba o prodaji Istrabenzovih hotelov je očitno dosegla vrelišče. Na to kaže tudi naša neuradna informacija, da naj bi že v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Medijski aktivizem v lokalni politiki: Janković da, Popovič ne?!
17
27.11.2018 20:00
Kar je dovoljeno Zoranu Jankoviću, ne velja za Borisa Popoviča. Medijski mainstream je vzpostavil nove, povsem subjektivne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če spodbujaš totalitarne metode, se lahko zgodi, da bodo te enkrat uporabljene proti tebi
22
26.11.2018 23:59
Pričujoči prispevek objavljamo do preklica, kajti za vsak primer smo ga poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Volitve so za nami in vsi smo zmagovalci ...
3
26.11.2018 13:00
Zmagovalci so tisti, ki so postali župani, zmagovalci so tisti, ki niso postali župani, saj jim ne bo več treba dajati nemogočih ... Več.
Piše: Ivan Simič
Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije
5
25.11.2018 23:59
Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina
1
25.11.2018 12:00
Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Oh, to naše šolstvo: Kratka anekdota o tem, da ima avtoriteta vedno prav
4
22.11.2018 23:59
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase, se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
12
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 2,208
02/
Diplomatski spin "Kapitana Amerike": Kako je zunanji minister Miro Cerar "resno opozoril" Washington
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,969
03/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,184
04/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,622
05/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 1,180
06/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,198
07/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 801
08/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,096
09/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,911
10/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,765