Komentar

Naj Republika zgradi v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico, mi smo KSEVT v treh letih!

Bi mi znal kdo razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajen NUK 2 oziroma DNK, Digitalna nacionalna knjižnica? Moj odgovor je predvidljiv: zato, ker je republiška oblast v svoji srčiki nekulturno primitivna.

04.08.2018 23:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   NUK   Narodna in univerzitetna knjižnica   DNK   Digitalna nacionalna knjižnica   računalniki   knjige

Foto: Divisare / DIMITRI WALTRITSCH

V knjižnici je nameščena evolucijska avtomatika, zato je knjižnica evolucijski stroj.

Te dni imamo pri nas veliko vročinsko obremenitev. Tudi javni prostori potrebujejo poletni delavni čas, da se vsaj malo odpočijejo. Takšno stanje je te dni tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Moja najbližja asociacija ob knjižnicah nasploh je vedno ista: neskončno lepa baročna knjižnica Joanina v Coimbri na Portugalskem. Barok in barokisti so me globoko očarali v Joanini in nikjer drugje. Kot da je bil barok izumljen samo zato, da je izoblikoval njen ambient. Vse ostalo je pri baroku vsaj zame manj pomembno. Vsakemu državljanu naše republike bi privoščil, da si jo ogleda. Na zelo podoben način usmerjam svoje prijatelje in prijateljice, ko obiščejo naše mesto, da si ogledajo NUK.

 

Pred vami je komentar, ki niha med abstrakcijo in stvarnostjo.

 

Nacionalna knjižnica je konstitutivni objekt nacije, je naprava za ohranjanje narodne zavesti. Univerzitetna knjižnjica pa je zbirka univerzalnega spomina in znanja, v njej prepoznamo skupno ravnotežje človeštva. Če se nam v življenju dnevi vrstijo eden za drugim, potem se v knjižnjicah dnevi nalagajo eden prek drugega. To se najbolj vidi v njihovih skladovnicah knjig. Osrednja naloga knjižnice je organizacija tega fonda. Knjižnica je torej organizirana zbirka vseh zbirk.

 

Največkrat imajo narodne in univerzitetne knjižnice kardinalno naravnano arhitekturo. Poleg mojega stilno-arhitekturnega navdušenja nad knjižnicami je moja osrednja točka zanimanja zanje, kako so te sistematizirane. Že na samem začetku računalniške znanosti je bil vstop v knjižnice vzorčen primer, ki je človeštvu poskušal pokazati, kako smiselen je razvoj in uporaba računalnikov. Najprej za urejanje knjižnega nabora potem pa za njihovo hitro iskanje. S postopnim razvojem, že na začetku šestedesetih let prejšnjega stoletja, je računalniški spomin postal integralni del knjižnic. Postal je njena univerzalna mehčina. V delovanju računalnika se nam je preslikal sistem knjižnice. Preslikali so se procesi upravljanja in urejanja knjižničnega sistema.

 

Stroj je sistem. Z njim lahko preslikamo vse oblike ravnanj - v kolikor so ta ponovljiva. Tako lahko z njimi upravljamo in usmerjamo tudi družbene pojave. Predvsem tam, kjer v resničnosti potrebujemo teh(t)no natančnost. Knjižnica projecira družbene sisteme upravljanja, projecira možna stanja dinamičnih tvorb v družbi, ki se oblikujejo z določenim namenom. V knjižnici je nameščena evolucijska avtomatika, zato je knjižnica evolucijski stroj.

 

Tema komentarja:

 

Zakaj v naši Republiki že spet zamujamo, zakaj ne zmoremo zgraditi Digitalne nacionalne knjižnice (DNK)? Zgradba Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je kljub vsej svoji razkošni lepoti infrastrukturno omejena. V najbližnji bodočnosti ne bo več mogla na ustrezen način omogočati  nacionalne zavesti. Prepočasna bo, če že ni. Zavedati se moramo, da je njen knjižni fond sicer fantastičen, toda to preprosto ne more biti več dovolj. Predvsem zato, ker infrastuktura NUK-a ne omogoča več vzpostavitve zmogljivega računalniškega procesorja. To sicer ne pomeni, da se bibliotekarji in programerji ne borijo s stanjem stvari; seveda se, pa še kako se.

 

Ali je sploh še koga potrebno prepričevati o tem, da potrebujemo nov kardinalni nevron, novo arhitekturo? Knjižnica je v svojem najglobjem bistvu prazen skupek, ki govori o abstraktnih rečeh in odnosih, ne pa o stvareh in predmetih v stvarnih razmerjih. V prelepih arhitekturah knjižnic se vidi ta nenehna nedoločnost med abstrakcijo in stvarnostjo. Zato bi morala biti Digitalna nacionalna knjižnica, DNK zgrajena iz velikih praznot kot organičen prostor, namenjen računalniškim tehnologijam in intermedijskim manifestacijam, njeno srce pa bi moralo biti še vedno v NUK-u nekaj sto metrov stran. Računalniška artikuliranost bi morala biti osnova njene arhitekturne formulacije. Stilna formacija mora izhajati iz najnovejših računalniških tehnologij in predvsem njenih programov.

 

Digresija: kmalu na začetku razvoja računalniških tehnologij so knjižnice postale tudi vsebina, oblika in tema na eni strani velikega romana (Eco), na drugi pa kratkih pripovednih form (Borges). Konec digresije.

 

Ali res ne zmoremo zgraditi nekaj, kar nas bo v bodočnosti še kako omogočalo? V naši še ne tako davni preteklosti je bil vedno nekdo drug kriv za to, da v Republiki nekaj ni bilo zgrajeno, recimo - Beograd. Ponavljam in se še enkrat sprašujem: ali obstaja kdo, ki bi mi znal razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajen NUK 2?

 

Nikoli ne pišem kritičnih refleksij. To samo pomeni, kako kritična je ta problematika. To vprašanje zahteva urgenten odgovor, moj je predvidljiv: To je zato, ker je Republiška oblast v svoji srčiki nekulturno primitivna. Prosim, samo ne mi ugovarjati, da ni kapitala za novo organično konstrukcijo. Zato ponovimo: Kapital je abstrakcija v akciji!

 

Vse evropske skupnosti v naši neposredni bližini so v preteklih letih zgradile arhitekture oblikovane z računalniško optiko. Seveda z najhitrejšim računalniškim dostopom do knjižnega fonda in z množico presenetljivih izumov. Ti brez velikih zadržkov lahko v virtualni prostor distribuirajo ogromno količino informacij. Naj vam opišem, kako so zvenele zahteve po elektronskih operacijah v eksperimentalnih knjižnicah pred šestdesetimi leti: po vstopu vnosnega podatka se bo začela operacija "iskanje" v knjižnjičnem registru. Prek procesorja se nam bo na izhodnem ekranu predstavil "rezultat" iskanja, ki bo ustrezal naši zahtevi.

 

Tri težnje: v zadnjih desetletjih sta se morala bibliotekar in računalničar zelo zbližati, če sta hotela omogočiti tako impresiven razvoj. Enega brez drugega v tem odnosu ni. Podobno se bosta morala združiti umetnik in (humanistični) znanstvenik, da bosta skupaj izoblikovala kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti. Tri temeljne težnje, ki izhajajo iz pozicije Narodne in univerzitetne knjižnice: nova arhitektura bo morala vsebovati na eni strani univerzitetno logiko, ki jo uporabljajo šolajoči mladostniki, na drugi strani pa nacionalno, ki je pomemben posrednik pri razvoju jezika na umetniški kot znanstveni ravni.

 

Strojnica mladosti bo oblikovala digitalno knjižnico (DNK) kot ultra-optiko najnovejše tipografske plastike. Postati bo morala prostor mlade intermedijske senzacije na vseh ravneh. Druga struktura pa nam bo krmilila hitri dostop njenih vsebin na naše ekrane. Z avtomatskim strojnim prevajalnikom nam bodo knjige, objavljene v drugih jezikih, dostavljala v slovenskem jeziku. Tako bo zadovoljena nacionalna potreba po laboratorijskem (fonetično-strukturalističnem) razvoju in ohranjanju slovenskega jezika.

 

Knjižnica je redek konzervativni sistem, ki me poleg kozmonavtike s svojim mehanizmom samoohranitve navdušuje. Tako kot smo si izborili v zadnjih dveh stoletjih brezplačno javno šolstvo, brezplačno javno zdravstvo, si bomo morali izboriti tudi brazplačen dostop do človeškega znanja in spomina, da ne bodo v bodočnosti trgovali z našimi dušami.

 

Tretja težnja: kljub veličini življenja je človeštvo usmerjeno proti izginjanju, knjižnica pa nas ohranja. V kaj verjame levi anarhist? V ljudstvo! Tako preprosto je to. V kaj ne verjame levi anarhist? V predstavniške politične sisteme, ki se že v naslednjem trenutku sprevržejo v vse nasprotno od tistega, kar so zahteve ljudstva. Zato naj živi neposredna demokracija, ki bo mogoča šele z razvito digitalno strojnico. Zato vam ukazujem, da zgradite v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico (DNK), mi smo postavili KSEVT v treh letih!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Umetniški politični triptih: levo, sredina, desno!
0
22.09.2018 23:15
Na koncu današnjega komentarja sem združil prizore v triptih; na levo stran sem postavilmulata, ki je v dilemi ali je huje to, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
10
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
14
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.488
02/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.411
03/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.850
04/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.856
05/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 2.243
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.918
07/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.396
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.403
09/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.162
10/
Hrib svobode na gori umetnosti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.063