Komentar

Naj Republika zgradi v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico, mi smo KSEVT v treh letih!

Bi mi znal kdo razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajen NUK 2 oziroma DNK, Digitalna nacionalna knjižnica? Moj odgovor je predvidljiv: zato, ker je republiška oblast v svoji srčiki nekulturno primitivna.

04.08.2018 23:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   NUK   Narodna in univerzitetna knjižnica   DNK   Digitalna nacionalna knjižnica   računalniki   knjige

Foto: Divisare / DIMITRI WALTRITSCH

V knjižnici je nameščena evolucijska avtomatika, zato je knjižnica evolucijski stroj.

Te dni imamo pri nas veliko vročinsko obremenitev. Tudi javni prostori potrebujejo poletni delavni čas, da se vsaj malo odpočijejo. Takšno stanje je te dni tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Moja najbližja asociacija ob knjižnicah nasploh je vedno ista: neskončno lepa baročna knjižnica Joanina v Coimbri na Portugalskem. Barok in barokisti so me globoko očarali v Joanini in nikjer drugje. Kot da je bil barok izumljen samo zato, da je izoblikoval njen ambient. Vse ostalo je pri baroku vsaj zame manj pomembno. Vsakemu državljanu naše republike bi privoščil, da si jo ogleda. Na zelo podoben način usmerjam svoje prijatelje in prijateljice, ko obiščejo naše mesto, da si ogledajo NUK.

 

Pred vami je komentar, ki niha med abstrakcijo in stvarnostjo.

 

Nacionalna knjižnica je konstitutivni objekt nacije, je naprava za ohranjanje narodne zavesti. Univerzitetna knjižnjica pa je zbirka univerzalnega spomina in znanja, v njej prepoznamo skupno ravnotežje človeštva. Če se nam v življenju dnevi vrstijo eden za drugim, potem se v knjižnjicah dnevi nalagajo eden prek drugega. To se najbolj vidi v njihovih skladovnicah knjig. Osrednja naloga knjižnice je organizacija tega fonda. Knjižnica je torej organizirana zbirka vseh zbirk.

 

Največkrat imajo narodne in univerzitetne knjižnice kardinalno naravnano arhitekturo. Poleg mojega stilno-arhitekturnega navdušenja nad knjižnicami je moja osrednja točka zanimanja zanje, kako so te sistematizirane. Že na samem začetku računalniške znanosti je bil vstop v knjižnice vzorčen primer, ki je človeštvu poskušal pokazati, kako smiselen je razvoj in uporaba računalnikov. Najprej za urejanje knjižnega nabora potem pa za njihovo hitro iskanje. S postopnim razvojem, že na začetku šestedesetih let prejšnjega stoletja, je računalniški spomin postal integralni del knjižnic. Postal je njena univerzalna mehčina. V delovanju računalnika se nam je preslikal sistem knjižnice. Preslikali so se procesi upravljanja in urejanja knjižničnega sistema.

 

Stroj je sistem. Z njim lahko preslikamo vse oblike ravnanj - v kolikor so ta ponovljiva. Tako lahko z njimi upravljamo in usmerjamo tudi družbene pojave. Predvsem tam, kjer v resničnosti potrebujemo teh(t)no natančnost. Knjižnica projecira družbene sisteme upravljanja, projecira možna stanja dinamičnih tvorb v družbi, ki se oblikujejo z določenim namenom. V knjižnici je nameščena evolucijska avtomatika, zato je knjižnica evolucijski stroj.

 

Tema komentarja:

 

Zakaj v naši Republiki že spet zamujamo, zakaj ne zmoremo zgraditi Digitalne nacionalne knjižnice (DNK)? Zgradba Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je kljub vsej svoji razkošni lepoti infrastrukturno omejena. V najbližnji bodočnosti ne bo več mogla na ustrezen način omogočati  nacionalne zavesti. Prepočasna bo, če že ni. Zavedati se moramo, da je njen knjižni fond sicer fantastičen, toda to preprosto ne more biti več dovolj. Predvsem zato, ker infrastuktura NUK-a ne omogoča več vzpostavitve zmogljivega računalniškega procesorja. To sicer ne pomeni, da se bibliotekarji in programerji ne borijo s stanjem stvari; seveda se, pa še kako se.

 

Ali je sploh še koga potrebno prepričevati o tem, da potrebujemo nov kardinalni nevron, novo arhitekturo? Knjižnica je v svojem najglobjem bistvu prazen skupek, ki govori o abstraktnih rečeh in odnosih, ne pa o stvareh in predmetih v stvarnih razmerjih. V prelepih arhitekturah knjižnic se vidi ta nenehna nedoločnost med abstrakcijo in stvarnostjo. Zato bi morala biti Digitalna nacionalna knjižnica, DNK zgrajena iz velikih praznot kot organičen prostor, namenjen računalniškim tehnologijam in intermedijskim manifestacijam, njeno srce pa bi moralo biti še vedno v NUK-u nekaj sto metrov stran. Računalniška artikuliranost bi morala biti osnova njene arhitekturne formulacije. Stilna formacija mora izhajati iz najnovejših računalniških tehnologij in predvsem njenih programov.

 

Digresija: kmalu na začetku razvoja računalniških tehnologij so knjižnice postale tudi vsebina, oblika in tema na eni strani velikega romana (Eco), na drugi pa kratkih pripovednih form (Borges). Konec digresije.

 

Ali res ne zmoremo zgraditi nekaj, kar nas bo v bodočnosti še kako omogočalo? V naši še ne tako davni preteklosti je bil vedno nekdo drug kriv za to, da v Republiki nekaj ni bilo zgrajeno, recimo - Beograd. Ponavljam in se še enkrat sprašujem: ali obstaja kdo, ki bi mi znal razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajen NUK 2?

 

Nikoli ne pišem kritičnih refleksij. To samo pomeni, kako kritična je ta problematika. To vprašanje zahteva urgenten odgovor, moj je predvidljiv: To je zato, ker je Republiška oblast v svoji srčiki nekulturno primitivna. Prosim, samo ne mi ugovarjati, da ni kapitala za novo organično konstrukcijo. Zato ponovimo: Kapital je abstrakcija v akciji!

 

Vse evropske skupnosti v naši neposredni bližini so v preteklih letih zgradile arhitekture oblikovane z računalniško optiko. Seveda z najhitrejšim računalniškim dostopom do knjižnega fonda in z množico presenetljivih izumov. Ti brez velikih zadržkov lahko v virtualni prostor distribuirajo ogromno količino informacij. Naj vam opišem, kako so zvenele zahteve po elektronskih operacijah v eksperimentalnih knjižnicah pred šestdesetimi leti: po vstopu vnosnega podatka se bo začela operacija "iskanje" v knjižnjičnem registru. Prek procesorja se nam bo na izhodnem ekranu predstavil "rezultat" iskanja, ki bo ustrezal naši zahtevi.

 

Tri težnje: v zadnjih desetletjih sta se morala bibliotekar in računalničar zelo zbližati, če sta hotela omogočiti tako impresiven razvoj. Enega brez drugega v tem odnosu ni. Podobno se bosta morala združiti umetnik in (humanistični) znanstvenik, da bosta skupaj izoblikovala kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti. Tri temeljne težnje, ki izhajajo iz pozicije Narodne in univerzitetne knjižnice: nova arhitektura bo morala vsebovati na eni strani univerzitetno logiko, ki jo uporabljajo šolajoči mladostniki, na drugi strani pa nacionalno, ki je pomemben posrednik pri razvoju jezika na umetniški kot znanstveni ravni.

 

Strojnica mladosti bo oblikovala digitalno knjižnico (DNK) kot ultra-optiko najnovejše tipografske plastike. Postati bo morala prostor mlade intermedijske senzacije na vseh ravneh. Druga struktura pa nam bo krmilila hitri dostop njenih vsebin na naše ekrane. Z avtomatskim strojnim prevajalnikom nam bodo knjige, objavljene v drugih jezikih, dostavljala v slovenskem jeziku. Tako bo zadovoljena nacionalna potreba po laboratorijskem (fonetično-strukturalističnem) razvoju in ohranjanju slovenskega jezika.

 

Knjižnica je redek konzervativni sistem, ki me poleg kozmonavtike s svojim mehanizmom samoohranitve navdušuje. Tako kot smo si izborili v zadnjih dveh stoletjih brezplačno javno šolstvo, brezplačno javno zdravstvo, si bomo morali izboriti tudi brazplačen dostop do človeškega znanja in spomina, da ne bodo v bodočnosti trgovali z našimi dušami.

 

Tretja težnja: kljub veličini življenja je človeštvo usmerjeno proti izginjanju, knjižnica pa nas ohranja. V kaj verjame levi anarhist? V ljudstvo! Tako preprosto je to. V kaj ne verjame levi anarhist? V predstavniške politične sisteme, ki se že v naslednjem trenutku sprevržejo v vse nasprotno od tistega, kar so zahteve ljudstva. Zato naj živi neposredna demokracija, ki bo mogoča šele z razvito digitalno strojnico. Zato vam ukazujem, da zgradite v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico (DNK), mi smo postavili KSEVT v treh letih!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.367
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.239
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 794
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 923