Komentar

Naj Republika zgradi v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico, mi smo KSEVT v treh letih!

Bi mi znal kdo razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajen NUK 2 oziroma DNK, Digitalna nacionalna knjižnica? Moj odgovor je predvidljiv: zato, ker je republiška oblast v svoji srčiki nekulturno primitivna.

04.08.2018 23:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   NUK   Narodna in univerzitetna knjižnica   DNK   Digitalna nacionalna knjižnica   računalniki   knjige

Foto: Divisare / DIMITRI WALTRITSCH

V knjižnici je nameščena evolucijska avtomatika, zato je knjižnica evolucijski stroj.

Te dni imamo pri nas veliko vročinsko obremenitev. Tudi javni prostori potrebujejo poletni delavni čas, da se vsaj malo odpočijejo. Takšno stanje je te dni tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Moja najbližja asociacija ob knjižnicah nasploh je vedno ista: neskončno lepa baročna knjižnica Joanina v Coimbri na Portugalskem. Barok in barokisti so me globoko očarali v Joanini in nikjer drugje. Kot da je bil barok izumljen samo zato, da je izoblikoval njen ambient. Vse ostalo je pri baroku vsaj zame manj pomembno. Vsakemu državljanu naše republike bi privoščil, da si jo ogleda. Na zelo podoben način usmerjam svoje prijatelje in prijateljice, ko obiščejo naše mesto, da si ogledajo NUK.

 

Pred vami je komentar, ki niha med abstrakcijo in stvarnostjo.

 

Nacionalna knjižnica je konstitutivni objekt nacije, je naprava za ohranjanje narodne zavesti. Univerzitetna knjižnjica pa je zbirka univerzalnega spomina in znanja, v njej prepoznamo skupno ravnotežje človeštva. Če se nam v življenju dnevi vrstijo eden za drugim, potem se v knjižnjicah dnevi nalagajo eden prek drugega. To se najbolj vidi v njihovih skladovnicah knjig. Osrednja naloga knjižnice je organizacija tega fonda. Knjižnica je torej organizirana zbirka vseh zbirk.

 

Največkrat imajo narodne in univerzitetne knjižnice kardinalno naravnano arhitekturo. Poleg mojega stilno-arhitekturnega navdušenja nad knjižnicami je moja osrednja točka zanimanja zanje, kako so te sistematizirane. Že na samem začetku računalniške znanosti je bil vstop v knjižnice vzorčen primer, ki je človeštvu poskušal pokazati, kako smiselen je razvoj in uporaba računalnikov. Najprej za urejanje knjižnega nabora potem pa za njihovo hitro iskanje. S postopnim razvojem, že na začetku šestedesetih let prejšnjega stoletja, je računalniški spomin postal integralni del knjižnic. Postal je njena univerzalna mehčina. V delovanju računalnika se nam je preslikal sistem knjižnice. Preslikali so se procesi upravljanja in urejanja knjižničnega sistema.

 

Stroj je sistem. Z njim lahko preslikamo vse oblike ravnanj - v kolikor so ta ponovljiva. Tako lahko z njimi upravljamo in usmerjamo tudi družbene pojave. Predvsem tam, kjer v resničnosti potrebujemo teh(t)no natančnost. Knjižnica projecira družbene sisteme upravljanja, projecira možna stanja dinamičnih tvorb v družbi, ki se oblikujejo z določenim namenom. V knjižnici je nameščena evolucijska avtomatika, zato je knjižnica evolucijski stroj.

 

Tema komentarja:

 

Zakaj v naši Republiki že spet zamujamo, zakaj ne zmoremo zgraditi Digitalne nacionalne knjižnice (DNK)? Zgradba Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) je kljub vsej svoji razkošni lepoti infrastrukturno omejena. V najbližnji bodočnosti ne bo več mogla na ustrezen način omogočati  nacionalne zavesti. Prepočasna bo, če že ni. Zavedati se moramo, da je njen knjižni fond sicer fantastičen, toda to preprosto ne more biti več dovolj. Predvsem zato, ker infrastuktura NUK-a ne omogoča več vzpostavitve zmogljivega računalniškega procesorja. To sicer ne pomeni, da se bibliotekarji in programerji ne borijo s stanjem stvari; seveda se, pa še kako se.

 

Ali je sploh še koga potrebno prepričevati o tem, da potrebujemo nov kardinalni nevron, novo arhitekturo? Knjižnica je v svojem najglobjem bistvu prazen skupek, ki govori o abstraktnih rečeh in odnosih, ne pa o stvareh in predmetih v stvarnih razmerjih. V prelepih arhitekturah knjižnic se vidi ta nenehna nedoločnost med abstrakcijo in stvarnostjo. Zato bi morala biti Digitalna nacionalna knjižnica, DNK zgrajena iz velikih praznot kot organičen prostor, namenjen računalniškim tehnologijam in intermedijskim manifestacijam, njeno srce pa bi moralo biti še vedno v NUK-u nekaj sto metrov stran. Računalniška artikuliranost bi morala biti osnova njene arhitekturne formulacije. Stilna formacija mora izhajati iz najnovejših računalniških tehnologij in predvsem njenih programov.

 

Digresija: kmalu na začetku razvoja računalniških tehnologij so knjižnice postale tudi vsebina, oblika in tema na eni strani velikega romana (Eco), na drugi pa kratkih pripovednih form (Borges). Konec digresije.

 

Ali res ne zmoremo zgraditi nekaj, kar nas bo v bodočnosti še kako omogočalo? V naši še ne tako davni preteklosti je bil vedno nekdo drug kriv za to, da v Republiki nekaj ni bilo zgrajeno, recimo - Beograd. Ponavljam in se še enkrat sprašujem: ali obstaja kdo, ki bi mi znal razložiti, zakaj ta država v zadnjih petindvajsetih letih ni zmogla zbrati toliko energije, da bi bil zgrajen NUK 2?

 

Nikoli ne pišem kritičnih refleksij. To samo pomeni, kako kritična je ta problematika. To vprašanje zahteva urgenten odgovor, moj je predvidljiv: To je zato, ker je Republiška oblast v svoji srčiki nekulturno primitivna. Prosim, samo ne mi ugovarjati, da ni kapitala za novo organično konstrukcijo. Zato ponovimo: Kapital je abstrakcija v akciji!

 

Vse evropske skupnosti v naši neposredni bližini so v preteklih letih zgradile arhitekture oblikovane z računalniško optiko. Seveda z najhitrejšim računalniškim dostopom do knjižnega fonda in z množico presenetljivih izumov. Ti brez velikih zadržkov lahko v virtualni prostor distribuirajo ogromno količino informacij. Naj vam opišem, kako so zvenele zahteve po elektronskih operacijah v eksperimentalnih knjižnicah pred šestdesetimi leti: po vstopu vnosnega podatka se bo začela operacija "iskanje" v knjižnjičnem registru. Prek procesorja se nam bo na izhodnem ekranu predstavil "rezultat" iskanja, ki bo ustrezal naši zahtevi.

 

Tri težnje: v zadnjih desetletjih sta se morala bibliotekar in računalničar zelo zbližati, če sta hotela omogočiti tako impresiven razvoj. Enega brez drugega v tem odnosu ni. Podobno se bosta morala združiti umetnik in (humanistični) znanstvenik, da bosta skupaj izoblikovala kulturalizacijo vesolja in kozmifikacijo umetnosti. Tri temeljne težnje, ki izhajajo iz pozicije Narodne in univerzitetne knjižnice: nova arhitektura bo morala vsebovati na eni strani univerzitetno logiko, ki jo uporabljajo šolajoči mladostniki, na drugi strani pa nacionalno, ki je pomemben posrednik pri razvoju jezika na umetniški kot znanstveni ravni.

 

Strojnica mladosti bo oblikovala digitalno knjižnico (DNK) kot ultra-optiko najnovejše tipografske plastike. Postati bo morala prostor mlade intermedijske senzacije na vseh ravneh. Druga struktura pa nam bo krmilila hitri dostop njenih vsebin na naše ekrane. Z avtomatskim strojnim prevajalnikom nam bodo knjige, objavljene v drugih jezikih, dostavljala v slovenskem jeziku. Tako bo zadovoljena nacionalna potreba po laboratorijskem (fonetično-strukturalističnem) razvoju in ohranjanju slovenskega jezika.

 

Knjižnica je redek konzervativni sistem, ki me poleg kozmonavtike s svojim mehanizmom samoohranitve navdušuje. Tako kot smo si izborili v zadnjih dveh stoletjih brezplačno javno šolstvo, brezplačno javno zdravstvo, si bomo morali izboriti tudi brazplačen dostop do človeškega znanja in spomina, da ne bodo v bodočnosti trgovali z našimi dušami.

 

Tretja težnja: kljub veličini življenja je človeštvo usmerjeno proti izginjanju, knjižnica pa nas ohranja. V kaj verjame levi anarhist? V ljudstvo! Tako preprosto je to. V kaj ne verjame levi anarhist? V predstavniške politične sisteme, ki se že v naslednjem trenutku sprevržejo v vse nasprotno od tistega, kar so zahteve ljudstva. Zato naj živi neposredna demokracija, ki bo mogoča šele z razvito digitalno strojnico. Zato vam ukazujem, da zgradite v naslednjih štirih letih Digitalno nacionalno knjižnico (DNK), mi smo postavili KSEVT v treh letih!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
9
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
8
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
4
11.11.2018 23:25
Pred dnevi sem zasledil članek o ameriški družbiHome Depot. Gre za največjega trgovca s tehničnim blagom na svetu, s podobnim ... Več.
Piše: Bine Kordež
Vse, kar se rodi - vključno s soncem in ljudmi, umre, le vesolje ne
12
11.11.2018 07:52
Nedolgo nazaj sem odgovarjal na vprašanja ene od umetniških revij. Njeno prvo zastavljeno vprašanje je bilo: Kakšna je prava ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
10
10.11.2018 08:54
V polemičnih razpravah je bilo slišati argument, da t.i. Marakeška deklaracija ne razločuje ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
9
08.11.2018 14:45
Obramba osnovnih temeljev evropske civilizacije je danes najnujnejša naloga EPP, politične sile, ki je oblikovala Unijo. Če jih ... Več.
Piše: Janez Janša
Pred nezakonitimi volitvami v Donbasu: Ali bi nove sankcije proti Rusiji prisile Putina k spoštovanju dogovorov iz Minska?
9
07.11.2018 20:00
Ruska agresija na Ukrajino se preveša v peto leto, 7 % ozemlja Ukrajine je začasno okupiranega, petina ukrajinskega gospodarstva ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Kaj Slovenci počnemo sami s sabo: O mednarodnem položaju in slovenski zunanji politiki
5
05.11.2018 19:00
Po letu 2008 Slovenija v očeh mednarodne javnosti izgublja del svoje privlačnosti, postaja neopazna in nezanimiva. Ob vsem tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Politika in ekonomija: Slovenci jim ne zaupamo svojega kapitala, zaupamo pa jim oblast?
14
04.11.2018 12:00
Tujega kapitala nočemo, mu ne zaupamo, svojega kapitala ne damo niti svojim, ker tudi svojim ne zaupamo! Komu sploh zaupamo? ... Več.
Piše: Franc Mihič
Anarhizem je bil in vedno bo najprej humanizem
6
03.11.2018 23:11
Umetniki avantgardisti so se prostovoljno podredili ideološkim avantgardistom. Prepustili so ideologom, da oni procesirajo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O elitah, ki so izgubile stik z ljudmi
11
03.11.2018 00:02
Vedno sem mislil, da je neke vrste zaupanje v elitizem globoko vsajeno v slovensko dušo. Ne vem zagotovo, zakaj je tako. Eden ... Več.
Piše: Keith Miles
Komentar tedna: Izgubljena Evropa med Adolfom in Mohamedom
11
01.11.2018 01:00
Medtem ko se Nemčija ponovno čuti kriva zaradi Adolfa, statistika najpogosteje uporabljenih imen za novorojenčke kaže povsem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stoletje po koncu 1. svetovne vojne: Manifest Alpe Adria 1918 - 2018
20
30.10.2018 20:11
Ob stoletnici konca prve svetovne vojne bo v celovškem Koroškem deželnem arhivu potekaloTrodeželno zborovanje. Častna ... Več.
Piše: Werner Wintersteiner
Zamolčana zgodovina: Stoletnica prve slovenske države, ustanovljene 31. oktobra 1918
6
29.10.2018 23:59
31. oktobra 1918 je bila v Ljubljani razglašena prva slovenska država v moderni dobi - Zveza slovenskih dežel, ki se je 1. ... Več.
Piše: Andrej Lenarčič
Zakaj se zdi, da je članek v Mladini povzročil odpoved literarnega dogodka v javni knjižnici
12
28.10.2018 10:00
Za ponedeljek, 29. oktobra ob 18. uri je bila v ljubljanski Knjižnici Otona Župančiča napovedana predstavitev knjige Manifest ... Več.
Piše: Primož Kuštrin
Ko vam črke začnejo plesati pred očmi, padate v globine smisla
1
27.10.2018 22:00
Narod je lahko narod, ko ima izoblikovan svoj veliki tekst, narod je lahko narod, ko ima izoblikovano svojoteksturo teksta. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Beton brez besed in vsi sveti: Kaj napisati na spomenik žrtvam vseh vojn?
13
26.10.2018 00:28
Ker je bilo svetnikov preveč za en sam koledar, jeCerkev- približno v času spreobračanja slovenskih prednikov (Karantancev) h ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zadeva Strehovec ali zakaj sem zadržan do duhovnikov, ki se grdo in nekrščansko obnašajo
37
23.10.2018 21:38
Duhovnik, ki je na svojem radikalnem spletnem portalu leta in leta nič kaj krščansko napadal in žalil drugače misleče, se zdaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ekskluzivno: Zelo osebno in iskreno pismo Andraža Terška poslancem državnega zbora, zakaj bo odstopil od kandidature za ustavnega sodnika
Uredništvo
Ogledov: 3,034
02/
Ljubitelji teorije zarot, čelade na glavo: V Ljubljani ta vikend zaseda Trilateralna komisija!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,182
03/
"Prinesite mi glavo tega psa!" - Kaj vse je šlo narobe pri likvidaciji Jamala Khashoggija?
Uredništvo
Ogledov: 1,995
04/
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,470
05/
O izseljencih, emigrantih in Marakeški deklaraciji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,737
06/
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1,284
07/
Stop za Dragana Šolaka! Varuh konkurence srbskemu tajkunu ne dovoli prevzema medijske hiše Pro PLUS!
Uredništvo
Ogledov: 1,653
08/
Home Depot: Podjetje, ki je večje od vseh slovenskih skupaj
Bine Kordež
Ogledov: 1,016
09/
"Pridejo časi, ko so ogroženi temelji civilizacije in ko jih je treba braniti. Zdaj živimo v takšnem trenutku."
Janez Janša
Ogledov: 1,332
10/
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 749